Pogosta vprašanja o stresnem testu 2023

Frankfurt na Majni, 31. januar 2023

Za kaj gre pri stresnem testu 2023 na ravni EU? Kakšen je njegov cilj?

V stresnem testu, ki zajema banke iz celotne EU, se na podlagi podatkov s konca leta 2022 analizira, kaj bi se zgodilo s kapitalom bank v naslednjih treh letih do konca leta 2025, če bi se uresničila osnovni in neugodni scenarij. Nadzornikom, bankam in drugim tržnim udeležencem daje stresni test skupni analitični okvir, s katerim lahko enotno primerjajo in ocenjujejo odpornost bank v EU proti gospodarskim šokom, značilnim za vsako posamezno državo.

ECB bo rezultate stresnega testa uporabila v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), da bi ocenila kapitalske potrebe iz drugega stebra za vsako od sodelujočih bank. Kvalitativne rezultate testa bo upoštevala v delu procesa SREP o upravljanju tveganj, kar pomeni, da bodo vplivali na določitev zahtev iz drugega stebra (P2R). Kvantitativne rezultate pa bo uporabila kot enega glavnih vhodnih parametrov pri določanju kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G) in prvič tudi pri določanju količnika finančnega vzvoda iz drugega stebra.

Namen stresnega testa je okrepiti tržno disciplino z razkrivanjem konsistentnih in podrobnih informacij na ravni posameznih bank, ki kažejo, kako skupni šoki vplivajo na bilanco stanja vsake banke. Nadzorniško stresno testiranje ne nadomešča internih stresnih testov, ki jih izvajajo banke same po scenarijih, ki so prilagojeni njihovim specifičnim profilom tveganosti in ranljivostim.

Kako se določita vzorca bank v euroobmočju za stresni test na ravni EU in vzporedni stresni test ECB?

Banke, ki sodelujejo v stresnem testu na ravni EU, ki ga usklajuje Evropski bančni organ (EBA), so izbrane tako, da pokrijejo približno 75% bilančne vsote bank v euroobmočju. Banke morajo imeti tudi bilančno vsoto najmanj 30 milijard EUR. Iz vzorca so lahko izključene banke s specifičnim poslovnim modelom, če se oceni, da je metodologija stresnega testa na ravni EU manj primerna za ocenjevanje njihove odpornosti in kapitalske ustreznosti. V letu 2023 vzorec EBA zajema skupno 57 bank v euroobmočju, ki so pod neposrednim nadzorom ECB.

Za banke pod neposrednim nadzorom, ki so manjše in zato niso zajete v vzorcu EBA, bo ECB vzporedno izvedla lasten stresni test. Leta 2023 je v tem stresnem testu zajetih 42 bank.

Nekatere neposredno nadzorovane banke ne sodelujejo v nobenem od obeh stresnih testov. To se na primer zgodi, če so podrejene družbe ali podružnice bank zunaj EMN, ki sodelujejo v testu na ravni EU. Banke so lahko izključene tudi zato, ker so trenutno v postopku prestrukturiranja ali so udeležene v združitvi ali prevzemu.

Kdaj bodo objavljeni rezultati stresnih testov in katere informacije bodo zajete v objavi?

Rezultati stresnih testov bodo objavljeni do konca julija 2023.

Evropski bančni organ (EBA) bo objavil podrobne rezultate za vsako banko, ki sodelujejo v testu na ravni EU.

Za banke, ki sodelujejo v vzporednem stresnem testu EMN, bo ECB objavila agregirane rezultate in izbrane informacije o posameznih bankah. Pri objavi rezultatov vzporednega testa bo upoštevano načelo sorazmernosti, saj so te banke manjše od tistih, ki sodelujejo v testu na ravni EU.

Kaj bo ECB naredila z bankami, ki bi po neugodnem scenariju utrpele (velik) primanjkljaj?

