Pogosta vprašanja o stresnem testu 2023

Frankfurt, 28. julij 2023

Za kaj gre pri stresnem testu 2023 na ravni EU? Kaj je njegov cilj?

V stresnem testu, ki zajema banke iz celotne EU, se na podlagi podatkov s konca leta 2022 analizira, kako bi se kapitalska pozicija bank gibala v obdobju treh let do konca leta 2025, če bi se uresničila osnovni in neugodni scenarij. Nadzornikom, bankam in drugim tržnim udeležencem daje stresni test skupni analitični okvir, s katerim lahko enotno primerjajo in ocenjujejo odpornost bank v EU proti gospodarskim šokom, značilnim za vsako posamezno državo.

ECB bo rezultate stresnega testa uporabila v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), da bi ocenila kapitalske potrebe iz drugega stebra za vsako od sodelujočih bank. Kvalitativne rezultate testa bo upoštevala v delu procesa SREP o ravnanju s tveganji, kar pomeni, da bodo vplivali na določitev zahteve iz drugega stebra (P2R). Kvantitativne rezultate pa bo uporabila kot enega glavnih vhodnih parametrov pri določanju kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G) in prvič tudi pri določanju količnika finančnega vzvoda v sklopu drugega stebra (P2G).

Namen stresnega testa je okrepiti tržno disciplino z razkrivanjem konsistentnih in podrobnih informacij na ravni posameznih bank, ki kažejo, kako skupni šoki vplivajo na bilanco stanja vsake banke. Nadzorniško stresno testiranje ne nadomešča internih stresnih testov, ki jih izvajajo banke same po scenarijih, ki so prilagojeni njihovim specifičnim profilom tveganosti in ranljivostim.

Kako se določi vzorec bank v euroobmočju za stresni test na ravni EU in vzporedni stresni test ECB?

Banke, ki so sodelovale v stresnem testu na ravni EU v koordinaciji Evropskega bančnega organa (EBA), so bile izbrane tako, da pokrijejo približno 75% bilančne vsote bank v euroobmočju. Da bi bile vključene, so banke morale imeti bilančno vsoto najmanj 30 milijard EUR v času priprave vzorca. Iz vzorca so bile lahko izključene banke s specifičnim poslovnim modelom, če je bilo ocenjeno, da je metodologija stresnega testa na ravni EU manj primerna za ocenjevanje njihove odpornosti in kapitalske ustreznosti. V letu 2023 je vzorec EBA zajemal skupno 57 bank v euroobmočju, ki so pod neposrednim nadzorom ECB.

V manjših neposredno nadzorovanih bankah, ki niso bile zajete v vzorcu EBA, je ECB vzporedno izvedla lasten stresni test. Leta 2023 je v tem stresnem testu skupno sodelovalo 41 bank.

Nekatere neposredno nadzorovane banke niso sodelovale v nobenem od obeh stresnih testov. To se je na primer zgodilo v primeru, da so bile podrejene družbe ali podružnice bank zunaj enotnega mehanizma nadzora, ki so sodelovale v testu na ravni EU. Drugi razlogi so lahko bili, da je bila banka takrat v postopku prestrukturiranja ali je bila vključena v združitev ali prevzem.

Katere informacije o rezultatih so na voljo?

Evropski bančni organ (EBA) objavlja podrobne rezultate za vsako banko, ki sodeluje v testu na ravni EU.

Za banke, ki sodelujejo v vzporednem stresnem testu v okviru enotnega mehanizma nadzora, ECB objavlja agregirane rezultate in izbrane informacije o posameznih bankah. Pri objavi rezultatov vzporednega testa se upošteva načelo sorazmernosti, saj so te banke manjše od tistih, ki sodelujejo v testu na ravni EU.

Kaj bo ECB naredila z bankami, ki bi po neugodnem scenariju utrpele (velik) primanjkljaj?

Stresni test 2023 – tako kot v prejšnjih letih – ni preizkus, ki bi ga banke opravile ali na njem padle. Zato ni »primanjkljaja« v običajnem smislu. Namesto tega se v stresnem testu pridobijo ključni vhodni podatki, ki se uporabijo v odločitvah SREP za vsako banko. V praksi to pomeni, da se bodo rezultati stresnih testov (zlasti raven zmanjšanja kapitala) uporabili kot izhodišče za določitev napotkov P2G (kot je predvideno v smernicah EBA o procesu SREP in nadzorniškem stresnem testiranju).

