Menu

Pogosta vprašanja o postopku uradnega obveščanja za priznanje pogodb o pobotu

Cilj in obseg uradnega obveščanja

Cilj postopka uradnega obveščanja

Kaj je cilj postopka uradnega obveščanja?

Cilj postopka uradnega obveščanja je, da se ECB predložijo poenotene informacije o tem, kako kreditne institucije upoštevajo člene 295 do 297 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, kar olajša nalogo ECB pri priznanju dvostranskih pogodb o pobotu kot dejavnikov, ki zmanjšujejo tveganje.

Ali postopek uradnega obveščanja poleg zahtev iz členov 295 do 297 Uredbe (EU) št. 575/2013 uvaja tudi nove vsebinske zahteve?

Ne, ECB poleg zahtev iz členov 295 do 297 Uredbe (EU) št. 575/2013 v postopek uradnega obveščanja ne namerava vnesti novih vsebinskih zahtev.

Ali morajo kreditne institucije uradno obvestiti ECB, če nekaterih vrst pogodb o pobotu ali nasprotnih strank ne želijo več obravnavati kot dejavnike, ki zmanjšujejo tveganje?

Ne, v takih primerih uradno obveščanje ni potrebno.

V kakšnem razmerju je postopek uradnega obveščanja do nacionalnih postopkov uradnega obveščanja, ki trenutno veljajo za pomembne kreditne institucije?

Postopek uradnega obveščanja nadomešča nacionalne prakse obveščanja za priznanje pogodb o pobotu, ki veljajo za pomembne kreditne institucije, vendar pa ne vpliva na zahteve v zvezi z obveščanjem, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje.

Nove vrste pogodb, za katere velja obveznost uradnega obveščanja

Kako naj kreditne institucije obravnavajo obstoječe vrste pogodb o pobotu?

Kreditnim institucijam ni treba obvestiti ECB o tistih vrstah pogodb o pobotu, ki so kot dejavniki, ki zmanjšujejo tveganje, že priznane pred datumom začetka uporabe postopka uradnega obveščanja.

Ali mora kreditna institucija obvestiti ECB, če novo pogodbo o pobotu takšne vrste, ki jo že obravnava kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje, sklene z določeno vrsto nasprotne stranke v določeni jurisdikciji?

Novo uradno obvestilo ni potrebno v zvezi s pogodbami o pobotu takšne vrste, ki se že obravnava kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje, in so na novo sklenjene z določeno vrsto nasprotne stranke v določeni jurisdikciji.

Konsolidacija

Ali postopek uradnega obveščanja velja samo za pogodbe, ki jih sklene kreditna institucija sama, ali tudi za pogodbe, ki jih sklenejo njene podrejene družbe in povezana podjetja?

Postopek uradnega obveščanja velja za vse nove vrste pogodb o pobotu, ki se bodo kot dejavniki, ki zmanjšujejo tveganje, uporabljale na vseh ravneh konsolidacije, ki velja za pomembne kreditne institucije v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. Dovolj je, če pomembna kreditna institucija na najvišji ravni konsolidacije, ki je vključena v bančni nadzor ECB, obvesti ECB za vse relevantne ravni konsolidacije. ECB ni treba obveščati o pogodbah o pobotu, ki jih sklenejo subjekti, ki niso predmet nadzora ECB in niso zajeti v obseg konsolidacije, ki je vključena v bančni nadzor ECB.

Sprožilci uradnega obveščanja

V katerih primerih mora kreditna institucija obvestiti ECB?

Kreditna institucija mora obvestiti ECB, če namerava v skladu s členi 295 do 298 Uredbe (EU) št. 575/2013 obravnavati kot dejavnike, ki zmanjšujejo tveganje, nove vrste pogodbenih sporazumov o pobotu in/ali že priznane vrste pogodb o pobotu z novimi vrstami nasprotnih strank v isti jurisdikciji ali v novi jurisdikciji (po datumu začetka uporabe postopka uradnega obveščanja). Ko kreditna institucija izpolni zahteve iz členov 296 in 297 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter obvesti ECB, lahko tisto vrsto pogodbe o pobotu ali nasprotne stranke obravnava kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje.

Način uradnega obveščanja

Čemu je namenjeno spremno pismo uradnega obvestila?

Kreditna institucija mora ECB kot del uradnega obvestila poslati spremno pismo, v katerem potrdi, da izpolnjuje zahteve, določene v členih 296 in 297 Uredbe (EU) št. 575/2013. Spremno pismo ni mišljeno kot mnenje kreditne institucije, ki potrjuje, da so vrste pogodb o pobotu iz uradnega obvestila izvršljive.

Kdo mora podpisati spremno pismo?

Kreditne institucije lahko upoštevajo svojo notranjo politiko glede pooblastil. V postopku uradnega obveščanja ni določen poseben podpisnik spremnega pisma.

Ali je za uradno obvestilo predpisan način pošiljanja?

Za uradno obvestilo ni predpisanega načina pošiljanja. Uradno obvestilo s spremnim pismom se na primer lahko po elektronski pošti pošlje skupni nadzorniški skupini.

Pojasnilo nekaterih uporabljenih izrazov

Pomen izraza »vrsta« nasprotne stranke

Zakaj morajo kreditne institucije obvestiti ECB, kadar nameravajo kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje, obravnavati že priznano vrsto pogodbe o pobotu z novo vrsto nasprotne stranke?

Informacije o vrsti nasprotne stranke so potrebne, ker tako kreditna institucija potrdi, da pravno mnenje glede zakonodaje, ki velja za nasprotno stranko, zajema tudi takšno vrsto nasprotne stranke, s katero je sklenjena pogodba o pobotu, ki bo prvič priznana kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje.

