Menu

Javno posvetovanje o osnutku vodnika ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih

Pogosta vprašanja

Kaj je namen vodnika?

Vodnik o podnebnih in okoljskih tveganjih predstavlja, kako Evropska centralna banka (ECB) od bank pričakuje, da varno in preudarno upravljajo podnebna in okoljska tveganja in jih transparentno razkrivajo.

Po sedanjih bonitetnih pravilih morajo banke ugotavljati, upravljati in razkrivati vsa pomembna tveganja, ki so jim izpostavljena. ECB želi, da banke upoštevajo podnebna in okoljska tveganja, saj vplivajo na obstoječe kategorije bonitetnih tveganj ter lahko močno prizadenejo realno gospodarstvo in banke. Namen vodnika je zagotoviti, da se banke zavedajo podnebnih in okoljskih tveganj in se nanje bolje pripravijo.

Vodnik tako opisuje, kako ECB od bank pričakuje, da pri oblikovanju in izvajanju poslovne strategije ter pri upravljanju organizacije in upravljanju tveganj upoštevajo podnebna in okoljska tveganja. Poleg tega pojasnjuje, kako ECB pričakuje, da banke postanejo bolj transparentne in bolje razkrivajo podnebna in okoljska tveganja.

Je vodnik pravno zavezujoč?

Vodnik ni pravno zavezujoč. Je pripomoček, ki pojasnjuje, kako ECB razume varno in preudarno upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj v bankah v skladu s sedanjim bonitetnim okvirom (tj. po uredbi o kapitalskih zahtevah, direktivi o kapitalskih zahtevah in smernicah Evropskega bančnega organa). Skupne nadzorniške skupine bodo o teh pričakovanjih razpravljale z bankami v okviru nadzorniškega dialoga. Pričakuje se, da bodo banke ocenile, ali so njihove sedanje prakse varne in preudarne glede na pričakovanja, ter jih po potrebi prilagodile. ECB bo prakse, ki odstopajo od pričakovanj, obravnavala od primera do primera.

Koga prosite za povratne informacije in zakaj? Kateri so nadaljnji koraki?

ECB želi pridobiti povratne informacije od bank in drugih deležnikov, ki jih bo nato upoštevala pri dokončanju pričakovanj nadzornikov iz osnutka vodnika. Po upoštevanju prejetih povratnih informacij bo pripravila in objavila končni vodnik. Od takrat naprej bo ECB uporabljala vodnik v nadzorniškem dialogu s pomembnimi bankami.

Kot del posvetovalnega procesa bo ECB s panogo organizirala spletni seminar 17. junija ter javno obravnavo 2. septembra. V dialogu bodo sodelovali nadzorniki, nosilci politik in banke, ki si bodo izmenjali stališča o tej temi. K spletnemu seminarju bodo povabljene banke, ki jih ECB neposredno nadzira. Tukaj bi vas radi opozorili, da bodo v posvetovanju upoštevane samo formalne pripombe na vodnik, predložene na spletni strani o javnem posvetovanju. Nasprotno pa je javna obravnava namenjena temu, da odgovarjamo na vprašanja vseh deležnikov, ter je odprta za vse zainteresirane strani.

Kako opredeljujete podnebna in okoljska tveganja?

Podnebna in okoljska tveganja po splošnem razumevanju vključujejo dva glavna dejavnika tveganj:

  • Fizično tveganje, ki se nanaša na finančni vpliv: (i) podnebnih sprememb, kar zajema pogostejše ekstremne vremenske pojave in postopne spremembe podnebja, ter (ii) degradacije okolja, kot je onesnaževanje zraka, vode in tal, pomanjkanje vode, izguba biotske raznovrstnosti in krčenje gozdov. Te spremembe lahko na primer neposredno povzročijo materialno škodo ali zmanjšanje produktivnosti. Posredno pa lahko privedejo do problemov, kot so motnje v dobavnih verigah.
  • Tveganje prehoda, ki se nanaša na finančne izgube, ki lahko nastanejo neposredno ali posredno zaradi prilagajanja na nizkoogljično in bolj trajnostno gospodarstvo. To tveganje lahko na primer izhaja iz razmeroma nenadne uvedbe podnebnih in okoljskih politik, tehnološkega napredka ali sprememb v razpoloženju na trgu ali v tržnih izbirah.

