Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Pogosta vprašanja o stresnem testu 2025

Za kaj gre pri stresnem testu 2025 na ravni EU? Kaj je njegov cilj?

V stresnem testu na ravni EU se na podlagi podatkov s konca leta 2024 analizira, kaj bi se v treh letih do konca leta 2027 dogajalo s kapitalom bank, če bi se uresničila osnovni in neugodni scenarij. Za nadzornike, banke in druge tržne udeležence predstavlja stresni test skupen analitični okvir, s katerim lahko medsebojno primerjajo banke v EU in ocenjujejo, kako odporne so proti gospodarskim šokom, ki bi lahko prizadeli posamezno državo.

ECB bo rezultate stresnega testa uporabila v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), da bi ocenila kapitalske potrebe iz drugega stebra za vsako od sodelujočih bank. Kvalitativne rezultate testa bo upoštevala v delu procesa SREP o ravnanju s tveganji, kar pomeni, da bi lahko vplivali na določitev zahtev iz drugega stebra (P2R). Kvantitativne rezultate pa bo uporabila kot enega glavnih vhodnih parametrov pri določanju kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G) in napotkov iz drugega stebra za količnik finančnega vzvoda.

Namen stresnega testa je okrepiti tržno disciplino z razkrivanjem enotnih in podrobnih informacij na ravni vsake posamezne banke, ki kažejo, kako skupni šoki vplivajo na njihovo bilanco stanja. Nadzorniško stresno testiranje ni nadomestilo za interne stresne teste, ki jih izvajajo banke same po scenarijih, ki so prilagojeni njihovemu konkretnemu profilu tveganosti in ranljivostim.

Cilji stresnega testa so enotno oceniti odpornost bank proti neugodnim tržnim gibanjem, prispevati k skupnemu procesu SREP, da se zagotovi kapitalska in likvidnostna ustreznost institucij, okrepiti zmogljivosti bank za lastno stresno testiranje in upravljanje tveganj ter povečati transparentnost z obsežnejšimi razkritji.

Kako se določi vzorec bank v euroobmočju za stresni test na ravni EU in vzporedni stresni test ECB?

Banke euroobmočja, zajete v stresnem testu na ravni EU, ki ga usklajuje Evropski bančni organ (EBA), so izbrane tako, da pokrijejo približno 75% bilančne vsote bank v euroobmočju. Vključene so samo banke z bilančno vsoto najmanj 30 milijard EUR. Iz vzorca so lahko izključene banke s specifičnim poslovnim modelom, če se oceni, da metodologija stresnega testa na ravni EU ni primerna za ocenjevanje njihove odpornosti in kapitalske ustreznosti. V letu 2025 vzorec EBA zajema 51 bank v euroobmočju, ki so pod neposrednim nadzorom ECB.

V neposredno nadzorovanih bankah, ki so manjše in zato niso zajete v vzorcu EBA, ECB vzporedno izvede svoj stresni test. Leta 2025 je vanj vključenih 45 bank.

Nekatere neposredno nadzorovane banke ne sodelujejo v nobenem od obeh stresnih testov. To se denimo zgodi v primeru, da so te banke podrejene družbe ali podružnice bank zunaj enotnega mehanizma nadzora (EMN), ki že sodelujejo v testu na ravni EU. Banke so lahko izključene tudi zato, ker so trenutno v postopku prestrukturiranja ali so udeležene v združitvi ali prevzemu.

Kdaj bo ECB objavila rezultate in katere informacije bodo zajete v objavi?

Rezultati stresnih testov bodo objavljeni v začetku avgusta 2025.

EBA bo objavil podrobne rezultate za vsako banko, ki sodeluje v testu na ravni EU.

Za banke, ki sodelujejo v vzporednem stresnem testu ECB, bo ECB objavila agregirane rezultate in izbrane informacije o posameznih bankah. Ker so te banke manjše od tistih, ki sodelujejo v testu na ravni EU, bo obseg informacij, objavljenih za ta vzorec, sorazmeren z velikostjo bank.

