Pogosta vprašanja o stresnem testu 2025 v bankah euroobmočja

1. avgust 2025

Za kaj gre pri stresnem testu 2025? Kaj je njegov cilj?

Stresni test daje enoten analitični okvir za primerjanje in ocenjevanje odpornosti bank v euroobmočju proti makro-finančnim šokom in šokom v posameznih državah. Stresni test 2025 zajema 96 bank, ki jih ECB neposredno nadzira. Od teh je 51 največjih bank v euroobmočju, ki so vključene v stresni test na ravni EU v koordinaciji Evropskega bančnega organa (EBA). V skupini preostalih 45 bank so srednje velike banke, ki niso vključene v vzorec EBA, v katerih je ECB izvedla lasten stresni test.

V stresnem testu se na podlagi podatkov s konca leta 2024 analizira, kako bi se izgube in kapitalska pozicija bank gibale v obdobju treh let do konca leta 2027, če bi se uresničila osnovni in neugodni scenarij.

ECB bo rezultate stresnega testa uporabila v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), da bi ocenila kapitalske potrebe iz drugega stebra za vsako od sodelujočih bank. Kvalitativne rezultate testa (glej zadnje vprašanje) bo upoštevala v delu procesa SREP o ravnanju s tveganji, kar pomeni, da bodo terjali nadzorniške ukrepe in vplivali na določitev kapitalskih zahtev iz drugega stebra (P2R). Kvantitativne rezultate pa bo uporabila kot enega glavnih vhodnih parametrov pri določanju kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G) in napotkov iz drugega stebra glede količnika finančnega vzvoda.

Namen stresnega testa je podkrepiti finančno stabilnost in izboljšati tržno disciplino z razkrivanjem konsistentnih in podrobnih informacij na ravni vsake posamezne banke, ki kažejo, kako skupni šoki vplivajo na bilance posameznih bank. Nadzorniško stresno testiranje ni nadomestilo za interne stresne teste, ki jih izvajajo banke same po scenarijih, ki so prilagojeni konkretnemu profilu tveganosti in ranljivostim posamezne banke.

Širše makro-finančne posledice se ne upoštevajo, ampak jih ločeno preučijo makrobonitetni organi v dopolnilnih stresnih testih od zgoraj navzdol.

Kako je med različnimi možnostmi izbran en sam scenarij za stresni test?

Cilj neugodnega scenarija je kritično pretehtati odpornost in kapitalsko ustreznost bank v zaostrenih, a verjetnih razmerah, s čimer se ugotavljajo ranljivosti in izboljšuje splošna finančna stabilnost. Neugodni makro-finančni scenarij pripravi delovna skupina Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) za stresno testiranje v tesnem sodelovanju z ECB. Scenarij stresnega testa temelji na sklopu glavnih tveganj za finančno stabilnost, ki jim je izpostavljen bančni sektor v EU, kot jih je opredelil splošni odbor ESRB, ter na ocenah tveganj s strani EBA in ECB.

Čeprav bi bilo mogoče pripraviti več alternativnih scenarijev, je sprejeti scenarij izbran tako, da se ohrani popolna skladnost z oceno evropskih organov glede relevantnih tveganj. Obenem se s tem zagotavlja notranja konsistentnost, ekonomska interpretativnost in usklajenost z odobrenimi modeli, ki so bili razviti v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami. Neugodni scenarij stresnega testa 2025 odseva povišane geopolitične napetosti, ki povzročajo negotovost, krepijo makroekonomska, kreditna in tržna tveganja ter povečujejo volatilnost finančnih trgov in cen primarnih surovin. Poleg tega upošteva tudi možnost neurejenih prilagoditev na svetovnih finančnih trgih zaradi pretiranih vrednotenj določenega finančnega premoženja.

Zaradi omejitev, ki so posledica uporabe enega samega scenarija, morajo banke izvesti interne stresne teste (npr. za načrtovanje kapitala) in povratne stresne teste. Ti testi omogočajo celovitejše razumevanje tveganj in ranljivosti, ki so tipične za vsako banko.

Kako se določi vzorec bank v euroobmočju za stresni test na ravni EU in vzporedni stresni test ECB?