Fizično tveganje in tveganje prehoda vplivata na gospodarsko aktivnost, kar po drugi strani vpliva na finančni sistem. Vpliv je lahko neposreden, na primer prek nižje dobičkonosnosti podjetij ali zmanjšanja vrednosti premoženja, ali posreden prek makrofinančnih sprememb. Poleg tega lahko fizično tveganje in tveganje prehoda povzročita nadaljnje izgube, ki neposredno ali posredno izhajajo iz pravnih terjatev do banke (to se imenuje »tveganje odškodninske odgovornosti«), ali izgube ugleda zaradi neustreznega upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj.

Zaradi tega sta fizično tveganje in tveganje prehoda dejavnika, ki poganjata in potencialno še zaostrujeta kategorije bonitetnih tveganj, predvsem kreditno, operativno, tržno in likvidnostno tveganje.

Se bo vodnik uporabljal samo v primeru bank, ki jih ECB neposredno nadzira (pomembne banke), ali se bo uporabljal tudi v primeru manjših bank, ki jih nadzirajo nacionalni organi (manj pomembne banke)?

Vodnik so skupaj pripravili ECB in pristojni nacionalni organi, da bi se zagotovila dosledna uporaba visokih standardov bančnega nadzora v celotnem euroobmočju.

ECB bo pričakovanja, opredeljena v vodniku, uporabljala v nadzorniškem dialogu s pomembnimi bankami. Pristojnim nacionalnim organom pa se priporoča, da pričakovanja uporabljajo sorazmerno pri nadzoru manj pomembnih bank.

Kdaj se bo vodnik začel uporabljati?

Vodnik se bo začel uporabljati po končnem datumu objave. ECB od pomembnih bank pričakuje, da bodo preverile, v kolikšni meri je njihovo sedanje upravljanje in razkrivanje podnebnih in okoljskih tveganj varno in preudarno glede na pričakovanja, predstavljena v vodniku. Od pomembnih bank tudi pričakuje, da začnejo svoje prakse nemudoma prilagajati, kjer je to potrebno.

Kljub temu se ECB zaveda, da banke potrebujejo nekaj časa, da prilagodijo svoje prakse. Metodologije in orodja za upravljanje in razkrivanje podnebnih in okoljskih tveganj bodo sčasoma predvidoma dozoreli.

Ali se z objavo vodnika odpravlja kakšna pomanjkljivost? Oziroma z drugimi besedami: ali to pomeni, da banke trenutno neustrezno upravljajo in razkrivajo podnebna in okoljska tveganja?

ECB je ocenila, kako se banke v euroobmočju spoprijemajo s podnebnimi in okoljskimi tveganji. Opazila je, da se banke sicer vse bolj zavedajo potencialnega pomena podnebnih tveganj, vendar je tudi ugotovila, da so upravljanje tveganj in prakse razkrivanja skromne in heterogene. Odkrila je tudi, da so banke k tej temi doslej pristopale predvsem z vidika družbene odgovornosti podjetij ter da se njihovi pristopi razlikujejo glede na velikost, poslovni model, kompleksnost in geografsko lokacijo banke. Večina bank mora šele razviti celovit in v prihodnost usmerjen pristop k upravljanju tveganj.

ECB želi, da banke obravnavajo podnebna in okoljska tveganja pravočasno, usmerjeno v prihodnost in celovito. Pričakuje, da bodo banke dosegle napredek pri upravljanju in razkrivanju tveganj, ter upa, da bo k temu prispevala tako, da pojasni pričakovanja nadzornikov.

Kako je vodnik povezan z mrežo za ozelenitev finančnega sistema, Evropskim bančnim organom (EBA) in nacionalnimi pobudami na področju trajnostnega financiranja? Kako vse te pobude usklajujejo svoja sporočila bankam?

