Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Učinkovitejši, uspešnejši in na tveganja usmerjen evropski bančni nadzor

Stabilne banke so temelj močnega gospodarstva. Odkar je bil vzpostavljen evropski bančni nadzor, so banke v euroobmočju postale stabilnejše in bolje kapitalizirane, obenem pa so zmanjšale raven nedonosnih posojil. Sedanji nadzorni in regulativni okvir je prispeval k temu, da bančni sektor ostaja odporen, tako da lahko še naprej zagotavlja storitve gospodinjstvom in podjetjem, in sicer tudi v obdobjih pretresov. 

Dosežki od svetovne finančne krize nam dajejo dobro podlago. Vendar pa se okolje, v katerem poslujejo banke, hitro spreminja. Ker tehnologija bliskovito napreduje in se tveganja stalno spreminjajo, mora biti nadzor odziven in se prilagajati novim izzivom, da bi ostal čim bolj učinkovit in uspešen. Banke in nadzorniki morajo imeti analitične zmogljivosti, da lahko obravnavajo nova tveganja. Zato pripravljamo celovit program reform, s katerimi bomo odpravili nepotrebno kompleksnost v nadzoru ter učinkoviteje usmerjali naše vire, ne da bi ogrozili odpornost bank.

Reformiranje procesa SREP – rednega zdravstvenega pregleda bank

Septembra 2022 je evropski bančni nadzor začel neodvisno strokovno presojo rednega zdravstvenega pregleda bank – procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Na podlagi priporočil iz presoje spreminjamo proces SREP tako, da bo bolj učinkovit in uspešen, z večjo usmeritvijo nadzornih aktivnosti na tveganja. Več informacij o spremembah je na voljo v pogostih vprašanjih o procesu SREP v prihodnosti.

Z reformo se proces SREP pomembno izboljšuje na naslednjih področjih:

Natančneje usmerjene ocene tveganj

Optimizirali smo proces SREP, da bo bolj usmerjen na tveganja in krajši: tveganju prilagojen in sorazmeren nadzor, ki ga podpira okvir dovoljenih ravni tveganja, ki se uporablja od leta 2023, ter večletni pristop nam dajeta več fleksibilnosti, da hitreje ocenimo tveganja, ki so specifična za posamezno banko.

Integrirano načrtovanje nadzornih dejavnosti

Izboljšujemo usklajevanje nadzornih dejavnosti, kot so inšpekcijski pregledi na kraju samem, poglobljene analize in horizontalni tematski pregledi, ki nam dajejo celovit pregled nad tveganji v bankah. To pomaga tako nadzornikom kot tudi bankam, da učinkovito razporejajo vire.

Uporaba celotnega nabora nadzornih orodij

Uporabljali bomo vsa nadzorna orodja, ki so na voljo v zakonodaji, da v skladu z okvirom eskalacije zagotovimo, da banke pravočasno obravnavajo tveganja. Če pomanjkljivosti ne bodo odpravile, lahko določimo kvalitativne zahteve in sprejmemo izvršilne ukrepe, na primer periodične denarne kazni.

Okrepljeno komuniciranje z bankami

Dopisi bankam v procesu SREP so postali krajši in bolj usmerjeni na ključna tveganja. Osrednji sklop odločitev SREP obravnava glavne pomisleke nadzornikov, ki so podlaga za zahteve in priporočila v okviru SREP. Banke obvestimo o kvalitativnih ukrepih takoj, ko odkrijemo pomanjkljivost, manj hude ugotovitve pa se zdaj obravnavajo s poenostavljenim nadaljnjim ukrepanjem.

Stabilnejše metodologije

Stabilne in manj zapletene metodologije omogočajo doslednost v daljšem časovnem obdobju, zaradi česar so nadzorniški ukrepi bolj predvidljivi. Osnovne poteze metodologij ocenjevanja so zdaj stabilne. Zadnja večja sprememba bo poenostavitev pristopa k določanju zahtev v okviru drugega stebra, zatem pa v prihodnjih letih nimamo v načrtu večjih prenovitev.

Boljša uporaba IT sistemov in analitike

Z uporabo in nadaljnjim razvojem najsodobnejših računalniških in analitičnih orodij v podporo rutinskih nalog se sproščajo viri in čas za delo na glavnih tveganjih, ki so specifična za posamezno banko. Zato investiramo v informacijske sisteme in analitiko ter usklajujemo in konsolidiramo podatke in IT infrastrukturo.

Reforma procesa SREP gradi na prejšnjih odločitvah in se izvaja v triletnem obdobju (2024–2026). Pozitivni učinki reforme se bodo zato s časom spreminjali, napredek pa bomo spremljali in dokumentirali s pomočjo kazalnikov, kot so trajanje cikla SREP, dolžina in jasnost odločitev SREP ter informacije o odprtih ugotovitvah.

