Stresni test je pokazal, da je bančni sektor v euroobmočju odporen po scenariju hudega gospodarskega upada

1. avgust 2025

• Količnik CET1 v bančnem sistemu bi ob koncu obdobja projekcij po neugodnem scenariju znašal 12,0%, kar je 4 odstotne točke manj od izhodiščne točke.
• Visoka dobičkonosnost daje bankam solidno zaslombo pred povečanimi napovedanimi izgubami.
• V testu je bilo zajetih 96 (51 velikih in 45 srednje velikih) bank v euroobmočju, ki so pod neposrednim nadzorom ECB.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate stresnega testa 2025, ki kažejo, da je bančni sistem v euroobmočju odporen po scenariju hudega gospodarskega upada.

Ob koncu triletnega obdobja, ki ga zajema stresni test, bi po neugodnem scenariju 96 bank, vključenih v test, po projekcijah utrpelo izgube v višini 628 milijard EUR zaradi poslabšanja kreditnega, tržnega in operativnega tveganja, kar pomeni povečanje v primerjavi s 548 milijardami EUR v stresnem testu 2023. Kljub izgubam pa je bilo zmanjšanje kapitala manjše kot v prejšnjih stresnih testih. Boljši rezultati z vidika zmanjšanja kapitala so predvsem posledica dejstva, da so banke vstopile v test z večjo dobičkonosnostjo, ki je izhajala iz višjih obrestnih mer in stabilne kakovosti aktive. Toda vzdržnost višjih dobičkov ostaja negotova in se med bankami razlikuje.

Agregatni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), ki je glavno merilo finančnega zdravja bank, bi se po triletnem stresu po neugodnem scenariju znižal na 12,0%, v primerjavi z 10,4% v stresnem testu 2023. To pomeni znižanje količnika CET1 za 4,0 odstotne točke v primerjavi z izhodiščno točko. Ob koncu leta 2027 bi bil količnik CET1 za 5,1 odstotne točke nižji kot v osnovnem scenariju.

Rezultati stresnega testa kažejo, da sedanji kapitalski blažilniki podpirajo sposobnost bančnega sektorja v euroobmočju, da vzdrži negativne šoke. Stresni test je potekal v razmerah precejšnje makro-finančne negotovosti, zato je potrebna nadaljnja previdnost pri načrtovanju kapitala in interpretaciji rezultatov. Banke morajo še naprej krepiti finančno in operativno odpornost, vključno z investiranjem v IT infrastrukturo in kibernetsko odpornost.

ECB je stresno testirala 96 bank, ki jih neposredno nadzira. Od teh je 51 največjih bank v euroobmočju, ki so vključene v stresni test na ravni EUrezultate v koordinaciji Evropskega bančnega organa (EBA), 45 pa je srednje velikih bank, ki niso vključene v vzorec EBA. Skupaj predstavljajo približno 83% skupne bilančne vsote bank v euroobmočju. Organ EBA je danes že objavil podrobne za 51 največjih bank. ECB pa je objavila izbrane podatke za 45 srednje velikih bank.

Banke so bile soočene z enotnim osnovnim in hipotetičnim neugodnim scenarijem. V neugodnem scenariju se predpostavljajo povečane geopolitične napetosti in navznoter usmerjene trgovinske politike, kar privede do višjih cen energentov in fragmentacije svetovnih dobavnih verig. To bi povzročilo povečano negotovost, izgubo zaupanja in precejšnje zmanjšanje realne gospodarske rasti. Tržne obrestne mere bi se sprva zvišale, kar bi ustvarilo večjo volatilnost in precejšnje popravke pri cenah finančnega premoženja in vrednotenju nepremičnin.

Da bi se ocenile posledice hitrih sprememb v makro-finančnem okolju, poročilo vključuje analize občutljivosti, ki obravnavajo ranljivosti bank na spremembe v ključnih spremenljivkah scenarijev. Ob nihanju prihodnjih obrestnih mer bi se na primer zmanjšali neto obrestni prihodki, ob višjih carinah pa bi se povečale izgube iz posojil v ranljivih sektorjih. Toda poročilo kaže, da modeli bank za stresno testiranje le do določene mere zajamejo sektorske ranljivosti.