Ali obstaja posebna taksonomija »vrst« nasprotnih strank, o katerih morajo kreditne institucije obvestiti ECB?

Za namene uradnega obveščanja ni predpisana taksonomija za določitev »vrst« nasprotnih strank. V predlogi uradnega obvestila so v opombi 7 navedeni samo primeri splošnih vrst nasprotnih strank za obveščanje. Če ima kreditna institucija svojo taksonomijo, jo lahko uporabi za uradno obveščanje. Taksonomija mora ustrezati namenu, pojasnjenem v odgovoru na prejšnje vprašanje.

Pomen izraza »vrsta« pogodbe

Kaj pomeni »vrsta« pogodbe o pobotu?

Izraz »vrsta« pogodbe o pobotu se nanaša na predlogo pogodbe o pobotu, ki jo kreditna institucija uporablja z eno ali več nasprotnimi strankami. To predlogo lahko oblikujejo bančna ali sektorska združenja (na primer Evropska bančna federacija, združenja International Swaps and Derivatives Association, International Capital Market Association in Futures Industry Association itd.) ali kreditna institucija sama.

Z izrazom »vrsta« ni treba opredeliti, ali pogodba spada pod opredelitev iz člena 295(a) ali (b) Uredbe (EU) št. 575/2013. Vseeno pa morajo kreditne institucije navesti, ali gre pri pogodbi za pogodbo o pobotu med različnimi kategorijami produktov, kot je določena v členu 295(c) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ali mora kreditna institucija obvestiti ECB o vsaki podpisani pogodbi o pobotu?

Ne. Pogodbe o pobotu tiste vrste, ki jo kreditna institucija že obravnava kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje (bodisi že pred začetkom uporabe postopka uradnega obveščanja ali o katerih je obvestila ECB v skladu z novim postopkom uradnega obveščanja), za določeno vrsto nasprotne stranke v določeni jurisdikciji se lahko sklenejo z novimi nasprotnimi strankami iste vrste in v isti jurisdikciji brez uradnega obveščanja.

Ali bi se zaradi spremembe veljavnega prava, ki velja za že priznano vrsto pogodbe o pobotu, ta vrsta pogodbe o pobotu štela za novo vrsto pogodbe o pobotu?

Zaradi spremembe veljavnega prava, ki velja za že priznano vrsto pogodbe o pobotu, bi se ta vrsta pogodbe o pobotu štela za novo vrsto pogodbe o pobotu, kar bi sprožilo tudi uradno obveščanje.

Ali so pravila in predpisi o centralnih nasprotnih strankah vrsta pogodbe o pobotu in če so, kako naj se o njih obvesti ECB?

Pogodba o klirinškem članstvu je skupaj z relevantnimi določili o pobotu, ki so vključena v pravila in predpise o centralnih nasprotnih strankah, vrsta pogodbe o pobotu, o kateri je treba obvestiti ECB, če jo kreditna institucija namerava obravnavati kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje, v skladu s členom 298 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pomen izrazov »temeljna določba, ki se nanaša na pobot« in »pomembne spremembe temeljnih določb pogodbe, ki se nanašajo na pobot«

Zakaj morajo kreditne institucije obvestiti ECB, kadar uvedejo pomembne spremembe temeljnih določb, ki se nanašajo na pobot, v že priznani vrsti pogodbe o pobotu (opomba 3 v predlogi uradnega obvestila)?

Informacije o pomembnih spremembah temeljnih določb, ki se nanašajo na pobot (pogodbene klavzule, ki so bile določene kot temeljni del pogodbenih določb, ki se nanašajo na pobot – glej primere v opombi 3 predloge uradnega obvestila), v že priznanih vrstah pogodb o pobotu so potrebne, da se zagotovi, da so pomembne spremembe že priznanih vrst pogodb o pobotu ustrezno zajete v pravnih mnenjih, kot zahteva člen 296(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kaj šteje za pomembno spremembo temeljnih določb, ki se nanašajo na pobot, v že priznani vrsti pogodbe o pobotu? Kdo lahko določi, ali je takšna sprememba pomembna?

Spremembe temeljnih določb, ki se nanašajo na pobot, v že priznani vrsti pogodbe o pobotu so pomembne, če bi s stališča kreditne institucije (ni nujno, da je to stališče osnovano na zunanjih pravnih mnenjih) takšne spremembe vplivale na sklepe mnenj, ki se nanašajo na pobot, in bi morala kreditna institucija zaradi njih naročiti novo ali dopolnjeno pravno mnenje. Notranje funkcije kreditne institucije (na primer upravljanje tveganj, pravna služba in/ali skladnost poslovanja) morajo določiti, ali so spremembe pomembne, kar zadeva njihove procese.

ECB ni treba obvestiti o spremembah temeljnih določb, ki se nanašajo na pobot in so s stališča kreditne institucije nepomembne ali priporočene z mnenjem ali zajete v mnenje in tako zaradi njih kreditni instituciji ni treba naročiti novega ali dopolnjenega pravnega mnenja v skladu s členom 296(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kako je treba obvestiti ECB o pomembnih spremembah temeljnih določb, ki se nanašajo na pobot?

O pomembnih spremembah temeljnih določb, ki se nanašajo na pobot, je treba ECB obvestiti, kot da bi bila pogodba o pobotu s takšnimi pomembnimi spremembami nova vrsta pogodbe o pobotu. V uradnem obvestilu je torej treba navesti vsa relevantna mnenja, vključno z mnenjem, pridobljenim v zvezi s takšnimi pomembnimi spremembami določene vrste okvirne pogodbe.