Stresni test je pokazal, da bi bančni sektor v euroobmočju lahko kljuboval hudemu gospodarskemu upadu

28. julij 2023

• Stresni test je pokazal, da bi se ob hudih gospodarskih napetostih, ki bi trajale tri leta, količnik CET1 bank, ki jih nadzira ECB, zmanjšal za 4,8 odstotne točke na 10,4%.
• Izboljšana kakovost aktive in dobičkonosnost sta prispevali k temu, da so banke v zelo neugodnih razmerah ostale odporne.
• V testu je bilo zajetih 98 (57 velikih in 41 srednje velikih) bank v euroobmočju, ki so pod neposrednim nadzorom ECB.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate stresnega testa 2023, ki kažejo, da bi bančni sistem v euroobmočju lahko kljuboval hudemu gospodarskemu upadu.

Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) 98 bank, zajetih v stresnem testu, bi se v povprečju zmanjšal za 4,8 odstotne točke na 10,4%, če bi bile tri leta izpostavljene napetostim v zelo težkih makroekonomskih razmerah. Količnik CET1 je glavno merilo finančnega zdravja bank.

ECB je stresno testirala 98 bank, ki jih neposredno nadzira. Od teh je 57 največjih bank v euroobmočju, ki so vključene v stresni test na ravni EU v koordinaciji Evropskega bančnega organa (EBA), 41 pa je srednje velikih bank, ki niso vključene v vzorec EBA. Skupaj predstavljajo približno 80% skupne bilančne vsote bank v euroobmočju. Organ EBA je danes že objavil podrobne rezultate za 57 največjih bank. ECB pa je objavila izbrane podatke za 41 srednje velikih bank.

S stresnim testom se meri, kako bi se banke odrezale v hipotetičnem neugodnem gospodarskem scenariju, ki predpostavlja daljše obdobje nizke rasti, povišanih obrestnih mer in visoke inflacije. To ni preizkus, ki bi ga banke opravile ali na njem padle, saj ni določen noben prag, ki bi opredeljeval uspešnost ali neuspešnost bank. Namesto tega se bodo ugotovitve stresnega testa upoštevale v tekočem nadzorniškem dialogu, v katerem nadzorniki bankam pojasnijo svojo oceno in razpravljajo o morebitnih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti.

Negativni vpliv na kapital je po neugodnem scenariju izhajal iz kreditnega in tržnega tveganja ter nižjega ustvarjanja prihodkov. Zaradi izgub iz posojil se je količnik CET1 zmanjšal za 4,5 odstotne točke, pri čemer so bili nezavarovani portfelji pri poslovanju s prebivalstvom najbolj ranljivi. Banke so morale pripraviti tudi projekcije izgub iz posojil po posameznih sektorjih ter projekcije izpostavljenosti financiranju s finančnim vzvodom v posojilnem portfelju in posojilnih poslih v pripravi. Pregled je pokazal, da so izpostavljenosti financiranju s finančnim vzvodom bolj tvegane v recesiji in da morajo številne banke izboljšati svoje zmogljivosti na področju vrednotenja posojilnih poslov v pripravi, modeliranja in agregiranja podatkov.

Obenem je mogoče 1,4 odstotne točke skupnega zmanjšanja kapitala pripisati tržnemu tveganju, zlasti učinku prevrednotenja, ki izhaja iz pozicij, merjenih po pošteni vrednosti. Po neugodnem scenariju je prizadeta tudi sposobnost bank, da ustvarjajo prihodke, pri čemer nižji neto obrestni prihodki, prihodki od dividend in neto prihodki iz provizij skupaj povzročijo zmanjšanje kapitala CET1 za 3,6 odstotne točke. Stresni test je predvsem pokazal, da je sposobnost bank, da ustvarjajo neto obrestne prihodke v neugodnem scenariju vse višjih obrestnih mer, ključno odvisna od njihovega poslovnega modela in s tem povezane strukture sredstev in obveznosti. Banke z večjim deležem posojil s spremenljivo obrestno mero lahko na primer bolje izkoristijo prednosti višjih obrestnih mer kot tiste, ki odobravajo predvsem posojila s fiksno obrestno mero. ECB zato od bank trenutno zahteva, da pozorno spremljajo, kako upravljajo obrestno tveganje.

Zmanjšanje kapitala je bilo ob koncu triletnega obdobja manjše kot v prejšnjih stresnih testih. To je bilo predvsem posledica dejstva, da so bile banke pred testom na splošno v boljšem stanju, saj so imele kakovostnejšo aktivo in večjo dobičkonosnost. Kakovost posojilnega portfelja se je v nekaterih bankah od leta 2021 precej izboljšala. Ti dejavniki so bankam omogočili, da uspešno prebrodijo neugodni scenarij, ki je predvideval daljše obdobje visoke inflacije in povišanih obrestnih mer. V številnih primerih je ugoden vpliv vse višjih obrestnih mer na obrestne prihodke še vedno odtehtal napetosti, ki vplivajo na stroške financiranja. Po drugi strani so projekcije kazale, da se bodo administrativni stroški bank zaradi višje inflacije povečali.