Vodnik so skupaj pripravili ECB in pristojni nacionalni organi, da bi se zagotovila dosledna uporaba visokih standardov bančnega nadzora v celotnem euroobmočju. Vodnik upošteva in do določene mere gradi na obstoječih publikacijah, ki so jih objavili bančni nadzorniki in regulatorji, zlasti pristojni nacionalni organi, EBA in mreža za ozelenitev finančnega sistema.

Na mednarodni ravni ECB sodeluje pri delu, ki ga opravlja mreža za ozelenitev finančnega sistema. Mreža je aprila 2019 izdala priporočila, da bi se okrepila vloga centralnih bank in nadzornikov pri upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj, trenutno pa razvija praktične napotke o izvajanju priporočil. Eno od priporočil mreže je, da nadzorniki določijo nadzorniška pričakovanja. To priporočilo se uresničuje z objavo vodnika ECB.

Na ravni Evropske unije je bančni nadzor v ECB vključen v delo, ki ga opravlja EBA. Ta je dobil več nalog in pristojnosti, da oceni, kako bi bilo mogoče v tri stebre bonitetnega nadzora vključiti okoljska, družbena in upravljavska tveganja. EBA je decembra 2019 objavil akcijski načrt za trajnostno financiranje, ki vsebuje glavna sporočila bankam in poudarja pomen zgodnjega ukrepanja, tj. še pred formalno posodobitvijo bonitetnega okvira. Glavna sporočila so podrobneje opisana v vodniku ECB.

Poleg tega je več pristojnih nacionalnih organov že izdalo oziroma se pripravlja na izdajo smernic o podnebnih in okoljskih tveganjih. Od manj pomembnih bank se pričakuje, da upoštevajo smernice ter tudi druge relevantne publikacije pristojnih nacionalnih organov.

Kaj ECB še počne, da bi se spoprijela s podnebnimi in okoljskimi tveganji?

Na spletnem mestu ECB je opisano, kako se ECB loteva podnebnih sprememb na svojih področjih pristojnosti. Mednje sodijo ekonomska analiza, bančni nadzor, denarna politika, naložbeni portfelji in finančna stabilnost.

Podnebne spremembe in ECB

Širše gledano ECB na mednarodni ravni aktivno sodeluje v dialogu o podnebnih in okoljskih tveganjih z drugimi nadzorniki in centralnimi bankami. Poleg članstva v mreži za ozelenitev finančnega sistema je ECB tudi članica strokovne skupine Evropske komisije za trajnostno financiranje, ki je med drugim razvila taksonomijo trajnostnih dejavnosti. Poleg tega ECB aktivno sodeluje tudi pri delu, ki ga opravljata EBA in Baselski odbor za bančni nadzor.

Ali bodo imela po zaslugi vodnika podnebna in okoljska tveganja opaznejšo vlogo v prihodnjih stresnih testih?

Vodnik pojasnjuje, da ECB od pomembnih bank pričakuje, da (stresne) scenarije uporabljajo pri ocenjevanju, ali so podnebna in okoljska tveganja pomembna glede na njihovo poslovno strategijo, ter pri sprejemanju poučenih odločitev. Poleg tega ECB pričakuje, da institucije s pomembnimi podnebnimi in okoljskimi tveganji ocenijo, ali je njihovo interno stresno testiranje ustrezno, s ciljem, da ta tveganja vključijo v osnovni in neugodne scenarije.

Poleg tega ECB pazljivo preučuje potencialen vpliv podnebnih tveganj na finančni sistem v euroobmočju. ECB trenutno sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja in centralnimi bankami v EU pri dokončanju pilotnega podnebnega stresnega testa. Priprave potekajo tudi na področju makrobonitetnega stresnega testa ECB. Cilj stresnega testiranja je oceniti, kako se podnebna tveganja prenašajo po realnem gospodarstvu in finančnem sistemu. V stresnem testu bodo uporabljeni podrobni podatki, zajel pa bo 90 pomembnih bank v celotnem euroobmočju.