Stresni test ni preizkus, ki bi ga banke opravile ali na njem padle, saj ni določen noben prag, ki bi opredeljeval uspešnost ali neuspešnost bank. Nasprotno, test je v pomoč bankam, da izboljšajo prakse upravljanja tveganj, in nadzornikom, da ocenijo odpornost bank.

Glavni razlogi za zmanjšanje kapitala

K zmanjšanju kapitala v sistemu kot celoti po neugodnem scenariju prispevajo predvsem izgube zaradi kreditnega in tržnega tveganja ter šibkejše ustvarjanje prihodkov v bankah.

Kreditna in tržna tveganja prispevajo k splošnemu zmanjšanju kapitala, medtem ko se absorpcijska vloga neto dobičkov po neugodnem scenariju zmanjša. Rezervacije za izgube iz naslova posojil in zneski izpostavljenosti tveganjem se znatno povečajo in od količnika CET1 ob koncu leta 2024 odškrnejo 5,0 oziroma 1,1 odstotne točke, saj neugodni makroekonomski šoki vplivajo na sposobnost posojilojemalcev, da servisirajo dolg, in na stopnje poplačila. Tržno tveganje prispeva k zmanjšanju kapitala za 1,3 odstotne točke, kar je predvsem posledica sprememb poštene vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu in izgub iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke, kar je povezano s trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti. Operativno tveganje ter drugi učinki na dobiček in izgubo pa povzročijo dodatno zmanjšanje kapitala CET1 za približno 0,7 odstotne točke. Neto prihodki po neugodnem scenariju znašajo 4,8 odstotne točke in delujejo kot rezerva pred predvidenimi izgubami.

Rezultati stresnega testa upoštevajo uvedbo nove uredbe o kapitalskih zahtevah III (CRR3), ki vključuje izstopni prag. V poročilu je podrobno opisan vpliv te regulativne spremembe na rezultate stresnega testa.

Upoštevanje stresnega testa v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)

Stresni test prinaša kvalitativne in kvantitativne rezultate. Med kvalitativnimi rezultati so pravočasnost, točnost in kakovost podatkov, ki jih predložijo banke. Nadzorniki bodo te vidike obravnavali, ko bodo v okviru letnega procesa SREP ocenjevali notranje upravljanje bank in upravljanje tveganj. ECB je v skladu s prejšnjimi obvestili posebno pozornost namenila konservativnosti podatkov, ki so jih predložile banke. Banke so v letošnjem stresnem testu na splošno predložile ustrezne podatke v zvezi s stresnim testom, vendar imajo številne še vedno težave pri agregiranju podrobnih podatkov po posameznih posojilih. ECB je leta 2025 okrepila oceno predloženih podatkov tako, da je med procesom zagotavljanja kakovosti na kratko obiskala banke na njihovi lokaciji. Kot je bilo najavljeno ob začetku testa, se bodo v izbranih bankah po stresnem testu izvajali bolj poglobljeni inšpekcijski pregledi na kraju samem, ki se bodo osredotočali na zmogljivosti za stresno testiranje. Inšpekcijski pregledi bodo tesno usklajeni z drugimi nadzornimi aktivnostmi.

Po drugi strani se kvantitativni rezultati stresnega testa uporabljajo kot izhodišče za določitev ravni kapitalskih napotkov iz drugega stebra (P2G). Napotki P2G so nezavezujoče priporočilo vsaki posamezni banki. Označujejo, koliko kapitala bi morale banke po pričakovanjih ECB vzdrževati povrh zavezujočih kapitalskih zahtev. Namen napotkov je zagotoviti, da lahko kapital banke absorbira morebitne izgube, ki bi nastale v primeru uresničitve neugodnih stresnih scenarijev.

ECB napotke P2G določi tudi pri količniku finančnega vzvoda, s čimer obravnava tveganje prevelikega finančnega vzvoda. Na agregatni ravni se količnik finančnega vzvoda bank v euroobmočju po neugodnem scenariju zniža za 0,9 odstotne točke. Do konca obdobja projekcij doseže 5,0%, kar je nad zakonsko predpisanim 3-odstotnim minimumom. Količnik finančnega vzvoda v sklopu napotkov P2G se naloži samo nekaterim bankam, na primer tistim, kjer predvideni količnik finančnega vzvoda pade pod skupni zahtevani količnik finančnega vzvoda.

