ECB je v okviru bančnega nadzora objavila rezultate procesa SREP 2018

8. april 2019

• Skupne potrebe po kapitalu CET1, kot izhajajo iz procesa SREP, so se rahlo povečale, in sicer z 10,1% v letu 2017 na 10,6% v letu 2018.
• Večje potrebe so predvsem rezultat postopnega uvajanja varovalnega kapitalskega blažilnika.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila agregatni izid procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v letu 2018. Skupne potrebe po navadnem lastniškem temeljnem kapitalu (CET1), kot izhajajo iz procesa SREP, so se povečale z 10,1% v letu 2017 na 10,6% v letu 2018, k čemur je prispeval predvsem zadnji korak v postopnem uvajanju varovalnega kapitalskega blažilnika.

Skupne potrebe po kapitalu v okviru SREP ne vključujejo sistemskih blažilnikov in proticikličnega kapitalskega blažilnika. Večina pomembnih institucij že ima raven kapitala, ki presega raven CET1, in blažilnike, kot izhaja iz zahtev ECB oziroma nacionalnih organov. CET1 je najbolj kakovostni kapital banke, večinoma sestavljen iz navadnih delnic, s katerim se meri kapitalska moč banke.

Skupni izid procesa SREP 2018 je pokazal, da sta se notranje upravljanje in upravljanje tveganj v bankah od prejšnjega cikla SREP poslabšala, medtem ko je ocena upravljanja likvidnostnega tveganja in tveganja pri financiranju v bankah ostala večinoma nespremenjena. Številne banke morajo še naprej izboljševati okvir upravljanja tveganj.

Poleg tega, da ECB od bank zahteva, da imajo določen znesek kapitala, jim je v okviru procesa SREP naložila tudi likvidnostne ukrepe, med katerimi so izboljšanje procesa ocenjevanja likvidnostnih potreb, načrtov financiranja oziroma likvidnosti čez dan. ECB je več kot 80 bankam naložila kvalitativne ukrepe za odpravljanje šibkosti, pri čemer se šibkosti gibljejo od notranjega upravljanja in upravljanja tveganj do nedonosnih posojil in kakovosti podatkov.

Bančni nadzor v ECB za vsako banko, ki jo nadzira, pripravi individualno odločitev SREP. S tem se dopolnjuje dnevni, tekoči nadzor, pri katerem nadzorniki iz ECB ocenjujejo poslovni model, notranje upravljanje in tveganja v bankah ter tudi njen kapital in likvidnost. V odločitvi SREP so upoštevani tudi rezultati stresnega testa, ki je bil izveden leta 2018.

Bančni nadzor v ECB je od leta 2014 štirikrat izvedel proces SREP. Skupna metodologija in postopki odločanja Evropski centralni banki omogočajo, da primerja sorodne institucije in analizira banke na širši ravni.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Esther Tejedor, tel. +49 69 1344 95596, ali Uta Harnischfeger, tel. +49 69 1344 6321.

Opombe:

• Potrebe po kapitalu v okviru procesa SREP so sestavljene iz prvega stebra + zahtev iz drugega stebra + varovalnega kapitalskega blažilnika + napotkov iz drugega stebra. Ne vključujejo pa sistemskih blažilnikov (GSPI, DSPI in blažilnika sistemskih tveganj) ter proticikličnega kapitalskega blažilnika.