Menu


Javno posvetovanje o drugem delu Vodnika za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence

Pogosta vprašanja

Kaj je banka? In zakaj banke potrebujejo licenco?

Banka (oziroma »kreditna institucija« po terminologiji iz uredbe o kapitalskih zahtevah, CRR) je poslovni subjekt, ki sprejema vloge ali druga vračljiva sredstva od javnosti in daje kredite za svoj račun. Te dejavnosti so regulirane z namenom, da se zaščiti javnost in spodbuja zaupanje javnosti v finančni sistem. S postopkom izdaje bančnega dovoljenja se preprečuje, da bi institucije, ki bi lahko ogrozile stabilnosti finančnega sistema, sploh vstopile na trg, ter zagotavlja, da tiste, ki vstopijo na trg, izpolnjujejo minimalne varnostne standarde in so tako ocenjene kot dovolj stabilne. Z izdajo dovoljenja se obenem zagotavlja, da institucije izpolnjujejo vse veljavne nacionalne pravne zahteve in pravne zahteve EU.

Evropska centralna banka (ECB) je edini organ, ki lahko odobri bančno licenco v euroobmočju. Vsem subjektom, ki želijo postati banka, mora ECB izdati licenco, in sicer ne glede na to, ali bodo pomembna institucija (ki jo neposredno nadzira ECB) ali manj pomembna institucija (ki jo neposredno nadzira pristojni nacionalni organ), pri tem pa ECB in pristojni nacionalni organi v postopku izdaje dovoljenja med sabo tesno sodelujejo. Vstopna točka v zvezi s prošnjami je vedno pristojni nacionalni organ države, kjer bo subjekt imel sedež, vse prošnje pa dokončno presodi ECB.

Kako postopek izdaje dovoljenja v euroobmočju deluje v praksi?

Za kreditne institucije, ustanovljene v euroobmočju, postopke za izdajo dovoljenja skupaj izvajata ECB in pristojni nacionalni organ države članice, v kateri ima prosilec sedež. Formalno gledano se ta »skupni postopek« začne, ko se institucija obrne na svoj pristojni nacionalni organ, ki je vstopna točka v zvezi s celotnim postopkom izdaje dovoljenja, končna pa se, ko ECB sprejme odločitev. Vendar ECB in pristojni nacionalni organ tesno sodelujeta od začetka, s čimer se zagotavlja dosleden, učinkovit in temeljit pristop.

Kaj morajo banke dokazati, da bi dobile dovoljenje?

Subjekti, ki želijo postati banka, morajo dokazati, da so sposobni izpolnjevati zahteve iz zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje (členi 8 do 14 direktive o kapitalskih zahtevah, CRD IV). Zahteve za izdajo dovoljenja pokrivajo širok sklop področij, med katerimi so znesek kapitala, ki ga mora imeti subjekt, primernost delničarjev in članov uprave ter ustreznost subjektovega poslovanja, kot je razvidno iz poslovnega načrta, okvira notranjega upravljanja, notranjih kontrol, upravljanja tveganj itd. Prošnje za pridobitev licence se ocenjujejo na podlagi veljavnih zahtev in splošnega bonitetnega okvira za nadzor kreditnih institucij. Znotraj tega okvira se na primer ocenjuje, ali nameravane dejavnosti in poslovni model prosilca vključujejo osnovni bančni dejavnosti, ki sta sprejemanje vlog in dajanje kreditov, in ali je splošni bonitetni okvir za nadzor kreditnih institucij najpravilnejši in najprimernejši okvir za nameravane dejavnosti. Evropski bančni organ (EBA) je objavil osnutek regulativnih tehničnih standardov z izčrpnim seznamom informacij, ki jih mora prosilec posredovati. Vsaka prošnja za pridobitev licence se oceni od primera do primera, ocena pa je sorazmerna s predvideno sistemsko pomembnostjo subjekta in napovedanim profilom tveganosti.

Koliko bančnih licenc je ECB izdala od uvedbe bančnega nadzora?

Število postopkov izdaje dovoljenja, v katerih je ECB sprejela odločitev od začetka delovanja enotnega mehanizma nadzora (EMN) novembra 2014, znaša 51 in vključuje tako nove licence kot tudi razširitve obstoječih licenc.

Do zdaj ECB še ni sprejela negativne odločitve. To je mogoče pripisati dejstvu, da – če nadzorniki prosilcu že kmalu nakažejo, da obstaja tveganje negativne odločitve – to običajno privede do umika prošnje.

Kaj je novega v drugem delu vodnika?

ECB je marca 2018 objavila Vodnik za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence (»vodnik za pridobitev licence«). V vodniku so navedena splošna načela v zvezi z izdajo dovoljenja, in sicer glede obsega zahtev za izdajo dovoljenja in glede ocenjevanja prošenj za pridobitev licence. Ta splošna načela v zvezi z izdajo dovoljenja se uporabljajo tudi v drugem delu. Drugi del vsebuje podrobne napotke o nadzorniških pričakovanjih ECB v zvezi s kapitalom, ki ga morajo imeti banke z novo pridobljeno licenco, in s poslovnim načrtom.

