Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Ali zaradi ukrepov pomoči ob pandemiji nastajajo zombi podjetja?

14. december 2020

Pandemija koronavirusa je velik šok za evropsko gospodarstvo, saj jo spremljata upad gospodarske aktivnosti, ki je doslej brez primere, in velika negotovost po vsem svetu. Povpraševanje je strmoglavilo doma in v tujini, številna podjetja so se zaradi ukrepov za zajezitev pandemije in s tem povezanih omejitev morala zapreti in mnogi ljudje, katerih dohodek je odvisen od teh podjetij, so izgubili službo.

Zaradi vsega tega mnoga podjetja težko preživijo, saj so njihovi viri dohodka presahnili. ECB in vlade so zato sprejele ukrepe, ki podpirajo bančno posojanje podjetjem, da bi pomagale podjetjem in tako zaščitile delovna mesta in gospodarstvo kot celoto. Posojila zdravim podjetjem pomagajo prebroditi krizo.

Kritiki pa se sprašujejo, ali naši ukrepi pomoči obenem tudi podpirajo ali ustvarjajo zombi podjetja – to so podjetja, ki tekom časa ne morejo vzdržno poslovati in se s posojili umetno ohranjajo pri življenju. Ali banke odobravajo posojila podjetjem, ki jih ne bodo mogla odplačati? In ali bo zaradi tega delež nedonosnih posojil poletel v nebo? Poglejmo podrobneje.

Banke morajo tudi med krizo ohranjati zdrave posojilne standarde

Številna podjetja, ki so zaradi ukrepov za zajezitev pandemije izgubila vire dohodka, morajo izgubo nadomestiti tako, da v banki zaprosijo za posojilo. Vlade so vzpostavile sisteme državnih poroštev, s pomočjo katerih banke lažje zagotavljajo finančno podporo prizadetim podjetjem. Zaradi poroštev lahko banke posojajo več, kot bi sicer. In zaradi posojil številna podjetja lahko še naprej poslujejo. Pa je to privedlo do tega, da banke posojajo zombi podjetjem?

Pravila, ki se jih morajo banke pri posojanju vedno držati, veljajo tudi za posojila z državnim poroštvom: banke morajo vedno ocenjevati kreditno sposobnost komitentov – povedano drugače, njihovo finančno stanje in tveganje, da posojila ne bodo odplačali. To pomeni, da lahko banke odobrijo posojilo le, če menijo, da ga bo posojilojemalec sposoben odplačati. Z državnimi poroštvi se to pravilo ne spreminja, zato poroštva ne bi smela spodbujati bank, da posojajo zombi podjetjem. ECB je večkrat poudarila, da morajo banke ohranjati zdrave posojilne standarde.

Banke morajo nenehno ocenjevati kreditno sposobnost posojilojemalcev

Banke se morajo vedno držati tudi pravila, da je treba ves čas ocenjevati tveganja, povezana s posojili, ki so jih že odobrile. To jim omogoča, da že zgodaj ugotovijo, kdaj imajo posojilojemalci finančne težave, in da pravočasno poiščejo ustrezne rešitve za sicer zdrave komitente. Bankam omogoča tudi, da dajo pravočasno na stran zadostno količino denarja, da se zaščitijo pred pričakovanimi izgubami – to se imenuje knjiženje »rezervacij za izgube«.

Zaradi nekaterih ukrepov pomoči banke težje ugotovijo, ali je posojilojemalec v težavah. Običajno je najočitnejši pokazatelj finančnih težav neodplačevanje posojila. Med krizo so banke v številnih državah posojilojemalcem odobrile premor pri odplačevanju posojil, bodisi na lastno pobudo bodisi v skladu z nacionalnim odlogom odplačevanja posojil. Banke torej ne morejo avtomatično oceniti tveganosti posojilojemalcev, ampak morajo uporabiti bolj kvalitativne informacije. Za to pa morajo vzpostaviti učinkovito ocenjevanje tveganj in sisteme zgodnjega opozarjanja.

Da bi banke tudi med krizo že zgodaj odkrile zombi podjetja, jih je ECB pozvala, naj zagotovijo zadostne zmogljivosti, da bodo lahko spremljale stanje posojilojemalcev in njihovih posojil. Pri ocenjevanju morajo pogosteje upoštevati tudi strokovno presojo. Banke se morajo poleg tega bolje pripraviti na pričakovane izgube. Z zadostnimi rezervacijami za izgube naj bi se omejilo povečanje obsega slabih posojil, ko se bodo premori pri odplačevanju posojil iztekli.

Kapitalski blažilniki so namenjeni prav obdobjem krize

V tej krizi se banke soočajo z dilemo. Po eni strani morajo ohraniti ali zvišati raven posojanja. Po drugi strani pa se zaradi povečanja tveganj zmanjšuje kreditna sposobnost bank, ker morajo pokriti večje izgube.

Da bi ECB bankam pomagala iz te zagate, jim je dovolila, da uporabijo kapitalske blažilnike, ki so, drugače povedano, denar, ki so ga dale na stran za krizne čase. Banke lahko blažilnike uporabijo za nova posojila ali za pokrivanje izgub iz obstoječih posojil. To bankam v kombinaciji z drugimi ukrepi pomoči omogoča, da še naprej posojajo, čeprav se je raven tveganj zvišala. Vseeno pa to ne pomeni, da je bankam dovoljeno, da popuščajo pri posojilnih standardih ali upravljanju tveganj.

Simulacije kažejo, da bi bile gospodarske razmere slabše, če bankam ne bi bilo dovoljeno uporabiti kapitalskih blažilnikov. Konec koncev banke oblikujejo kapitalske blažilnike v dobrih časih ravno zato, da jih uporabijo v slabih časih.

Ključna pomoč gospodarstvu, ne ohranjanje zombijev pri življenju

Ukrepi ECB za pomoč gospodarstvu, državna poroštva in premori pri odplačevanju pomagajo ublažiti vsesplošen šok, ki ga je kriza zaradi koronavirusa povzročila v gospodarstvu. Zagotavljajo ključno pomoč sicer zdravim podjetjem, ki jim zaradi krize primanjkuje finančnih sredstev. Pravila v zvezi z upravljanjem tveganj in pričakovanja ECB, ki naj bi jih banke upoštevale, bi morala tudi preprečiti, da bi se s temi ukrepi zombi podjetja ohranjala pri življenju.

Ta namera je globoko ukoreninjena v strukturi ukrepov pomoči in v nadzorniških varovalih. Ker pa so ukrepi novi in je obseg odobrenih posojil velik, vseeno ostaja tveganje, da se posojanje podjetjem, ki niso sposobna preživeti, spregleda. Zato so skupna prizadevanja bank, njihovih revizorjev, nadzornikov in oblikovalcev politik še naprej nujna, da tveganje ostane pod nadzorom.