SPOROČILO ZA JAVNOST

ECB je opredelila svoja nadzorniška pričakovanja glede novih nedonosnih posojil

15. marec 2018
  • ECB je objavila dodatek k Napotkom bankam v zvezi s slabimi posojili.
  • Dodatek podrobneje določa nadzorniška pričakovanja glede oblikovanja rezervacij za nova nedonosna posojila.
  • Pričakovanja se uporabljajo kot izhodišče za nadzorniški dialog z bankami.
  • V končnem besedilu so upoštevani predlogi, prejeti med javnim posvetovanjem.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila dodatek k Napotkom bankam v zvezi s slabimi posojili. Dodatek dopolnjuje kvalitativne napotke o slabih posojilih, objavljene 20. marca 2017, ter določa nadzorniška pričakovanja ECB o tem, kaj je previdna raven rezervacij za nova nedonosna posojila. Dodatek ni zavezujoč in bo služil kot podlaga za nadzorniški dialog med pomembnimi bankami in bančnim nadzorom v ECB.

Obveznost bančnega nadzora v ECB je, da konsistentno obravnava glavne ranljivosti v bankah ter tako zagotavlja pošteno in enako obravnavo vseh bank. V skladu z direktivo o kapitalskih zahtevah morajo nadzorniki oceniti in obravnavati tveganja, specifična za posamezne banke, ki niso zajeta ali niso zadostno zajeta v obveznih bonitetnih zahtevah iz uredbe o kapitalskih zahtevah (t. i. pravila prvega stebra). Obstoječi bonitetni okvir od nadzornikov namreč zahteva, da ocenijo in ugotovijo, ali so rezervacije bank z bonitetnega vidika zadostne in pravočasne. Bančni nadzor v ECB je svoja pričakovanja objavil z namenom, da se banke seznanijo s tem, kakšno je izhodišče za nadzorniški dialog.

Bančni nadzor v ECB že od celovite ocene, opravljene leta 2014, prednostno obravnava kreditno tveganje, v zadnjih dveh letih pa je delo na področju kreditnega tveganja še okrepil. Visoka raven nedonosnih posojil vpliva na kapital in financiranje bank, zmanjšuje dobičkonosnost, porablja vire, ki bi jih lahko banke sicer bolj koristno uporabile, ter zavira ponudbo kreditov gospodinjstvom in podjetjem. Obravnava slabih posojil je zato pomembna tako za uspešno poslovanje bank kot tudi za makroekonomsko uspešnost.

Dodatek obravnava posojila, ki so po 1. aprilu 2018 razvrščena kot nedonosna v skladu z opredelitvijo Evropskega bančnega organa.

Tekom nadzorniškega dialoga bo ECB z bankami razpravljala o odstopanjih od pričakovanj glede bonitetnega oblikovanja rezervacij, opisanih v dodatku. Po dialogu in ob upoštevanju specifičnih razmer v posameznih bankah pa bo bančni nadzor v ECB od primera do primera odločal, ali so nadzorniški ukrepi primerni oziroma kateri so primerni. Rezultati dialoga bodo vključeni v proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), ki bo potekal leta 2021. Banke naj ta čas izkoristijo za to, da se pripravijo in da tudi preverijo svoje politike in kriterije odobravanja kreditov, da bi zmanjšale nastajanje novih nedonosnih posojil, zlasti v času sedanjih ugodnih gospodarskih razmer.

Dodatek dopolnjuje zakonodajo EU, ki bo v prihodnje sprejeta na podlagi predloga Evropske komisije, da se nedonosna posojila obravnavajo v okviru prvega stebra. Predlog Komisije glede zakonsko določene minimalne ravni rezervacij je zasnovan kot zavezujoča zahteva, ki velja za vse kreditne institucije.

ECB je dokument z naslovom »Dodatek k Napotkom bankam v zvezi s slabimi posojili: nadzorniška pričakovanja glede bonitetnega oblikovanja rezervacij za slaba posojila« dokončala po javnem posvetovanju, ki je potekalo od 4. oktobra do 8. decembra 2017. ECB je objavila tudi podrobne pripombe, ki so jih posredovale zainteresirane strani, ter poročilo o odzivih na posvetovanje, ki predstavlja obravnavo pripomb s strani ECB.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Andrea Zizola, tel. +49 69 1344 6551.

Stiki za medije