Bančni nadzor v ECB izvaja analizo občutljivosti s poudarkom na posledicah sprememb obrestnih mer

• Poudarek je na posledicah sprememb obrestnih mer, pri čemer se uporablja standard, ki ga je leta 2016 določil Baselski odbor za bančni nadzor.
• Rezultati se bodo upoštevali v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP).
• Skupne potrebe po kapitalu se zaradi tega projekta predvidoma ne bodo spremenile.

Kot del letnega procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) začenja danes Evropska centralna banka (ECB) izvajati analizo občutljivosti bančne knjige v bankah, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, s poudarkom na spremembah obrestnih mer. Namen stresnega testa je pridobiti dovolj informacij, da bo lahko ECB bolje razumela obrestno občutljivost bančnih sredstev in obveznosti v bančni knjigi ter neto obrestnih prihodkov na hipotetične spremembe obrestnih mer. Skupne potrebe bank po kapitalu – zahteve in napotki – se predvidoma ne bodo spremenile, če vse drugo ostane nespremenjeno.

Bančni nadzor v ECB bo uporabil šest hipotetičnih obrestnih šokov, ki jih je določil Baselski odbor za bančni nadzor v dokumentu z naslovom »Standards – Interest rate risk in the banking book«, ki je bil objavljen aprila 2016. Ti scenariji zajemajo različne spremembe ravni in oblike krivulje obrestnih mer, s čimer bodo nadzorniki dobili informacije o tem, kako bi se po vsakem od teh šokov spremenila ekonomska vrednost v prihodnosti predvidenega kapitala in neto obrestnih prihodkov. Ti šoki naj ne bi predstavljali realističnih napovedi gibanja obrestnih mer v euroobmočju.

O rezultatih projekta se bo razpravljalo v kontekstu SREP. Potrebe po kapitalu, predvsem napotki iz drugega stebra, ki jih bodo nadzorniki ugotovili v okviru odločitve SREP 2017, ne bodo določene na podlagi kvantitativnih rezultatov tega projekta, pač pa se bo upoštevala relativna ranljivost bank na različne obrestne šoke v projektu.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Rolf Benders, tel. +49 69 1344 6925.