Manjše banke v vzorcu ECB so zabeležile večje zmanjšanje kapitala kot večje banke pod nadzorom ECB (6,6 odstotne točke v primerjavi s 4,6 odstotne točke). To je bilo posledica manjše sposobnosti takšnih bank, da ustvarjajo prihodke, in večjih izgub iz posojil v obdobju projekcij. Vseeno je bil njihov količnik CET1 še vedno višji od večjih bank (13,7% v primerjavi z 10,1%), saj je bila višja tudi njihova izhodiščna raven (20,2% v primerjavi s 14,7%).

Vključitev v SREP

Nadzorniki pri ocenjevanju notranjega upravljanja in upravljanja tveganj v bankah v okviru letnega procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) upoštevajo nekatere kvalitativne rezultate stresnega testa, kot so pravočasnost, točnost podatkov in kakovost informacij.

Poleg tega so kvantitativne posledice, ki izhajajo iz neugodnega scenarija stresnega testa, eden glavnih dejavnikov, na podlagi katerih nadzorniki določijo raven kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G). Napotki P2G so priporočilo vsaki posamezni banki, kakšno raven kapitala bi morala po pričakovanjih ECB vzdrževati povrh zakonsko predpisanih kapitalskih zahtev. Namen napotkov je zagotoviti, da lahko kapital banke absorbira morebitne izgube, ki bi nastale v primeru uresničitve stresnih scenarijev.

V procesu SREP v letu 2023 bo ECB prvič uporabila novo metodologijo za določitev količnika finančnega vzvoda v sklopu napotkov P2G, s čimer bo obravnavala tveganje prevelikega finančnega vzvoda. Na ravni bančnega sistema se je količnik finančnega vzvoda bank v euroobmočju v neugodnem scenariju znižal za 1,1 odstotne točke. Do konca obdobja projekcij je dosegel 4,4%, kar je nad zakonsko predpisanim 3-odstotnim minimumom. Količnik finančnega vzvoda v sklopu napotkov P2G se naloži samo nekaterim bankam, na primer tistim, kjer predvideni količnik finančnega vzvoda pade pod skupni zahtevani količnik finančnega vzvoda.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Simon Spornberger, tel. +49 69 151 15661448, ali Esther Tejedor, tel. +49 172 5171280.

Opombe

• V končni vzorec ni bilo vključenih 42 srednje velikih bank, kot je bilo napovedano pred stresnim testom, ampak 41 bank. Do tega je prišlo, ker je banka OTP Bank Nyrt v začetku leta 2023 prevzela banko Biser Topco S.à.r.l.
• Nekatere neposredno nadzorovane banke niso sodelovale v nobenem od obeh stresnih testov. To se je na primer zgodilo v primeru, da so bile podrejene družbe ali podružnice bank zunaj enotnega mehanizma nadzora, ki so sodelovale v testu na ravni EU. Drugi razlogi so lahko bili, da je bila banka takrat v postopku prestrukturiranja ali je bila vključena v združitev ali prevzem.
• Za večjo primerljivost se vsi tu omenjeni kapitalski količniki CET1 nanašajo na »polno uveljavljene« količnike, kar predpostavlja, da banke že izpolnjujejo vse zakonsko predpisane kapitalske zahteve, za katere velja prehodna ureditev.
• V stresnem testu 2023 so banke prvič uporabile predpisane parametre pri napovedovanju neto prihodkov iz provizij. Prej so uporabljale svoje modele.
• Projekcije bank so bile izračunane na podlagi računovodskih pravil, ki so se uporabljala na dan 31. decembra 2022. Ker je računovodski standard MSRP 17 za zavarovalniške dejavnosti začel veljati šele 1. januarja 2023, se v testu ni upošteval. Organ EBA je za zagotovitev zadostne transparentnosti vseeno razkril izbrane pojasnjevalne postavke, med katerimi je tudi vpliv standarda MSRP 17. Tako je od 1. januarja 2023 lažje primerjati rezultate stresnih testov z relevantnimi kapitalskimi količniki. Pri teh pojasnjevalnih postavkah pa ni bila enako temeljito zagotovljena kakovost, kot jo pri drugih objavljenih podatkih o stresnih testih zagotavljajo pristojni organi.
• Za določitev napotkov P2G bančni nadzor v ECB uporablja dvostopenjski pristop. V prvem koraku je vsaka banka razvrščena v skupino na podlagi največjega zmanjšanja polno uveljavljenega kapitala CET1 v stresnem testu. V drugem koraku nadzorniki glede na posebnosti vsake banke določijo končne napotke P2G znotraj razpona vsake skupine ali izjemoma zunaj tega razpona.
• Za določitev količnika finančnega vzvoda v sklopu napotkov P2G (P2G-LR) bo ECB kot izhodišče uporabila projekcije količnika finančnega vzvoda v neugodnem scenariju stresnega testa in izvedla podoben dvostopenjski postopek, kot je opisan zgoraj za določitev napotkov P2G.