Litva: visoki nadzorni standardi so pomembni

29. december 2014

Z uvedbo eura se bo Litva 1. januarja 2015 pridružila enotnemu mehanizmu nadzora. Ingrida Šimonytė, namestnica predsednika Lietuvos bankas, bo postala članica Nadzornega odbora. V spletnem intervjuju govori o glavnih značilnostih litovskega bančnega sektorja ter o izzivih, s katerimi se sooča bančni nadzor, ki ga izvaja ECB.

Kaj za Litvo pomeni dejstvo, da bo postala polnopravna članica euroobmočja in enotnega mehanizma nadzora (EMN)? Kako se počutite, da se boste Nadzornemu odboru pridružili kot članica?

Postati polnopravna članica euroobmočja takoj, ko bo mogoče, je vedno veljalo za pomemben mejnik v našem evropskem povezovanju, saj od leta 1994 vzdržujemo valutni odbor, litas pa je od februarja 2002 vezan na euro.

V takšnih okoliščinah je čimprejšnje članstvo v euroobmočju naravna strategija, še posebno zato, ker je naša država med krizo v obdobju 2008–2009 uspela z velikimi napori ohraniti vezavo na euro. Članstvo v euroobmočju pomeni popolno odpravo tečajnega tveganja in transakcijskih stroškov ter še bolj odporen bančni sektor.

Na srečo se enotnemu mehanizmu nadzora in Nadzornemu odboru pridružujemo praktično na samem začetku, tako da bo potreba po prilagajanju in uravnavanju manjša, kot bi bila sicer. Veselim se dela skupaj z drugimi člani pri izvajanju nalog, za katere je bil EMN vzpostavljen.

Celovita ocena je bila uvod v neposredni nadzor treh največjih litovskih bank s strani ECB. Kako so banke pripravljene na ta prehod? Kakšna je bila vaša vloga v tem procesu?

Dve od največjih bank imata sestrske banke v Estoniji in Latviji, tako da je bil to zanju ter za skupini SEB in Swedbank horizontalen projekt, kljub temu da kot skupini ne sodita pod okrilje enotnega mehanizma nadzora. V ta projekt je bila v Estoniji vključena še tretja banka, in sicer DNB. Bilo je dovolj prostora za sinergije na številnih področjih. Banke so oceno dobro prestale in popravki so bili majhni, celo po stresnem scenariju. V vsakem primeru je kapital ostal precej nad minimalnim. To pomeni, da so po izbruhu svetovne krize vse banke postale zelo previdno naravnane, saj so potencialne izgube priznavale pod zelo konservativnimi predpostavkami, tako da v tistem trenutku niso bile potrebne nobene prilagoditve. Prepričana sem, da se EMN pridružujemo iz izjemno vzdržnega izhodišča.

Litovska centralna banka je imela v tem procesu zelo veliko vlogo, saj smo imeli za projekt manj časa kot druge države, ker smo začeli kasneje. Zaradi tega nismo bili vključeni le v koordinacijo in nadzor, ampak smo izvedli tudi določene dele pregleda kakovosti sredstev. Namen je bil, da smo pravočasni in stroškovno učinkoviti, saj je bil za lokalne revizorje in svetovalce velik izziv v tako kratkem času priskrbeti dovolj strokovnjakov.

Kakšne so glavne značilnosti litovskega bančnega sektorja in kakšen vpliv bo imel nadzor s strani ECB?

Kot sem že omenila, je struktura bančnega sistema podobna kot v drugih baltskih državah, saj so celo imena večjih bank večinoma enaka. V bančnem sistemu prevladujejo hčerinske banke nordijskih bank, pri čemer imajo tri glavne banke približno 70-odstotni tržni delež. Poleg tega je tudi nekaj manjših bank, ki ne bodo opredeljene kot sistemsko pomembne institucije, ter nekaj podružnic.

Bančni sistem se je med krizo izkazal kot odporen, saj so bile v večini primerov izgube takoj priznane, kapital pa je bil okrepljen. Nekatere manjše banke pa so morale biti v letih 2011–2013 zaradi slabega poslovanja likvidirane, vendar to ni povzročilo negativnih sistemskih posledic, celoten bančni sistem pa je postal še bolj odporen in previdno naravnan.

Bonitetni količniki bank, ki poslujejo v Litvi, še naprej precej presegajo minimalno zahtevane vrednosti. Tako je na primer količnik kapitalske ustreznosti bančnega sistema 1. oktobra 2014 znašal 20,7%.

Vse tri litovske pomembne banke so hčerinske banke tujih bančnih skupin, ki imajo sedež v eni od nesodelujočih držav. Kako bo v okviru EMN potekalo sodelovanje z domačimi nadzorniki teh bank?

Sodelovanje med litovsko centralno banko in konsolidacijskimi nadzorniki največjih treh bank, ki so locirane na Švedskem in Norveškem, poteka že dolgo in predstavlja dober primer čezmejnega nadzora. S kolegiji nadzornikov je omogočen učinkovit in dobro organiziran dialog med nacionalnimi nadzornimi organi, s čimer kolegiji dobro služijo svojemu namenu.

V okviru EMN bo ECB postala polnopravna članica teh kolegijev, tako da se bo ta uspešna izkušnja ob prispevku ECB nadaljevala. Nacionalni nadzorniki iz sodelujočih držav, vključno z litovsko centralno banko, bodo v kolegijih nadzornikov ostali kot opazovalci in bodo izdatno podpirali ECB pri njeni aktivni vključitvi v dejavnosti kolegijev. Najnovejši sestanki kolegijev, ki se jih je udeležila tudi ECB, so že pokazali, da se bo produktivno sodelovanje nadaljevalo v enakem duhu.

Kaj so po vašem mnenju na splošno glavni izzivi, s katerimi se sooča bančni nadzor?

Zdi se mi pomembno zagotoviti, da ECB kot nadzornik omogoča visoke standarde nadzora in pošteno obravnavo nadzorovanih bank.

O strogosti in integriteti nadzora ne sme biti nobenega dvoma, vendar se je treba obenem izogibati popreproščenemu »univerzalnemu« pristopu za vse. Odločitve morajo biti jasne in razumljive. Treba je dati besedo tudi nadzorovanim bankam in zagotoviti visoko raven sodelovanja.

Kot ena najmlajših med ljudmi na odgovornih položajih v vaši državi ste v svoji karieri že veliko dosegli. Kaj vas motivira in kje črpate inspiracijo?

Veliko mladih se je pridružilo institucijam in podjetjem, ko je Litva postala neodvisna in si je prizadevala zgraditi institucionalni okvir in poslovno okolje po zahodnih standardih. Kot otrok v času sovjetske okupacije sem sanjala o dnevu, ko bo moja država postala svobodna in si bo lahko prizadevala za standarde demokracije in blaginje, za katere smo vedeli, da obstajajo na drugi strani železne zavese. Imam srečo, da se je to uresničilo in da sem lahko igrala vlogo v tej fenomenalni tranziciji. Zame in za moje vrstnike so glavni motivacijski dejavnik ogromne spremembe, ki smo jih doslej že uresničili.