Stresni test 2023 – tako kot v prejšnjih letih – ni preizkus, ki bi ga banke lahko opravile ali na njem padle. Zato ni »primanjkljaja« v običajnem smislu. Namesto tega se v stresnem testu pridobijo ključni vhodni podatki, ki se uporabijo v procesu SREP za vsako banko. V praksi to pomeni, da se bodo rezultati stresnih testov (zlasti zmanjšanje kapitala) uporabili kot izhodišče za določitev napotkov P2G (kot je predvideno v smernicah EBA o procesu SREP in nadzorniškem stresnem testiranju).

Banke, katerim se kapital v neugodnem scenariju (močno) zmanjša, lahko v skladu s tem pristopom na splošno pričakujejo višji P2G kot banke z boljšim rezultatom.

Kjer veliko zmanjšanje kapitala razkrije tveganja na določenih področjih poslovanja, bodo skupne nadzorniške skupine za ta tveganja oblikovale ciljno usmerjene nadzorniške pobude in po potrebi sprejele tudi nadzorniške ukrepe, da bi zagotovile pravilno upravljanje teh tveganj.

Kako se rezultati stresnih testov upoštevajo v procesu SREP?

Rezultati stresnega testa se v procesu SREP upoštevajo tako kvalitativno kot tudi kvantitativno.

1. Kvalitativni rezultati

• S stresnim testom nadzorniki dobijo številne informacije o tveganjih in ranljivostih vsake banke, pa tudi o njeni sposobnosti, da upravlja ugotovljena tveganja. Skupne nadzorniške skupine upoštevajo različne vidike, ko v procesu SREP preverjajo notranje upravljanje banke in njeno upravljanje tveganj, kar na koncu vpliva na izračun zahtev P2R. Ti vidiki so na primer pravočasnost oddaje in točnost podatkov ter kakovost prejetih informacij. Podobno kvantitativni kazalniki, ki se izračunavajo neposredno iz računalniških podatkov, dajejo skupnim nadzorniškim skupinam merljive kriterije, s pomočjo katerih ocenjujejo uspešnost banke po štiristopenjski ocenjevalni lestvici. Merita se tako sposobnost bank, da uspešno izpolnjujejo zahteve po podatkih, kot tudi njihova odzivnost v celotnem trajanju stresnega testa. Poleg tega skupne nadzorniške skupine kvalitativno ocenijo uspešnost vsake banke na zgornjih področjih tudi v ciklu zagotavljanja kakovosti stresnega testa.

2. Kvantitativni rezultati

• Metodologija za določitev napotkov iz drugega stebra (P2G) vsebuje dva koraka. V prvem koraku se banka razvrsti v ustrezno skupino glede na to, za koliko se je največ zmanjšal njen kapital CET1 v nadzorniškem stresnem testu. Skupine so oblikovane na podlagi nedavnih nadzorniških izkušenj, toleranc tveganja EMN in zaostrenosti stresnega testa. V drugem koraku skupna nadzorniška skupina na podlagi strokovne presoje prilagodi P2G vsake banke glede na njene konkretne okoliščine. Skupna nadzorniška skupina lahko P2G prilagodi v okviru razponov, ki so določeni za vsako skupino, izjemoma pa tudi zunaj teh razponov.
• V procesu SREP v letu 2023 bo ECB prvič uporabila novo metodologijo za določitev napotkov P2G, v kateri bo upoštevala tudi tveganje prevelikega finančnega vzvoda. Namen teh kapitalskih napotkov je zagotoviti, da je banka sposobna prestati izgube, ki bi lahko nastale v primeru uresničitve stresnih scenarijev. Za določitev količnika finančnega vzvoda v napotkih P2G bo ECB kot izhodišče uporabila projekcije količnika finančnega vzvoda v neugodnem scenariju stresnega testa in izvedla enak dvostopenjski postopek, kot je opisan zgoraj za določitev napotkov P2G.