ECB ohranja kapitalske zahteve v letu 2026 večinoma stabilne ob vztrajnih svetovnih izzivih

18. november 2025

• Agregatni rezultati procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja 2025 kažejo robusten kapitalski in likvidnostni položaj ter veliko dobičkonosnost bank pod nadzorom ECB.
• Skupna zahteva in napotki za kapital CET1 ter zahteve iz drugega stebra, ki bodo veljali v letu 2026, so ostali večinoma stabilni na ravni 11,2% oziroma 1,2%.
• Nezavezujoči napotki iz drugega stebra za leto 2026 so se zmanjšali z 1,3% na 1,1%.
• Kvalitativni ukrepi se osredotočajo na kreditno tveganje, notranje upravljanje in kapitalsko ustreznost, ob okrepljenem nadzorniškem spremljanju ukrepov bank za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
• Prednostne naloge nadzora v obdobju 2026–2028 so usmerjene na odpornost bank proti geopolitičnim tveganjem in makro-finančnim negotovostim ter na njihovo operativno odpornost in računalniške zmogljivosti.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2025 ter prednostne naloge nadzora za obdobje 2026–2028. V pregledu je bilo zajetih 105 bank pod evropskim bančnim nadzorom, ki jih neposredno nadzira ECB. Rezultati dajejo pregled nad kapitalom, likvidnostjo, dobičkonosnostjo, notranjim upravljanjem in upravljanjem tveganj v pregledanih bankah.

Na splošno so banke v drugem četrtletju 2025 ohranile močan kapitalski in likvidnostni položaj ter visoko dobičkonosnost. Tehtano povprečje navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), tj. najkakovostnejšega kapitala vsake banke, je znašalo 16,1% tveganju prilagojene aktive bank. Količnik finančnega vzvoda je bil na ravni 5,9%, količnik skupnega kapitala pa 20,2%.

Tudi likvidnostni blažilniki so ostali precej nad 100-odstotno minimalno zahtevo, saj je skupni količnik likvidnostnega kritja (LCR) v drugem četrtletju 2025 znašal 158%. Banke so ohranile dober dostop do depozitnega in grosističnega financiranja, pri čemer je povprečni količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR) ostal večinoma nespremenjen na ravni 127%.

Dobičkonosnost je ob podpori neto obrestnih prihodkov ter neto provizij ostala visoka. Agregatna donosnost lastniškega kapitala, preračunana na letno raven, je v zadnjem četrtletju 2024 znašala 9,5% in se v drugem četrtletju 2025 še izboljšala na 10,1%.

Kakovost aktive je v celotnem sektorju ostala visoka, pri čemer je delež nedonosnih posojil v drugem četrtletju 2025 znašal 1,9%. Delež nedonosnih posojil v segmentu posojil za nakup poslovnih nepremičnin ter v segmentu posojil malim in srednje velikim podjetjem je ostal nad povprečjem (4,6% in 4,9%), medtem ko se obseg nedonosnih posojil v nekaterih državah z zgodovinsko nizkim deležem nedonosnih posojil zdaj zmerno povečuje.

Delež kreditov in drugih finančnih sredstev v drugi skupini, tj. kreditov, pri katerih se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja precej povečalo, se je rahlo povečal z 9,5% v drugem četrtletju 2024 na 9,6% v drugem četrtletju 2025.

Trenutno visoka raven odpornosti bančnega sektorja v euroobmočju je rezultat vrste dejavnikov. Med njimi so učinkovita regulacija, zanesljiv nadzor in izboljšanje upravljanja tveganj v bankah, pa tudi izredni ukrepi javnofinančne in denarne politike, sprejeti v odziv na nedavne makroekonomske šoke.

Kvalitativni in kvantitativni nadzorniški ukrepi

Nadzorniški ukrepi v tem ciklu SREP so sledili prednostnim nalogam, ki jih je Nadzorni odbor določil za obdobje 2025–2027 in so bili večinoma osredotočeni na odpornost bank proti neposrednim makro-finančnim grožnjam in hudim geopolitičnim šokom ter na reševanje pomanjkljivosti v bankah, ki so jih ugotovili nadzorniki, na primer v zvezi z izzivi na področju upravljanja, upravljanja tveganj in digitalne preobrazbe.

V primerjavi z letom prej je ECB izdala približno 30% manj novih kvalitativnih ukrepov. To zmanjšanje je skladno z večjo usmeritvijo nadzora ECB na tveganja in z izboljšanim odpravljanjem pomanjkljivosti s strani bank. Izdani kvalitativni ukrepi obravnavajo predvsem kreditno tveganje (40%), notranje upravljanje (17%), kapitalsko ustreznost (11%) in operativno tveganje (10%). Obsegajo spremljanje kreditnega tveganja in upravljanje posameznih portfeljev, ukrepe v zvezi s sestavo organov upravljanja, ukrepe za izboljšanje okvira za stresno testiranje v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) ter prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti na področju neprekinjenega delovanja IT sistemov v bankah.