Je vodnik pravno zavezujoč?

Podobno kot pri že objavljenem vodniku za pridobitev licence je namen drugega dela zagotoviti večjo transparentnost morebitnim prosilcem ter s tem izboljšati razumevanje postopkov in kriterijev, ki jih ECB uporablja pri ocenjevanju prošenj za pridobitev licence. Namen transparentnosti je tudi olajšati postopek pridobivanja licence. Vendar vodnik za pridobitev licence ni pravno zavezujoč, ampak je praktično orodje, ki je v pomoč prosilcem in vsem subjektom, udeleženim v procesu izdaje dovoljenja, s čimer omogoča nemoten in učinkovit postopek in oceno.

Kaj boste preverjali pri ocenjevanju kapitalskih potreb?

Nadzorniki v okviru obravnave prošnje za pridobitev licence ocenijo znesek, kakovost, izvor in sestavo kapitala kreditne institucije prosilke. Pri oceni kapitalskih potreb se upošteva stanje v času, ko se izda dovoljenje, pa tudi kapitalske potrebe, predvidene za določeno prihodnje obdobje.

V katerih primerih ECB oceni kapitalske potrebe?

ECB oceni kapitalske potrebe, ne glede na to, ali gre za prošnjo za začetno dovoljenje, dovoljenje v kontekstu združitve ali prevzema, prošnjo za ustanovitev premostitvene banke ali prošnjo obstoječe institucije za razširitev obsega dovoljenja.

Ali pristojni nacionalni organi pri ocenjevanju kapitalskih potreb uporabljajo enake kriterije?

Od začetka delovanja enotnega mehanizma nadzora ECB in pristojni nacionalni organi tesno sodelujejo pri razvoju skupnih praks in usmeritev. Namen sodelovanja je zagotoviti, da se vse prošnje za pridobitev licence v celotnem euroobmočju obravnavajo enako od samega začetka interakcije z vsakim prosilcem.

V postopku odobritve bančne licence ECB uporablja vso veljavno zakonodajo EU ter nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja tisti del CRD IV, ki določa zahteve za izdajo dovoljenja. Vseeno so minimalne pravne zahteve EU lahko v nacionalno zakonodajo prenesene drugače, kar lahko privede do razlik med državami euroobmočja – zlasti v zvezi z minimalnim zneskom zahtevanega ustanovnega kapitala. Da bi ECB poenotila pristop v okviru EMN, izkorišča manevrski prostor, ki ga omogočajo nacionalne diskrecijske pravice, določene v zakonodaji sodelujočih držav članic, kar zmanjšuje te razlike.

Kaj bodo nadzorniki preverjali pri ocenjevanju poslovnih načrtov?

Glavne teme, ki jih bodo zanimale, so poslovni model in s tem povezan profil tveganosti, položaj kreditne institucije v gospodarskem in poslovnem okolju, njene finančne napovedi, jasnost in učinkovitost njene organizacijske strukture, ureditev notranjega upravljanja, okvir notranjih kontrol in upravljanja tveganj ter IT-infrastruktura. Da bi nadzorniki preverili predpostavke, na katerih temelji poslovni načrt, lahko izpodbijajo predložene informacije.

Ali objava teh dveh vodnikov pomeni, da morajo obstoječe banke ponovno zaprositi za dovoljenje?

Ne. Napotki iz vodnika za pridobitev licence in iz drugega dela se nanašajo zgolj na prošnje za nova dovoljenja ali razširitve. To pomeni, da ne bo potrebno ponovno ocenjevanje dovoljenj, ki so že bila izdana. Vendar nadzorniki redno spremljajo, ali banke z licenco izpolnjujejo zahteve, podrobno opredeljene v teh vodnikih.

Ali obstaja poseben postopek za banke, ki se selijo v euroobmočje zaradi brexita?

Banke, ki se bodo selile v euroobmočje, bodo morale pokazati, da izpolnjujejo relevantno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo ter vse nadzorne standarde. Splošne zahteve in že dobro utečen proces v zvezi s skupnimi postopki ostajajo v kontekstu brexita nespremenjeni. V številnih primerih bo selitev terjala odobritev licence ali kako drugo obliko nadzorniške odločitve. Od bank, ki se bodo preselile, se med drugim pričakuje, da bodo izvajale realno poslovno dejavnost, da bodo imele dovolj zaposlenih, da bodo operativno neodvisne ter da bodo izvajale ustrezno lokalno upravljanje tveganj. Seveda bo posebna pozornost namenjena tudi temu, kako banke nameravajo svoje dejavnosti prenesti v euroobmočje in kako zagotavljajo, da njihov napredek pri krepitvi lokalnih zmogljivosti sledi procesu selitve. Vsaka prošnja bo obravnavana v skladu z obstoječim postopkom v zvezi z dovoljenji. Za banke, ki se selijo zaradi brexita, niso bili vzpostavljeni nobeni posebni postopki. Za vprašanja v zvezi z brexitom si oglejte tudi temu namenjene strani na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.