Kaj bo ECB naredila z bankami, ki bi po neugodnem scenariju utrpele (velik) primanjkljaj?

Enako kot v prejšnjih letih tudi stresni test 2025 ni preizkus, ki bi ga banke lahko opravile ali na njem padle. Namesto tega se v stresnem testu pridobijo ključni vhodni podatki, ki se uporabijo v procesu SREP za vsako banko. V praksi to pomeni, da se bodo rezultati stresnih testov (zlasti zmanjšanje kapitala) uporabili kot izhodišče za določitev napotkov P2G (kot je določeno v smernicah EBA o procesu SREP in nadzorniškem stresnem testiranju).

Skladno s tem pristopom lahko banke, katerim se kapital v neugodnem scenariju (močno) zmanjša, na splošno pričakujejo višji P2G kot banke z boljšim rezultatom.

Kadar veliko zmanjšanje kapitala razkrije tveganja na določenih področjih poslovanja, bodo skupne nadzorniške skupine na podlagi teh informacij oblikovale ciljno usmerjene nadzorniške pobude in po potrebi sprejele nadzorniške ukrepe, da zagotovijo pravilno upravljanje teh tveganj.

Kako se rezultati stresnih testov upoštevajo v procesu SREP?

Rezultati stresnega testa se v procesu SREP upoštevajo tako kvalitativno kot kvantitativno.

  1. Kvalitativni rezultati
  • Stresni test osvetli tveganja in ranljivosti vsake banke ter njene zmogljivosti za upravljanje ugotovljenih tveganj. Skupne nadzorniške skupine upoštevajo različne vidike, ko v procesu SREP preverjajo notranje upravljanje banke in njeno upravljanje tveganj, kar na koncu vpliva na izračun zahtev P2R. Ti vidiki so na primer kakovost podatkov, njihova pravočasnost in točnost ter kakovost prejetih informacij. Podobno kvantitativni kazalniki, ki se izračunavajo neposredno iz računalniških podatkov, dajejo skupnim nadzorniškim skupinam merljive kriterije, s katerimi po štiristopenjski ocenjevalni lestvici ocenjujejo uspešnost banke v zvezi s kakovostjo podatkov. Merita se tako sposobnost bank, da uspešno izpolnjujejo zahteve po podatkih, kot tudi njihova odzivnost v celotnem trajanju stresnega testa. Poleg tega skupne nadzorniške skupine kvalitativno ocenijo uspešnost vsake banke v ciklu zagotavljanja kakovosti stresnega testa.
  1. Kvantitativni rezultati
  • Metodologija za določitev napotkov iz drugega stebra (P2G) vsebuje dva koraka. V prvem koraku so banke razvrščene v skupine glede na to, za koliko se je v nadzorniškem stresnem testu največ zmanjšal njihov navadni lastniški temeljni kapital (CET1). Skupine so oblikovane na podlagi nedavnih nadzorniških izkušenj, okvira dovoljenih ravni tveganj v EMN in zaostrenosti stresnega testa. V drugem koraku skupna nadzorniška skupina na podlagi strokovne presoje prilagodi P2G vsake banke glede na njene konkretne okoliščine. Skupna nadzorniška skupina lahko P2G prilagodi v okviru razpona, ki je določen za vsako skupino, izjemoma pa tudi zunaj tega razpona.
  • Metodologijo za določitev P2G bo ECB v procesu SREP 2025 uporabila tudi za določitev napotkov za tveganje prevelikega finančnega vzvoda. Namen teh napotkov je zagotoviti, da kapital banke lahko absorbira izgube, ki bi nastale v primeru uresničitve stresnih scenarijev. Za njihovo določitev bo ECB kot izhodišče vzela projekcije količnika finančnega vzvoda iz neugodnega scenarija stresnega testa in zatem uporabila enak dvostopenjski pristop, kot je opisan zgoraj za določitev kapitalskih napotkov P2G.