Kar zadeva točkovne rezultate procesa SREP, se je povprečna skupna ocena nekoliko izboljšala na 2,5, potem ko je lani znašala 2,6. Ocene se niso izboljšale za vse banke v enaki meri, saj so ocene zbrane bolj v sredini porazdelitve. Banke, ki so prej imele oceno 3–, so zdaj ocenjene bolje, tiste z oceno 2 ali več pa so dobile rahlo slabše ocene. Na splošno ostaja četrtina bank v najšibkejših kategorijah (točkovne ocene 3–4).

Kar zadeva kvantitativne zahteve, so skupne kapitalske zahteve in napotki za kapital CET1 v letu 2026 ostali večinoma stabilni na ravni 11,2%. To obsega zahteve iz prvega in drugega stebra, zahteve po skupnem blažilniku in napotke iz drugega stebra (P2G).

Kapitalske zahteve iz drugega stebra za kapital CET1, ki jih morajo banke izpolniti v letu 2026, so ostale pretežno stabilne na ravni 1,2% tveganju prilagojene aktive.

Zahteva po skupnem blažilniku, izračunana kot vsota varovalnega kapitalskega blažilnika, sistemskih blažilnikov in proticikličnega kapitalskega blažilnika, se je rahlo zvišala zaradi višjega proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se v nekaterih državah uporablja na podlagi nacionalnih ukrepov.

Nezavezujoči napotki P2G, ki temeljijo na stresnem testu na ravni EU v letu 2025 in veljajo v letu 2026, so se zmanjšali z 1,3% na 1,1% (CET1). Nižji napotki izhajajo iz rezultatov letošnjega stresnega testa, ki so pokazali večje izgube in večjo sposobnost absorbiranja teh izgub zaradi večjih dobičkov ter s tem manjši upad kapitala v primerjavi s prejšnjim stresnim testom iz leta 2023.

ECB posebej pozorno spremlja nedonosne izpostavljenosti bank in posle s finančnim vzvodom. Če oceni, da so razmere neustrezne ali je napredek pri odpravljanju pomanjkljivosti nezadosten, uporabi pribitek na zahteve iz drugega stebra (P2R). Z odločitvami SREP 2025 se je število bank, za katere je bil sprejet takšen pribitek, zmanjšalo, saj so nekatere banke odpravile predhodno ugotovljene pomanjkljivosti.

Konkretno je bil v procesu SREP 2025 za deset bank uporabljen pribitek zaradi nezadostnih rezervacij za nedonosne izpostavljenosti, v primerjavi z 18 v prejšnjem ciklu SREP. Za šest bank so zahteve P2R vključevale pribitek zaradi financiranja s finančnim vzvodom, medtem ko je bil lani takšen pribitek sprejet za devet bank.

Po mnenju ECB je imelo 14 bank povečano tveganje prevelikega finančnega vzvoda, zato je zanje uporabila zahtevo iz drugega stebra za količnik finančnega vzvoda (P2R-LR), v primerjavi s 13 bankami v prejšnjem pregledu. Ta zahteva je pravno zavezujoča in se zaračuna poleg minimalnega 3-odstotnega količnika finančnega vzvoda, ki je obvezen za vse banke.

Poleg tega je ECB za pet bank uporabila nezavezujoče napotke iz drugega stebra za količnik finančnega vzvoda, za štiri banke pa je sprejela kvantitativne likvidnostne ukrepe.

Prednostne naloge nadzora 2026–2028

Evropske banke še naprej delujejo v zahtevnem okolju, ki ga zaznamujejo povečana geopolitična tveganja ter spreminjanje vzorcev konkurence zaradi digitalizacije in vse večjega deleža finančnih storitev, ki jih izvajajo nebančne institucije. Zaradi tega morajo banke izvajati v prihodnost usmerjene ocene tveganj in imeti zadostno odpornost.

To se tudi odraža v srednjeročni strategiji bančnega nadzora v ECB za obdobje 2026–2028, ki je na splošno skladna s sedanjimi prednostnimi nalogami.

Prva prednostna naloga od bank zahteva, da ostanejo odporne proti geopolitičnim tveganjem in makro-finančnim negotovostim. To pomeni, da morajo ohranjati zanesljive kreditne standarde, vzdrževati ustrezno kapitalizacijo z doslednim izvajanjem uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR3) ter preudarno upravljati podnebna tveganja in tveganja v zvezi z naravo.