Raziskovalni scenarij o kreditnem tveganju nasprotne stranke

ECB je stresni test 2025 dopolnila z raziskovalno scenarijsko analizo kreditnega tveganja nasprotne stranke. S to analizo je proučevala, kako izbrane banke v različnih stresnih razmerah modelirajo kreditno tveganje nasprotne stranke, njen namen pa je bil tudi bolje razumeti ranljivosti, ki izhajajo iz medsebojnih povezav med bančnim sektorjem in nebančnimi finančnimi institucijami.

Analiza kaže, da so izpostavljenosti do kreditnega tveganja nasprotne stranke v stresnih razmerah, brez upoštevanja zastavljenega premoženja, še posebno velike do nefinančnih družb in nebančnih finančnih institucij s sedežem v ZDA. Raven pokritosti z zavarovanjem v stresnih portfeljih, ki vključujejo kreditno tveganje nasprotne stranke, se med bankami precej razlikuje. Poleg tega scenarij depreciacije eura v razmerju do glavnih tujih valut navadno povzroči višje izgube iz kreditnega tveganja nasprotne stranke v primerjavi s scenarijem zniževanja obrestnih mer in s scenarijem EBA o tržnem tveganju. Hkrati se zdi, da specifično tveganje neugodnih gibanj, pri katerem izpostavljenost do določene nasprotne stranke korelira z lastno verjetnostjo neplačila in ne s splošnimi dejavniki tržnega tveganja, v sedanjih okoliščinah ostaja relativno omejeno.

V nasprotju s stresnim testom ta analiza ne bo sprožila izračuna zmanjšanja kapitala. Ugotovitve, vključno s tistimi o upravljanju kreditnega tveganja nasprotne stranke, se bodo upoštevale v nadzorniškem dialogu s sodelujočimi bankami.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Ettore Fanciulli, tel. +49 172 2570849.

Opombe

• V stresnem testu 2025 je bila metodologija za napovedovanje neto obrestnih prihodkov v triletnem obdobju centralizirana za vse banke, pri čemer se je uporabljal enoten pristop, ki so ga predpisali nadzorniki.
• Projekcije bank so bile izračunane na podlagi računovodskih pravil, ki so se uporabljala na dan 31. decembra 2024. Ker pa morajo banke v EU od 1. januarja 2025 izpolnjevati revidirana pravila iz uredbe CRR3, so morale vse sodelujoče banke predložiti izhodiščne točke ob koncu leta 2024, katerih vrednosti so bile preračunane v skladu z uredbo CRR3. Vsi tukaj omenjeni količniki CET1 odražajo predvsem »prehodno« ureditev nekaterih določb v uredbi CRR3, ki bo postopno odpravljena do leta 2033.
• Regulativne spremembe, povezane s temeljnim pregledom trgovalne knjige, v stresnem testu niso zajete, saj so bile začasno odložene, preden je bila metodologija za stresni test 2025 dokončana.
• Za določitev napotkov P2G bančni nadzor v ECB uporablja pristop v dveh korakih. V prvem koraku je vsaka banka razvrščena v eno od skupin na podlagi največjega zmanjšanja kapitala CET1 v stresnem testu. V drugem koraku nadzorniki glede na posebnosti vsake banke določijo končne napotke P2G znotraj razpona vsake skupine ali izjemoma zunaj tega razpona.
• Za določitev količnika finančnega vzvoda v sklopu napotkov P2G ECB kot izhodišče uporabi projekcije količnika finančnega vzvoda v neugodnem scenariju stresnega testa in izvede podoben postopek v dveh korakih, kot je opisan zgoraj za določitev napotkov P2G.
• Neto prihodki zajemajo vsoto neto prihodkov iz trgovanja, neto obrestnih prihodkov, neto prihodkov iz provizij minus administrativne stroške.
• Izstopni prag je regulativni ukrep, ki omejuje, v kolikšni meri lahko banke za izračun tveganju prilagojene aktive uporabljajo notranje modele. V bistvu določa minimalno raven uteži tveganj, kot izhajajo iz teh modelov, s čimer zagotavlja, da banke ne podcenjujejo tveganj, s katerimi se soočajo.