Kaj bo ECB naredila z bankami, ki bodo predložile premalo preudarne projekcije?

V preteklosti je ECB opazila, da so nekatere banke predložile projekcije, ki so bile preveč optimistične, kar pomeni, da glede na njihov konkretni profil tveganosti niso v celoti odražale učinkov scenarija stresnega testa in metodologije. Zato bo ECB tokrat uvedla sklop ukrepov za odvračanje od premalo preudarnih projekcij. Ukrepi se bodo vzajemno krepili in bodo umeščeni na eskalacijsko lestvico, tako da bodo strožji ukrepi uvedeni šele, ko bo ugotovljeno, da so bili predhodni ukrepi nezadostni.

V okviru teh ukrepov bodo banke, ki bodo predložile preoptimistične scenarije, v celotni fazi zagotavljanja kakovosti še dodatno pod drobnogledom, kar lahko vključuje tudi obiske na kraju samem. Na podlagi ugotovitev, pridobljenih med takšnimi obiski, in skupnega rezultata zagotavljanja kakovosti bi se po zaključku stresnega testa v nekaterih bankah lahko izvedli inšpekcijski pregledi na kraju samem, da se ugotovijo strukturne pomanjkljivosti v okvirih bank za stresno testiranje in spodbudi k njihovemu izboljšanju. V skrajnem primeru se lahko za banke, ki večkrat zaporedoma ne odpravijo pomanjkljivosti v svojem okviru za stresno testiranje, v prihodnjih testih uvedejo drugi ukrepi, ki so predvideni v postopku eskalacije.

Zakaj bo ECB poleg stresnega testa na ravni EU in stresnega testa ECB izvedla tudi analizo scenarijev za kreditno tveganje nasprotne stranke?

Analiza kreditnega tveganja nasprotne stranke ni del stresnega testa na ravni EU, vendar bo v grobem potekala vzporedno z njim. Gre za poglobljeno analizo izpostavljenosti bank kreditnemu tveganju nasprotne stranke v odnosu do nebančnih finančnih posrednikov, njen cilj pa je nadalje obravnavati nekatere pomanjkljivosti v postopkih stresnega testiranja, ki jih je ECB ugotovila v ciljno usmerjenih pregledih kreditnega tveganja nasprotne stranke.

Analiza bo ECB omogočila, da bolje razume, kako nadzorovane banke modelirajo kreditno tveganje nasprotne stranke v različnih stresnih razmerah, pa tudi kakšne ranljivosti imajo zaradi povezav z nebančnimi finančnimi posredniki.

Odpravljanje pomanjkljivosti v okvirih za upravljanje kreditnega tveganja in kreditnega tveganja nasprotne stranke je ena od prednostnih nalog enotnega mehanizma nadzora za obdobje 2024–26 in za obdobje 2025–2027.

Čeprav metodologija EBA že zajema nekatere elemente izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, bo v analizi ECB nekaj dodatnih ključnih poudarkov, kot so usmeritev na največje nebančne finančne nasprotne stranke, uvedba analize večjega števila scenarijev in usmeritev na likvidnost, ki bo dopolnila poudarek na solventnosti.

Kako je bil določen vzorec bank v euroobmočju, ki bodo sodelovale v dodatni analizi kreditnega tveganja nasprotne stranke?

Za analizo so bile izbrane naslednje banke:

  • globalne sistemsko pomembne banke;
  • banke z velikimi izpostavljenostmi do nebančnih finančnih nasprotnih strank;
  • banke, pri katerih se je v stresnem testu 2023 na ravni EU količnik CET1 močno zmanjšal zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke;
  • banke, dodane ad hoc na podlagi strokovnega znanja in izkušenj skupnih nadzorniških skupin.

Imena bank, ki sodelujejo v analizi kreditnega tveganja nasprotne stranke, ne bodo objavljena.

Žvižgaštvo