Druga prednostna naloga je zagotoviti močno operativno odpornost in zmogljivosti IKT. To od bank zahteva, da vzdržujejo odporen okvir za upravljanje operativnih tveganj ter odpravijo pomanjkljivosti pri poročanju o tveganjih in agregiranju podatkov o tveganjih ter da imajo zanesljive informacijske sisteme.

Reforma nadzora in metodologije

Bančni nadzor v ECB se je na spremembe v zunanjem okolju odzval s celovito reformo za povečanje učinkovitosti, uspešnosti in osredotočenosti na tveganja. Te cilje uporablja pri vseh nadzorniških dejavnostih, v središču katerih je proces SREP. Skladno s tem so bile končne odločitve SREP oziroma pisma SREP bankam tokrat predloženi že do konca oktobra 2025, kar je več kot mesec prej kot v prejšnjih ciklih. Odločitve so zdaj krajše in izpostavljajo ključne kvantitativne in kvalitativne zahteve, glavne rezultate procesa SREP in najbolj kritične poudarke v ugotovitvah nadzornikov.

V letu 2026 bo začela veljati preglednejša in poenostavljena metodologija za izračun zahtev P2R. Glavni elementi nove metodologije so podrobneje opisani na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

ECB je danes objavila tudi posodobljeno in širšo metodologijo za ocenjevanje procesa ICAAP v bankah. Z njo se med drugim ocenijo notranji postopki, s katerimi banke zagotavljajo, da imajo zadosten kapital za kritje pomembnih tveganj in da vzdržujejo ustrezne prakse upravljanja s tveganji.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je François Peyratout, tel. +49 172 8632 119.

Opombe

• V procesu SREP se ocenijo štirje glavni elementi: uspešnost in vzdržnost poslovnega modela, ustreznost notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, tveganja za kapital ter tveganja za likvidnost in financiranje. Za vsak element se sprejme ocena od 1 do 4 (pri čemer je 1 najboljša, 4 pa najslabša ocena), nato pa se te ocene združijo v eno skupno oceno (od 1 do 4).
• V ocenjevalnem ciklu SREP 2025 so bili večinoma uporabljeni podatki s konca leta 2024. Odločitve, ki izhajajo iz ocen SREP 2025, bodo veljale v letu 2026. Od 113 institucij, ki so bile septembra 2025 pod nadzorom ECB, je bilo v pregled SREP vključenih 105 bank, ki bodo prejele bodisi odločitev SREP ali operativno pismo SREP. Osem bank letos ne bo prejelo nove odločitve SREP ali operativnega pisma, ker so v postopku združitve ali prevzema oziroma imajo posebne značilnosti ali okoliščine. Več podrobnosti je na voljo tukaj.
• Kapital, ki ga morajo vzdrževati banke na podlagi rezultatov procesa SREP, je sestavljen iz dveh delov. Prvi del so kapitalske zahteve iz drugega stebra (P2R). Z njimi se pokrivajo tveganja, ki so v prvem stebru podcenjena ali niso krita. Drugi del pa so kapitalski napotki iz drugega stebra (P2G). Ti označujejo raven kapitala, ki naj bi ga banke vzdrževale, da bi imele zadostno rezervo, da preživijo stresne razmere (kot je ocenjeno zlasti z neugodnim scenarijem v nadzorniškem stresnem testu). Zahteva P2R je zavezujoča in njeno neizpolnjevanje ima lahko za banko neposredne pravne posledice. Napotki P2G niso zavezujoči.
• Celotna kapitalska zahteva in napotki se izračuna kot sledi: prvi steber + zahteva iz drugega stebra + zahteva po skupnem blažilniku + napotki iz drugega stebra. Dodatne informacije o strukturi kapitalskih zahtev in napotkov so na voljo na spletni strani o nadzorni metodologiji. Vse vrednosti so izražene kot odstotki tveganju prilagojene aktive.
• Zahteve po skupnem blažilniku obsegajo varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik in sistemske blažilnike (ki obsegajo blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije, blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije ter blažilnik za sistemsko tveganje). To so pravne zahteve, ki jih bodisi vzpostavlja direktiva EU o kapitalskih zahtevah ali pa jih določijo nacionalni organi.
• Količnik likvidnostnega kritja (LCR) je regulativni standard, del bančnega okvira Basel III, ki od bank zahteva, da vzdržujejo zadosten obseg visoko kakovostnih likvidnih sredstev, da bi pokrile predvidene denarne odlive v tridesetdnevnem stresnem scenariju.
• Količnik neto stabilnega financiranja (NSFR) je kazalnik, ki meri stabilnost financiranja banke s tem, da primerja razpoložljivost stabilnega financiranja (razpoložljivo stabilno financiranje, ASF) s potrebnim stabilnim financiranjem (potrebno stabilno financiranje, RSF) za kritje potreb v obdobju enega leta.