Več informacij o reformi SREP:

Naš cilj, da postanemo učinkovitejši in uspešnejši, hkrati pa še vedno v celoti usmerjeni na tveganja, je širši od procesa SREP. Na podlagi izkušenj nadzornikov in povratnih informacij zunanjih deležnikov smo oblikovali šest delovnih področij, na katerih bomo dodatno optimizirali nadzorniške procese in postopke.

V skladu s pristopom, ki temelji na tveganjih, je splošni cilj vsakega delovnega področja, da se osredotoča na relevantna tveganja in zagotavlja odpornost bank, hkrati pa skrajšuje čas, porabljen za standardne zahteve in naloge. To nam bo omogočilo, da vire usmerjamo v obravnavo novih tveganj in tistih področij, ki so bolj zaskrbljujoča in zapletena.  

Delovna področja bodo obravnavala šest glavnih tem:
Boljše odločanje in izkoriščanje digitalizacije:

Sprejemanje nadzorniških odločitev pospešujemo s pomočjo digitalnih orodij in odločanja po hitrem postopku. Tako je denimo povprečna dolžina ocenjevanja sposobnosti in primernosti, ki predstavljajo daleč največje število odločitev ECB, do leta 2024 upadla na 97 dni (daleč pod 120-dnevni cilj, ki sta ga določila Evropski bančni organ in Evropski organ za vrednostne papirje in trge). Izvajamo tudi pilotni projekt hitrega postopka pri ocenjevanju prenosa pomembnega deleža tveganja pri listinjenju, ki smo ga razvili v dialogu z Evropsko bančno federacijo. S tem postopkom se čas, potreben za oceno dovolj preprostih in standardiziranih poslov listinjenja skrajšuje s treh mesecev na deset delovnih dni – ne da bi zaradi tega trpela odpornost. Pri zapletenih in inovativnih poslih listinjenja bo ECB še naprej izvajala podrobno oceno in natančno preverjala, ali je bil pomemben prenos tveganja dosežen.

Notranji modeli:

S pomočjo notranjih modelov, ki se uporabljajo za izračun tveganju prilagojene aktive, banke določijo, koliko kapitala morajo imeti, kar pomeni, da vplivajo na njihovo odpornost. Izboljševanje modelov je zato prednostna naloga enotnega mehanizma nadzora že vse od njegovega začetka. Nadzorniki morajo vnaprej odobriti uporabo takšnih modelov in zatem spremljati, kako jih banke uporabljajo. Odobriti in spremljati morajo tudi (večje) spremembe. Preučujemo načine za optimizacijo nadzorniških procesov, povezanih z notranjimi modeli. Evropski bančni organ revidira regulativne tehnične standarde o razvrščanju sprememb modelov, kar je dobra priložnost za zmanjšanje števila pomembnih sprememb modelov, za katere je potrebna odobritev nadzornika. 

Stresno testiranje:

Z nadzorniškimi stresnimi testi se ugotavlja, kako uspešno so se banke sposobne odzvati na finančne in ekonomske šoke. Rezultati stresnih testov nam pomagajo, da odkrijemo pomanjkljivosti in jih v nadzorniškem dialogu z bankami že v zgodnji fazi odpravimo. Stresne teste želimo izboljšati – kjer je potrebno v tesnem sodelovanju z Evropskim bančnim organom – tako, da bomo izločili po nepotrebnem zapletene in kadrovsko intenzivne postopke. Tako se bomo lahko hitreje odzivali na nova tveganja, hkrati pa zmanjšali poročevalsko breme bank v stresnih testih in stroške zagotavljanja skladnosti poslovanja.

Odločitve v zvezi s kapitalom:

Zadostna kapitalizacija je ključna za varnost in trdnost bank. Banke namreč prevzemajo tveganja in lahko utrpijo izgube, če se tveganja uresničijo. Te izgube morajo biti sposobne absorbirati, da lahko tudi v slabih časih ponujajo storitve svojim strankam. Zaradi te pomembne vloge mora nekatere s kapitalom povezane odločitve odobriti nadzornik. Notranje postopke sprejemanja odločitev v zvezi s kapitalom, kot so odobritev odkupa lastnih delnic, bomo spremenili tako, da bodo v večji meri temeljili na tveganjih in potekali hitreje, kar bomo dosegli tudi z uporabo digitalnih orodij. Za banke bo to pomenilo jasnejše nadzorniške usmeritve, bolj standardizirane predloge in hitrejše reševanje zadev.

