ECB ohranja kapitalske zahteve v letu 2023 nespremenjene, saj banke ostajajo odporne

8. februar 2023

• Rezultati SREP kažejo, da so banke kapitalsko in likvidnostno trdne ter povečujejo dobičkonosnost, točkovne ocene pa so večinoma nespremenjene.
• CET1: tehtano povprečje zahtev iz drugega stebra je 1,1%, enako kot lani.
• CET1: tehtano povprečje skupnih kapitalskih zahtev in napotkov v kapitalu CET1 se je zaradi vpliva makrobonitetnih politik zvišalo z 10,4% na 10,7%.
• Največ ukrepov so nadzorniki tudi tokrat izrekli za področji kreditnega tveganja in notranjega upravljanja.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2022. V tem procesu se sprejme skupna ocena izzivov, s katerimi se soočajo pomembne institucije, skupaj z ustrezno kapitalsko zahtevo in drugimi nadzornimi ukrepi, ki naj bi jih banke izvedle v tekočem letu, da bi bolje obvladovale ugotovljene izzive.

Tokratni proces SREP je potekal v razmerah poslabševanja gospodarskih obetov in dinamike na finančnih trgih, ki je sledilo ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav so se obeti tekom leta poslabševali, so banke zaradi zviševanja obrestnih mer izboljšale dobičkonosnost in ustvarjanje notranjega kapitala. V povprečju so ohranile dober kapitalski in likvidnostni položaj, saj jih je velika večina vzdrževala več kapitala, kot bi ga morale glede na kapitalske zahteve in napotke, sprejete v prejšnjem ciklu SREP. Točkovne ocene SREP so gledano v celoti prav tako ostale večinoma nespremenjene.

»Zaradi dobrega kapitalskega in likvidnostnega stanja, boljše dobičkonosnosti in vztrajnega izboljševanja kakovosti aktive so banke dobro prenesle ekonomske posledice ruske invazije na Ukrajino,« je dejal predsednik Nadzornega odbora ECB Andrea Enria. »Vendar pa bodo izzivi vztrajali tako dolgo, dokler se bo vlekla vojna, skrbno pa je treba spremljati tudi učinke zviševanja obrestnih mer. Banke morajo odpraviti pomanjkljivosti, ki vztrajajo že dalj časa, še zlasti na področju obvladovanja tveganj in notranjega upravljanja, ter presojati prihodnja gibanja z ustrezno mero previdnosti.«

ECB je v letu 2022 začela izvajati vrsto pobud, s katerimi želi spodbuditi banke k temu, da se spoprimejo s srednjeročnimi strukturnimi spremembami, kot sta digitalizacija finančnega sistema in prehod v zeleno gospodarstvo. Pobude so bile zasnovane tako, da so bili v proces SREP vključeni rezultati tematskega pregleda podnebnih in okoljskih tveganj ter rezultati podnebnega stresnega testa. Poleg tega je ECB v celotnem bančnem sektorju začela izvajati tudi projekt zbiranja informacij, da bi lahko spremljala, kako poteka digitalna preobrazba in kako banke prilagajajo svoje poslovne modele.

Za letošnje leto je tehtano povprečje zahtev iz drugega stebra (P2R), ki jih je ECB določila za skupni kapital, ostalo primerljivo zahtevam, ki so bile določene v prejšnjih letih. Medtem ko je lani znašalo 1,9% tveganju prilagojene aktive (RWA), znaša letos 2,0% RWA.

Tehtano povprečje zahtev P2R za navadni lastniški temeljni kapital (CET1) v letu 2023 prav tako ostaja večinoma nespremenjeno na ravni 1,1%.

Ker v letu 2022 ni bil izveden noben kapitalski stresni test na ravni enotnega mehanizma nadzora (EMN), ostajajo napotki iz drugega stebra (P2G) večinoma nespremenjeni na povprečni ravni 1,3%.

V procesu SREP 2022 je bila za nedonosne izpostavljenosti sprejeta dodatna kapitalska zahteva P2R za 24 bank, ki niso dosegle pričakovanj ECB glede pokritja izpostavljenosti iz nedonosnih posojil, odobrenih pred 26. aprilom 2019. Banke so bile pozvane, da ta primanjkljaj odpravijo. Agregatni primanjkljaj v rezervacijah za nedonosna posojila je ob koncu cikla SREP znašal 7 bazičnih točk RWA. Banke, ki bodo aktivno odpravile primanjkljaj v pokritju skladno s pričakovanji ECB, bodo to dodatno kapitalsko zahtevo lahko tekom leta 2023 hitro zmanjšale in jim ne bo treba čakati na naslednjo oceno SREP.

Dodatna kapitalska zahteva je bila sprejeta tudi za nekaj bank, ki so bile močno izpostavljene do transakcij s finančnim vzvodom ali so imele na tem področju velike pomanjkljivosti pri obvladovanju tveganj.

ECB je v procesu SREP tokrat prvič ocenila tveganje prevelikega finančnega vzvoda. Cilj je bil ugotoviti, v katerih bankah so potrebni kvalitativni ukrepi ali zahteva P2R za količnik finančnega vzvoda. Na podlagi ocene je ECB sprejela kvalitativne ukrepe za 4 banke.

Za letošnje leto so bile skupne kapitalske zahteve in napotki zvišani povprečno na 15,0% RWA, potem ko so v prejšnjem ciklu SREP znašali povprečno 14,7%.

Povprečni znesek skupnih kapitalskih zahtev in napotkov v obliki kapitala CET1 se je za leto 2023 povečal na okrog 10,7% RWA, potem ko je za leto 2022 znašal 10,4% RWA. Ob koncu tretjega četrtletja 2022 je povprečni znesek CET1 v pomembnih institucijah znašal 14,7% RWA.