Banke, ki so sodelovale v stresnem testu na ravni EU v koordinaciji organa EBA, so bile izbrane tako, da pokrijejo približno 75% bilančne vsote bank v euroobmočju. Da bi bile vključene, so banke morale imeti bilančno vsoto najmanj 30 milijard EUR v času priprave vzorca. Iz vzorca so bile lahko izključene banke s specifičnim poslovnim modelom, če je bilo ocenjeno, da je metodologija stresnega testa na ravni EU manj primerna za ocenjevanje njihove odpornosti in kapitalske ustreznosti. V letu 2025 je vzorec EBA zajemal skupno 51 bank v euroobmočju, ki so pod neposrednim nadzorom ECB.

V manjših bankah pod neposrednim nadzorom ECB, ki niso vključene v vzorec EBA, je ECB izvedla vzporedni stresni test. Leta 2025 je v tem stresnem testu sodelovalo skupno 45 bank, ki so predstavljale okrog 7% bilančne vsote bank v euroobmočju.

Nekatere banke pod neposrednim nadzorom ECB niso sodelovale v nobenem od obeh stresnih testov. Sem denimo sodijo podrejene družbe ali podružnice bank zunaj enotnega mehanizma nadzora, ki so sodelovale v testu na ravni EU. Drugi razlogi so lahko bili, da je bila banka takrat v postopku prestrukturiranja ali je bila vključena v združitev ali prevzem.

Kako se scenarij pretvori v zmanjšanje kapitala?

S stresnim testom se izgube, ki izhajajo iz neugodnega makroekonomskega scenarija, pretvorijo v zmanjšanje kapitala prek več transmisijskih mehanizmov. Ti mehanizmi kažejo, kako lahko spremembe v makroekonomskem okolju bankam povzročijo finančni stres na različne načine:

• Neto prihodki: povečani stroški financiranja in nižji prihodki iz provizij zmanjšujejo sposobnost bank, da absorbirajo izgube. Obenem inflacijski šoki povečujejo administrativne stroške ter tako dodatno hromijo sposobnost bank, da ustvarjajo prihodke.
• Kreditne izgube: gospodarske recesije povečujejo verjetnost, da posojilojemalci ne bodo odplačali posojil, zaradi česar nastajajo nedonosna posojila. Banke morajo za takšna slaba posojila ustvariti dodatne rezervacije, s čimer se neposredno zmanjša njihov kapital.
• Tržno tveganje: neugodni scenariji povzročijo precejšnjo volatilnost in prevrednotenje na finančnih trgih, kar privede do izgub v trgovalni knjigi in naložbenih portfeljih bank. S tem se zniža vrednost finančnega premoženja, ki ga imajo banke, kar po drugi strani povzroči zmanjšanje kapitala.
• Operativno tveganje: stresne razmere povečajo operativna tveganja, kot so kibernetski napadi, goljufije, izpadi sistemov in neizpolnjevanje pravil. Takšni dogodki povečujejo kapitalske zahteve, s čimer se ustvarjajo pritiski na skupne rezerve.

Skupaj lahko omenjeni mehanizmi povzročijo precejšnje izgube v posameznih bankah in s tem tudi zmanjšanje kapitala, merjeno s spremembami ključnih kapitalskih količnikov, kot je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1). Stresni testi opozarjajo na nujnost solidne kapitalske ustreznosti, ki zagotavlja, da banke v neugodnih gospodarskih razmerah ostanejo stabilne, kar jim omogoča, da tudi v obdobjih pretresov še naprej ponujajo finančne storitve gospodinjstvom in podjetjem.

Kaj je stresni test razkril o tem, kako so banke sposobne modelirati specifična tveganja v posameznih sektorjih?

V primerjavi s stresnim testom 2023 se je sposobnost bank, da modelirajo sektorska tveganja, izboljšala. Kljub temu je stvari še vedno treba izboljšati. Stresni test je pokazal, da številne banke pri ocenjevanju relevantnih sektorskih tveganj še vedno uporabljajo osnovne pristope k modeliranju. Denimo nekatere banke namesto modelov, ki so prilagojeni posameznim panogam, uporabljajo splošne predpostavke glede makroekonomskih scenarijev. Te ugotovitve kažejo, da morajo banke še naprej dodatno razvijati modele za stresno testiranje, s čimer bodo lahko bolje ugotavljale sektorske ranljivosti v prihodnosti.

Kako dobro so po rezultatih stresnih testov banke v euroobmočju pripravljene na to, da se spoprimejo s carinami?