Poročanje:

Da bi nadzorniki lahko spremljali tveganja in uveljavljali pravila, potrebujejo informacije, ki se običajno zbirajo s standardiziranim poročanjem. Poročevalski okvir bank se je z leti spreminjal zaradi potreb na različnih področjih ekonomskih politik na nacionalni in evropski ravni. Zaradi zapletenosti poročevalskega okvira pripravljamo popis poročanja za namene skrbnega in varnega poslovanja ter razkrivanja informacij, ki velja za pomembne in manj pomembne banke, pri čemer upoštevamo nacionalna in evropska pooblastila. To nam bo omogočilo, da odkrijemo prekrivanja, zastarele zahteve in področja, na katerih je poročanje mogoče optimizirati.

Inšpekcijski pregledi na kraju samem:

Inšpekcijski pregledi so eno najpomembnejših orodij bančnega nadzora. Njihov glavni element je poglobljena analiza različnih tveganj, sistemov notranjih kontrol, poslovnih modelov ali ureditev notranjega upravljanja. Inšpekcijski pregledi dajejo podrobne informacije o stanju posamezne banke, vključno z analizo verjetnih prihodnjih gibanj. Izboljšujemo učinkovitost inšpekcijskih pregledov na kraju samem v vseh treh fazah, od načrtovanja do izvedbe in nadaljnjega ukrepanja. Pri določanju obsega in intenzivnosti inšpekcijskih pregledov na kraju samem bomo v večji meri izhajali iz tveganj posamezne banke.

Ocenjevanje uspešnosti nadzora

Ocenjevanje uspešnosti bančnega nadzora je eden najpomembnejših elementov v programu reform. Da bi razumeli, kako uspešen je nadzor, potrebujemo več kot zgolj finančne kazalnike. Denimo finančni količniki bank se lahko izboljšajo iz različnih razlogov, na primer zaradi boljših makroekonomskih razmer. Da bi te dejavnike lahko ločili enega od drugega, izboljšujemo analitična orodja, da bomo lahko bolje ocenjevali uspešnost nadzora.

Redno ocenjevanje

V postopek letnega načrtovanja smo uvedli redno oceno uspešnosti nadzora. S tem dajemo velik poudarek merljivim rezultatom ter zagotavljamo, da naše delo ostaja usmerjeno v doseganje rezultatov in je učinkovito. Nov večstopenjski pristop k nadaljnjemu ukrepanju po ugotovitvah in ukrepih pa nam omogoča, da učinkoviteje obravnavamo najbolj kritična vprašanja.

Spodbujanje kulture nadzora, ki se osredotoča na tveganja

ECB in nacionalni nadzorniki sodelujejo pri izvajanju evropskega bančnega nadzora. Pomembne banke nadzirajo skupne nadzorniške skupine, v katerih delujejo strokovnjaki ECB in nacionalnih organov, medtem ko manj pomembne banke nadzirajo nacionalni organi, ECB pa ima pri tem pregledniško vlogo.

Da bi uresničili program reform, v celotnem sistemu spodbujamo kulturo nadzora, ki temelji na tveganjih, ter skupinam dajemo pooblastila, da samostojno presojajo in se odločajo, kam lahko najbolje usmerijo pozornost nadzornikov.

Za večjo konsistentnost evropskega bančnega nadzora smo uvedli posebno pobudo, s katero pospešujemo spremembe nadzorne kulture. Glavni cilj je razviti takšno kulturo nadzora, ki je bolje integrirana, uspešna in učinkovita ter temelji na tveganjih. Z enotno nadzorno kulturo bo bančni nadzor postal učinkovitejši, postopki za banke pa bodo potekali bolj gladko.

Kako prispevamo k pobudam za poenostavitev na evropski ravni?

Učinkovit, uspešen in na tveganja usmerjen nadzor

Želimo, da je nadzor učinkovit, uspešen in vedno jasno osredotočen na tveganja. V ta namen – čeprav nismo regulator ali zakonodajalec – pomagamo pristojnim organom, da ocenijo, kako bi bilo mogoče poenostaviti regulativni okvir, tako da bi obstajale poenotene in sorazmerne zahteve na ravni EU, ne da bi to ogrozilo varnost in trdnost bank.

Delovna skupina ECB na visoki ravni za poenostavitev

Svet ECB je ustanovil delovno skupino na visoki ravni, ki proučuje, na katerih področjih bi bilo mogoče poenostaviti evropski regulativni, nadzorniški in poročevalski okvir pri nadzoru skrbnega in varnega poslovanja. Delovna skupina namerava svoje predloge za poenostavitev predložiti Svetu ECB do konca leta 2025, nakar bodo končni predlogi predstavljeni Evropski komisiji.

Pobude Evropskega bančnega organa

Sodelujemo tudi v delovni skupini Evropskega bančnega organa za učinkovitost regulativnega in nadzornega okvira.

Žvižgaštvo