Banke, katerim se kapital v neugodnem scenariju (močno) zmanjša, lahko v skladu s tem pristopom na splošno pričakujejo višji P2G kot banke z boljšim rezultatom.

V primerih, ko veliko zmanjšanje kapitala razkrije tveganja na določenih področjih poslovanja, skupne nadzorniške skupine s pomočjo teh informacij oblikujejo ciljno usmerjene nadzorniške pobude in po potrebi sprejmejo nadzorniške ukrepe, da bi zagotovile pravilno upravljanje teh tveganj.

Kako se rezultati stresnih testov upoštevajo v procesu SREP?

Rezultati stresnega testa se v procesu SREP upoštevajo tako kvantitativno kot tudi kvalitativno.

1. Kvantitativni rezultati

• Metodologija za določitev napotkov iz drugega stebra (P2G) vsebuje dva koraka. V prvem koraku se banka razvrsti v skupino glede na to, za koliko se je največ zmanjšal njen navadni lastniški temeljni kapital v nadzorniškem stresnem testu. Skupine so oblikovane na podlagi nedavnih nadzorniških izkušenj, dovoljene ravni tveganja v enotnem mehanizmu nadzora in statistične analize rezultatov stresnega testa. V drugem koraku skupna nadzorniška skupina na podlagi strokovne presoje prilagodi P2G profilu vsake banke. Skupna nadzorniška skupina lahko P2G prilagodi v okviru razponov, ki so določeni za vsako skupino, izjemoma pa tudi zunaj teh razponov.
• V procesu SREP v letu 2023 bo ECB prvič uporabila novo metodologijo za določitev napotkov P2G, s čimer bo obravnavala tveganje prevelikega finančnega vzvoda. Namen teh kapitalskih napotkov je zagotoviti, da kapital banke lahko absorbira izgube, ki bi nastale v primeru uresničitve stresnih scenarijev. Za določitev količnika finančnega vzvoda v sklopu napotkov P2G bo ECB kot izhodišče uporabila projekcije količnika finančnega vzvoda v neugodnem scenariju stresnega testa in izvedla podoben dvostopenjski postopek, kot je opisan zgoraj za določitev napotkov P2G. Količnik finančnega vzvoda v sklopu napotkov P2G se naloži samo nekaterim institucijam, na primer tistim, kjer predvideni količnik finančnega vzvoda pade pod skupni zahtevani količnik finančnega vzvoda.

2. Kvalitativni rezultati

• S stresnim testom nadzorniki dobijo številne informacije o tveganjih in ranljivostih vsake banke, pa tudi o njeni sposobnosti, da upravlja ugotovljena tveganja. Skupne nadzorniške skupine upoštevajo različne vidike, ko v procesu SREP ocenjujejo notranje upravljanje banke in upravljanje tveganj, kar na koncu vpliva na izračun zahtev P2R. Ti vidiki so na primer pravočasnost in točnost podatkov ter kakovost prejetih informacij. Podobno kvantitativna merila, ki so izpeljana neposredno iz podatkov, dajejo skupnim nadzorniškim skupinam merljive kriterije, s pomočjo katerih ocenjujejo uspešnost banke po štiristopenjski ocenjevalni lestvici. Merita se tako sposobnost bank, da uspešno izpolnjujejo zahteve po podatkih, kot tudi njihova odzivnost v celotnem trajanju stresnega testa. Poleg tega skupne nadzorniške skupine kvalitativno ocenijo uspešnost vsake banke v ciklu zagotavljanja kakovosti stresnega testa.

Opombe

• Projekcije bank v stresnem testu 2023 so bile izračunane na podlagi računovodskih pravil, ki so se uporabljala na dan 31. decembra 2022. Ker je računovodski standard MSRP 17 za zavarovalniške dejavnosti začel veljati šele 1. januarja 2023, se v testu ni upošteval. Organ EBA je za zagotovitev zadostne transparentnosti vseeno razkril izbrane pojasnjevalne postavke, med katerimi je tudi vpliv standarda MSRP 17. Tako je od 1. januarja 2023 lažje primerjati rezultate stresnih testov z relevantnimi kapitalskimi količniki. Pri teh pojasnjevalnih postavkah pa ni bila enako temeljito zagotovljena kakovost, kot jo pri drugih objavljenih podatkih o stresnih testih zagotavljajo pristojni organi.