Zvišanje skupnih kapitalskih zahtev in napotkov večinoma odraža učinke makrobonitetnih politik, ki jih določajo pristojni nacionalni organi. Leta 2022 je več pristojnih nacionalnih organov napovedalo povečanje proticikličnih kapitalskih blažilnikov in blažilnikov sistemskih tveganj, ki je začelo veljati v začetku leta 2023, tako da se je povprečna skupna zahteva za blažilnike zvišala s 3,6% RWA v prvem četrtletju 2022 na 3,8% RWA v prvem četrtletju 2023.

Povprečna skupna ocena SREP za leto 2022 je ostala večinoma nespremenjena, saj je 92% zajetih bank dobilo enako oceno SREP kot v letu 2021. Za polovico od preostalih 8% se je ocena poslabšala.

ECB je sprejela kvalitativne ukrepe predvsem na področjih notranjega upravljanja in kreditnega tveganja. Na teh dveh področjih so namreč nadzorniki preučili širšo kakovost okvirov za notranje obvladovanje tveganj v bankah in učinkovitost upravljalnih organov bank, skladno s prednostnimi nalogami nadzora za obdobje 2022–2024.

Na področju notranjega upravljanja so nadzorniki kot problematična izpostavili vprašanja učinkovitosti in sestave upravljalnih organov, njihove kolektivne primernosti in vloge pri nadzoru poslovanja. Na področju upravljanja tveganj pa so izpostavili predvsem dejstvo, da banke nimajo jasne predstave o svoji nagnjenosti k prevzemanju tveganj ter uporabljajo neprimerne postopke za ocenjevanje in upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj.

Poleg tega je ECB ugotovila, da so številne banke imele nezadostne vire v vseh funkcijah notranjih kontrol (upravljanje tveganj, skladnost poslovanja in notranja revizija). Obenem številne niso zadosti izboljšale svojih zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih. To je negativno vplivalo na kakovost podatkov in sposobnost bank, da pripravljajo nestandardizirana poročila. V številnih bankah so računalniški sistemi še vedno razdrobljeni in medsebojno neusklajeni, kar ovira agregiranje podatkov in poročanje.

Zaradi vojne v Ukrajini so se povečala operativna in IT/kibernetska tveganja, zato so bile banke prisiljene odpravljati pomanjkljivosti v svojih ureditvah zunanjega izvajanja storitev ter v mehanizmih za varnost IT sistemov in kibernetsko odpornost.

Kljub nadaljnjemu zmanjševanju obsega nedonosnih posojil se točkovna ocena kreditnega tveganja za več kot polovico zajetih bank ni spremenila. Pojavili so se znaki latentnega kreditnega tveganja, saj so deleži posojil na drugi stopnji in v restrukturiranju ostali nad ravnmi izpred pandemije, medtem ko je pokritje posojil na drugi stopnji v mnogih bankah upadlo pod raven izpred pandemije. V letu 2022 so na točkovne ocene še vedno vplivale vztrajne pomanjkljivosti v obvladovanju tveganj, zlasti na področjih razvrščanja posojil na posamezne stopnje in izvajanja smernic EBA o odobravanju in spremljanju kreditov.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Andrea Zizola, tel. +49 170 2292502.

Opombe

• SREP je vsakoletni postopek, v katerem nadzorniki proučijo tveganja v bankah ter nato za vsako banko določijo individualno kapitalsko zahtevo in napotke (ki veljajo poleg zakonsko določene minimalne kapitalske zahteve). V procesu SREP se ocenijo štirje glavni elementi: uspešnost in vzdržnost poslovnega modela, ustreznost notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, tveganja za kapital ter tveganja za likvidnost in financiranje. Za vsak element se sprejme ocena od 1 do 4 (pri čemer je 1 najboljša, 4 pa najslabša ocena), nato pa se te ocene združijo v eno skupno oceno (od 1 do 4).
• V ocenjevalnem ciklu SREP 2022 so bili večinoma uporabljeni podatki s konca leta 2021. Odločitve, ki izhajajo iz ocen SREP v letu 2022, se uporabljajo v letu 2023.
• Zahteve po skupnem blažilniku obsegajo varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik in sistemske blažilnike (ki obsegajo blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije, blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije ter blažilnik za sistemsko tveganje). So pravne zahteve, ki jih vzpostavlja bodisi direktiva EU o kapitalskih zahtevah (CRD IV) ali pa jih določijo nacionalni organi.
• Kapital, ki ga morajo vzdrževati banke na podlagi rezultatov procesa SREP, je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je kapitalska zahteva iz drugega stebra (P2R), ki pokriva tveganja, ki v prvem stebru niso pokrita ali niso v zadostni meri pokrita. Drugi del pa so kapitalski napotki iz drugega stebra (P2G), ki označuje raven kapitala, ki naj bi ga banke vzdrževale, da bi imele blažilnik, ki jim omogoča, da preživijo stresne razmere (kot je ocenjeno zlasti z neugodnim scenarijem v nadzorniškem stresnem testu). Zahteva P2R je zavezujoča in njeno neizpolnjevanje ima lahko za banko neposredne pravne posledice. Napotki P2G niso zavezujoči.
• Skupne kapitalske zahteve in napotki pomenijo prvi steber + zahteva iz drugega stebra + zahteva po skupnem blažilniku + napotki iz drugega stebra. Dodatne informacije o strukturi kapitalskih zahtev in napotkov so na voljo na naši spletni strani o nadzorniški metodologiji. Vse vrednosti so izražene kot odstotki tveganju prilagojene aktive (RWA).
• Posojila na drugi stopnji obsegajo sredstva, pri katerih se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja močno povečalo.