ECB poziva banke k ustrezni obravnavi kreditnega tveganja in k izboljšanju gospodarnosti poslovanja

28. januar 2021

• Skupne kapitalske zahteve in napotki v okviru procesa SREP so ostali nespremenjeni zaradi pragmatičnega pristopa k procesu SREP.
• Banke so odporne, vendar so ranljivosti še naprej prisotne na več področjih, predvsem na področju kreditnega tveganja.
• Prednostne naloge nadzora v letu 2021: upravljanje kreditnega tveganja, kapitalska moč bank, vzdržnost poslovnih modelov ter upravljanje.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila ugotovitve procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), ki ga je opravila leta 2020, ter predstavila prednostne naloge nadzora v letu 2021.

Na tokratne rezultate SREP je vplivala predhodna odločitev ECB, da bo zaradi pandemije koronavirusa (COVID-19) pragmatično pristopila k izvajanju osrednjih letnih aktivnosti.

ECB se je v okviru pragmatičnega pristopa k procesu SREP osredotočila na sposobnost bank, da se spopadejo z izzivi in tveganji za kapital in likvidnost, ki izhajajo iz sedanje pandemije. ECB je sklenila, da bodo ostale zahteve iz drugega stebra (P2R) in napotki iz drugega stebra (P2G) nespremenjeni ter da se točkovni rezultati SREP ne bodo aktualizirali, razen če izjemne okoliščine, ki vplivajo na posamezno banko, upravičujejo spremembe. Zadržki nadzornikov niso bili posredovani v obliki nadzorniških ukrepov, ampak predvsem v obliki kvalitativnih priporočil.

Banke v euroobmočju so v leto 2020 vstopile s precej višjo ravnijo kapitala in dosti bolj odporne pred poslabševanjem gospodarskih razmer kot v času velike finančne krize.

Usklajeni ukrepi, vključno z izrednimi nadzorniškimi ukrepi, so gospodinjstvom in podjetjem ter tudi bančnemu sektorju zagotovili precejšnjo zaščito, kar je preprečilo prekomerno procikličnost zaradi pandemičnega šoka.

Od tretjega četrtletja 2020 so bili še naprej na voljo veliki kapitalski blažilniki. V kratkoročnem do srednjeročnem obdobju so prisotne precejšnje negotovosti, podatki iz procesa SREP pa kažejo na nujnost budnega spremljanja in na nadaljnje izzive na več kritičnih področjih, ki se nanašajo zlasti na tveganje nenadnega porasta nedonosnih posojil.

Ob pragmatičnem pristopu ECB k procesu SREP so ostale kapitalske zahteve in napotki (razen sistemskih blažilnikov in proticikličnega kapitalskega blažilnika) v ciklu 2020 enake kot v ciklu 2019 ter so v povprečju znašale okrog 14%.

Zahteve P2R so ravno tako ostale nespremenjene – v procesu SREP 2020 so bile v povprečju na ravni okrog 2,1% – razen v nekaj primerih, ko so bile bankam v ciklu SREP 2020 prvič naložene zahteve P2R, potem ko jih je ECB začela neposredno nadzirati.

Obenem se je komponenta zahtev P2R, ki mora biti v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala (P2R CET1), zmanjšala z 2,1% na 1,2%, ker je ECB začela bolj zgodaj izvajati pravila iz prenovljene direktive o kapitalskih zahtevah (CRD V). Komponenta kapitalskih zahtev in napotkov iz procesa SREP (razen sistemskih blažilnikov in proticikličnega kapitalskega blažilnika) v obliki kapitala CET1 se je zato zmanjšala na 9,6%.

Napotki P2G so ravno tako ostali nespremenjeni, in sicer na ravni okrog 1,4%, ker so bili stresni testi na ravni EU, ki jih usklajuje Evropski bančni organ (EBA), preloženi v leto 2021.

Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli med procesom SREP v letu 2020, zadevajo kreditno tveganje, kapitalsko ustreznost, vzdržnost poslovnih modelov ter notranje upravljanje. Te ugotovitve so bile bankam posredovane v obliki kvalitativnih priporočil. Ker je ECB odložila roke za izvedbo prejšnjih kvalitativnih ukrepov iz procesa SREP, veliko število ugotovitev iz prejšnjih ciklov SREP še vedno ni obravnavanih in razrešenih, zlasti v zvezi z notranjim upravljanjem.

Kar zadeva kreditno tveganje, je bila pozornost nadzora usmerjena na ustrezno klasifikacijo in merjenje tveganj v bančnih bilancah ter na pripravljenost bank, da pravočasno obravnavajo dolžnike v finančnih težavah. Zaradi poslabševanja gospodarskih razmer med pandemijo se je hitrost zmanjševanja obsega nedonosnih posojil upočasnila, vendar se v posojilnih portfeljih skriva tudi določena raven finančnih težav, ki v celoti še ni vidna. S postopnim iztekanjem več podpornih ukrepov v letu 2021 bi se lahko povečalo tveganje nenadnih posledic. Nadzorniki so bankam posredovali znatno večje število priporočil, da bi spodbudili ustrezno previdne pristope.