V stresnem testu 2025 je bila odpornost bank ocenjena po scenariju povečanih geopolitičnih napetosti in navznoter usmerjenih trgovinskih politik, ki je vključeval tudi uvedbo višjih carin in fragmentacijo svetovnih dobavnih verig. Čeprav v testu ni bil posebej kvantificiran vpliv carin, pa so bile njihove posledice upoštevane v širšem makro-finančnem stresnem okolju. Rezultati kažejo, da bančni sistem v euroobmočju na splošno ostaja odporen, vendar izpostavljajo tudi ranljivosti, ki izhajajo iz izpostavljenosti do sektorjev, ki so bolj vpeti v mednarodno trgovinsko menjavo. Poleg tega analiza občutljivosti, ki spremlja glavne rezultate, opozarja na precejšnjo negotovost glede posledic trgovinskih napetosti.

Stresni test poudarja, kako pomembno je, da so banke pri načrtovanju kapitala in upravljanju tveganj usmerjene v prihodnost. Od bank se pričakuje, da predvidijo strukturne premike v svetovnem gospodarstvu in se nanje pripravijo, vključno s spremembami v trgovinski politiki. Tematski stresni test ECB o geopolitičnih tveganjih, ki je načrtovan v letu 2026, bo dodatno podprl v prihodnost usmerjen pristop, kar bo nadzornikom in bankam omogočilo pravočasno ugotavljanje in obravnavanje novih tveganj. Temeljil bo na poročevalskih predlogah in strukturah, ki jih imajo banke že vzpostavljene, s čimer naj bi se dodatni stroški in napor čim bolj zmanjšali. Nadaljnje podrobnosti bodo v celoti razkrite ob začetku izvajanja testa, o njem pa bo potekala tudi razprava z bankami v posebnem krogu posvetovanj.

Kaj pomeni predpostavka o »konstantni bilanci stanja«, na kateri temelji stresni test?

Stresni test temelji na predpostavki o »konstantni bilanci stanja«. To pomeni, da se predpostavlja, da bo bilanca stanja vsake banke v celotnem obdobju stresnega testa ostala nespremenjena. Z drugimi besedami, stresni test ne upošteva ukrepov vodstva banke, sprejetih v odziv na neugodne razmere (kot so zbiranje dodatnega kapitala, prodaja finančnega premoženja ali sprememba poslovne strategije), ampak predpostavlja, da banka še naprej ponuja enak obseg finančnih storitev kot na datum začetka testa (tj. konec leta 2024). S tem pristopom se zagotavlja konsistentnost in primerljivost rezultatov med različnimi bankami in scenariji. To tudi pomeni, da vpliv na realno gospodarstvo, ki izhaja iz dinamičnega odzivanja bank in okužb zaradi širjenja šokov med finančnimi institucijami, ni upoštevan.

Zakaj se poročilo o rezultatih stresnega testa osredotoča na prehodne številke, medtem ko določitev napotkov P2G temelji na podatkih o polno uveljavljenem kapitalu?

Banke so morale v letošnjem stresnem testu upoštevati pravila iz revidirane uredbe o kapitalskih zahtevah III (CRR3), ki so začela veljati 1. januarja 2025. Za nekatere določbe CRR3 velja prehodna ureditev, ki bo postopoma odpravljena do leta 2033. Podatki o polno uveljavljenem kapitalu predpostavljajo polno izvajanje novih pravil, vendar ne upoštevajo sposobnosti bank, da v prihodnjih letih prilagodijo svoje bilance. Zato se poročilo o stresnem testu osredotoča na rezultate kapitalskih količnikov na prehodni podlagi, saj ti veljajo za scenarijsko obdobje 2025–2027.

Pri določanju napotkov P2G se uporablja zmanjšanje polno uveljavljenega kapitala. S to metodo je mogoče najenostavneje določiti izhodiščno točko napotkov P2G, pri čemer se učinek ekonomskega scenarija loči od učinka postopnega uvajanja CRR3.

Katere informacije o rezultatih so na voljo?

Organ EBA objavi podrobne rezultate za vsako banko, ki sodeluje v testu na ravni EU.

Za banke, ki sodelujejo v vzporednem stresnem testu v okviru enotnega mehanizma nadzora, ECB objavi agregirane rezultate in izbrane informacije o posameznih bankah. Pri objavi rezultatov vzporednega testa se upošteva načelo sorazmernosti, saj so te banke manjše od tistih, ki sodelujejo v testu na ravni EU.

Kaj bo ECB naredila z bankami, ki bi po neugodnem scenariju utrpele (velik) primanjkljaj?