Kar zadeva notranje upravljanje, je večina bank ustrezno upravljala in spremljala tveganja, ki izhajajo iz pandemije COVID-19. Vseeno so se nekatere banke počasi spopadale z izzivi pri upravljanju, ki jih je povzročila pandemija. Nadzorniki so v nekaterih primerih ugotovili, da se upravljalni organ ni ustrezno vključil, zato nadaljnje ukrepanje in nadzor nad poslovnimi funkcijami nista bila zadostna, zlasti kar zadeva ustreznost poročanja. Poleg tega so bili prisotni tudi problemi pri upravljanju kreditnega tveganja znotraj funkcij notranjih kontrol ter vztrajne strukturne pomanjkljivosti na področju agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja.

Kar zadeva poslovni model, so nadzorniki izrazili zaskrbljenost glede zanesljivosti poslovnih načrtov v nekaterih bankah, kar so obravnavali z izdajo kvalitativnih priporočil za izboljšanje dobičkonosnosti. Dobičkonosnost se je leta 2020 znižala predvsem zaradi višjih oslabitev, nižjih neto obrestnih prihodkov ter upada provizij in opravnin. Z zmanjševanjem marž so se okrepili pritiski na banke, da prilagodijo stroške, kar je tekom leta 2020 privedlo do številnih ukrepov za znižanje stroškov, med katerimi so konsolidacija podružnic, inovacijski projekti in delo na daljavo. Z nedavnimi dogodki se je okrepil trend v smeri digitalizacije internih procesov, vendar se vsaka četrta banka še vedno sooča z zamudami pri izvedbi takšnih pobud. Banke so se na izzive odzvale tudi s korenitejšo prenovo strategije ali z izvajanjem načrtov prestrukturiranja kakor tudi z domačimi operacijami konsolidacije. Nadzorniki spodbujajo banke, da prenovijo svojo strategijo in izboljšajo gospodarnost poslovanja, ter natančno spremljajo, kako banke uresničujejo svoje strateške ukrepe.

Kar zadeva kapitalsko ustreznost, so nadzorniki izrazili zaskrbljenost glede zanesljivosti procesov načrtovanja kapitala v bankah, na primer, ali so sposobne pripraviti zanesljive projekcije kapitala za naslednje triletno obdobje v okviru procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP). Banke z majhnim kapitalskim manevrskim prostorom, tj. z majhno razliko med svojim kapitalskim količnikom in minimalnimi kapitalskimi zahtevami, so dobile priporočila, da izboljšajo načrtovanje kapitala. Kot del ukrepov ECB za ublažitev posledic pandemije lahko banke vsaj do konca leta 2022 v celoti uporabijo kapitalske blažilnike, vključno z napotki iz drugega stebra. Te ukrepe izkorišča skupno devet bank, pri čemer je bila njihova raven kapitala CET1 v tretjem četrtletju 2020 nižja od zahtev in napotkov glede kapitala CET1 pred uvedbo ukrepov zaradi pandemije COVID-19.

Na podlagi analize v okviru procesa SREP in ob upoštevanju razmer, ki jih je povzročila pandemija, je bančni nadzor v ECB sklenil, da svoja prizadevanja skoncentrira na štiri ključna področja, ki jih je trenutna kriza pomembno prizadela, ter določil naslednje prednostne naloge za leto 2021: kreditno tveganje, kapitalska moč bank, vzdržnost poslovnih modelov ter upravljanje.

Kar zadeva kreditno tveganje, se bodo nadzorniki osredotočali na ustreznost merjenja in upravljanja kreditnega tveganja v bankah, cilj pa je spodbujati pravočasno ugotavljanje, učinkovito spremljanje in zmanjševanje procikličnosti.

Kar zadeva kapitalsko moč bank, bo v ospredju stresni test na ravni EU, ki ga usklajuje EBA. Ta bo poleg nadaljnjega nadzorniškega pregledovanje procesov načrtovanja kapitala v bankah pomemben element pri ocenjevanju kapitalske odpornosti bank.

Kar zadeva vzdržnost poslovnih modelov, bodo nadzorniki še naprej kritično presojali strateške načrte bank in ukrepe, ki so jih sprejele za odpravo obstoječih strukturnih pomanjkljivosti.

Kar zadeva notranje upravljanje, se bodo nadzorniki še naprej osredotočali na ustreznost okvirov kriznega upravljanja tveganj v bankah, agregiranje podatkov o tveganjih, IT-tveganje in kibernetsko tveganje ter tveganje v zvezi s pranjem denarja.

Andrea Enria, predsednik Nadzornega odbora, bo ugotovitve iz procesa SREP 2020 podrobneje predstavil na tiskovni konferenci, ki bo potekala v četrtek, 28. januarja 2021, in se bo začela ob 9.00 po srednjeevropskem času. Prenos v živo bo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Andrea Zizola, tel. +49 69 1344 6551.