Enako kot v prejšnjih letih tudi stresni test 2025 ni preizkus, ki bi ga banke opravile ali na njem padle. Zato ni »primanjkljaja« v običajnem smislu. Namesto tega se v stresnem testu pridobijo ključni vhodni podatki, ki se uporabijo v odločitvah SREP za vsako banko. V praksi to pomeni, da se bodo rezultati stresnih testov (zlasti raven zmanjšanja polno uveljavljenega kapitala) uporabili kot izhodišče za določitev napotkov P2G (kot je predvideno v smernicah EBA o procesu SREP in nadzorniškem stresnem testiranju).

Skladno s tem pristopom lahko banke, katerim se kapital v neugodnem scenariju (močno) zmanjša, na splošno pričakujejo višji P2G kot banke z boljšim rezultatom.

V primerih, ko veliko zmanjšanje kapitala razkrije tveganja na določenih področjih poslovanja, skupne nadzorniške skupine s pomočjo teh informacij oblikujejo ciljno usmerjene nadzorniške pobude in po potrebi sprejmejo nadzorniške ukrepe, da bi zagotovile pravilno upravljanje teh tveganj.

Kako se rezultati stresnih testov upoštevajo v procesu SREP?

Rezultati stresnega testa se v procesu SREP upoštevajo tako kvantitativno kot tudi kvalitativno.

1. Kvantitativni rezultati

• Metodologija za določitev napotkov P2G vsebuje dva koraka. V prvem koraku se banka razvrsti v eno od skupin glede na to, za koliko se je največ zmanjšal njen navadni lastniški temeljni kapital v nadzorniškem stresnem testu. Skupine so oblikovane na podlagi nedavnih nadzorniških izkušenj, dovoljene ravni tveganja v enotnem mehanizmu nadzora in statistične analize rezultatov stresnega testa. V drugem koraku skupna nadzorniška skupina na podlagi strokovne presoje prilagodi P2G profilu vsake banke. Skupna nadzorniška skupina lahko P2G prilagodi v okviru razponov, ki so določeni za vsako skupino, izjemoma pa tudi zunaj teh razponov.
• ECB z napotki P2G obravnava tudi tveganje prevelikega finančnega vzvoda. Namen teh napotkov je zagotoviti, da kapital banke lahko absorbira izgube, ki bi nastale v primeru uresničitve stresnih scenarijev. Za določitev količnika finančnega vzvoda v sklopu napotkov P2G bo ECB kot izhodišče uporabila projekcije količnika finančnega vzvoda v neugodnem scenariju stresnega testa in izvedla podoben postopek v dveh korakih, kot je opisan zgoraj za določitev napotkov P2G. Količnik finančnega vzvoda v sklopu napotkov P2G se naloži samo nekaterim institucijam, na primer tistim, kjer predvideni količnik finančnega vzvoda pade pod skupni zahtevani količnik finančnega vzvoda.

2. Kvalitativni rezultati

• S stresnim testom nadzorniki dobijo številne informacije o tveganjih in ranljivostih vsake banke, pa tudi o njeni sposobnosti, da upravlja ugotovljena tveganja. Skupne nadzorniške skupine upoštevajo različne vidike, ko v procesu SREP ocenjujejo notranje upravljanje banke in upravljanje tveganj, kar na koncu privede do nadzorniških ukrepov ter vpliva na izračun zahtev P2R. Ti vidiki so na primer pravočasnost in točnost podatkov ter kakovost prejetih informacij. Podobno kvantitativna merila, ki so izpeljana neposredno iz podatkov, dajejo skupnim nadzorniškim skupinam merljive kriterije, s pomočjo katerih ocenjujejo uspešnost banke po štiristopenjski ocenjevalni lestvici. Merita se tako sposobnost bank, da uspešno izpolnjujejo zahteve po podatkih, kot tudi njihova odzivnost v celotnem trajanju stresnega testa. Poleg tega skupne nadzorniške skupine kvalitativno ocenijo uspešnost vsake banke v ciklu zagotavljanja kakovosti stresnega testa.
• V tem stresnem testu je ECB na kratko obiskala banke na njihovi lokaciji, da bi zagotovila kakovost projekcij v stresnih testih, ki so jih predložile banke. Po stresnem testu bodo v izbranih bankah potekali podrobnejši inšpekcijski pregledi, ki se bodo osredotočali na njihove zmogljivosti za izvajanje stresnih testov. Ti pregledi se bodo usklajevali v okviru tekočega nadzora s strani skupnih nadzorniških skupin, kar bo prispevalo k sinergijam in čim bolj zmanjšalo dodaten napor bank.