ECB v letu 2024 ohranja kapitalske zahteve nespremenjene in preusmerja fokus prednostnih nalog nadzora

19. december 2023

• Rezultati SREP kažejo, da so banke kapitalsko in likvidnostno trdne ter povečujejo dobičkonosnost.
• Glavna področja nadzornega ukrepanja v luči poslabševanja tveganj so notranje upravljanje, upravljanje tveganj in načrtovanje kapitala.
• Skupni povprečni rezultat SREP ostaja večinoma nespremenjen. Zahteve iz drugega stebra glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala v povprečju znašajo 1,2%, v primerjavi z 1,1% v letu 2023.
• Skupne kapitalske zahteve in napotki glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala so se povečali z 10,7% na 11,1%, k čemur so prispevale makrobonitetne politike.
• Prednostne naloge nadzora so bile prilagojene, da bi se osredotočile na povečanje odpornosti proti tveganjem v kratkoročnem obdobju, na krepitev notranjega upravljanja ter upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj ter na nadaljnji napredek pri digitalni preobrazbi in operativni odpornosti.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2023 ter prednostne naloge nadzora za obdobje 2024–2026.

Proces SREP je osrednja aktivnost evropskih bančnih nadzornikov, ki jim omogoča, da ocenijo, s katerimi tveganji se soočajo banke in kako dobro ta tveganja upravljajo. ECB na podlagi rezultatov SREP določi kapitalske zahteve ter vsaki banki naloži kvalitativne ukrepe, da bi popravile pomanjkljivosti. Rezultati SREP se upoštevajo tudi v prednostnih nalogah nadzora za naslednja tri leta.

Bančni sektor v euroobmočju je bil leta 2023 še naprej močan in odporen. V povprečju so banke vzdrževale trdno kapitalsko in likvidnostno pozicijo, in to precej nad regulatornimi zahtevami. Dobičkonosnost bank je zopet dosegla raven, ki ni bila zabeležena že več kot desetletje, s čimer se je okrepila njihova sposobnost, da kljubujejo zunanjim šokom, kot so pokazali rezultati stresnega testa 2023 na ravni EU.

Vseeno so šibki makroekonomski obeti in strožji pogoji financiranja še naprej vir tveganja, ki so mu izpostavljene evropske banke. Ob hitrem zviševanju obrestnih mer so banke okrepile skupno dobičkonosnost, vendar bo ta učinek vse manjši, ko bodo banke prenesle višje obrestne mere na imetnike vlog. Obenem so višje obrestne mere prispevale h kreditnemu tveganju, tveganju v zvezi z vrednotenjem instrumentov in likvidnostnemu tveganju. Marca 2023 so tržni pretresi izpostavili, kako pomembno je, da bančni sektor učinkovito upravlja obrestno tveganje.

Povprečni rezultat SREP je ostal približno nespremenjen in je znašal 2,6 točke (v razponu od 1 do 4), pri čemer je 70% bank imelo enako število točk kot leta 2022, 14% manjše in 15% večje število točk.

ECB je pospešila prizadevanja, da bi se banke končno odzvale in tako izpolnile pretekle ugotovitve in naložene ukrepe. Uvedla je kvalitativne ukrepe, ki so glavni element v naboru nadzornih orodij, predvsem zato, da bi odpravila pomanjkljivosti na področju notranjega upravljanja, upravljanja kreditnega tveganja in načrtovanja kapitala. Banke morajo posebno pozornost nameniti notranjemu upravljanju, saj so bili trem od štirih bank naloženi ukrepi, da odpravijo pomanjkljivosti na tem področju. Znatno so se povečali ukrepi, katerih namen je obravnavati likvidnostno tveganje in obrestno tveganje v bančni knjigi, kar je posledica spremenjenega makro-finančnega okolja.

Med ciklom 2023 so si nadzorniki prizadevali, da bi bolje razumeli dejavnike, ki prispevajo k šibkim poslovnim modelom. Ugotovili so, da je mogoče vztrajne strukturne pomanjkljivosti pripisati slabemu strateškemu načrtovanju in nezadostni diverzifikaciji, s čimer se še zaostrujejo pomanjkljivosti v notranjem upravljanju.

Po tej oceni se je zahteva iz drugega stebra (P2R) glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), določena za vsako banko posebej, v povprečju rahlo zvišala z 1,1% na okrog 1,2% tveganju prilagojene aktive. V primeru osmih bank P2R vključuje pribitke za tvegano financiranje s finančnim vzvodom ter v primeru 20 bank pribitke za nedonosne izpostavljenosti.

Skupne zahteve in nezavezujoči napotki iz drugega stebra glede kapitala CET1 so se v povprečju povečali na 11,1%, v primerjavi z 10,7% v letu 2023. K temu je prispevalo predvsem dejstvo, da je več držav ponovno uvedlo ali povečalo proticiklične kapitalske blažilnike ter, v manjši meri, da so se spremenili profili tveganosti in pribitki za nedonosne izpostavljenosti. Skupne zahteve in napotki iz drugega stebra so se z vidika skupnega kapitala rahlo povečali na 15,5% tveganju prilagojene aktive, v primerjavi s 15,1% v ciklu SREP 2022.

ECB je prvič uporabila zahtevo iz drugega stebra v zvezi s količnikom finančnega vzvoda v primeru šestih bank, ki so imele še posebno visoko tveganje prevelikega finančnega vzvoda. Ta obvezna zahteva, naložena posameznim bankam, je v povprečju znašala 10 bazičnih točk in velja povrh minimalnega 3-odstotnega količnika finančnega vzvoda, kar je za vse banke zavezujoča zahteva. ECB je v primeru sedmih bank uporabila tudi količnik finančnega vzvoda v sklopu napotkov iz drugega stebra.

Poleg tega je ECB trem bankam naložila kvantitativne likvidnostne ukrepe, pri čemer je zahtevala minimalno obdobje preživetja ter likvidnostne rezerve za vsako valuto posebej.

ECB je nekoliko preusmerila fokus prednostnih nalog nadzora v naslednjih treh letih. ECB bo od bank zahtevala, da odpravijo pomanjkljivosti pri upravljanju bilance ter pri upravljanju kreditnega tveganja in kreditnega tveganja nasprotne stranke, da bi okrepila odpornost bank proti neposrednim makro-finančnim in geopolitičnim šokom (1. prednostna naloga). Banke morajo pospešiti tudi učinkovito popravljanje pomanjkljivosti v notranjem upravljanju ter upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj (2. prednostna naloga). Poleg tega morajo doseči nadaljnji napredek pri digitalni preobrazbi ter pri vzpostavljanju zanesljivih okvirov operativne odpornosti (3. prednostna naloga).

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Andrea Zizola, tel. +49 69 1344 6551.

Opombe

• SREP je vsakoletni proces, v katerem nadzorniki proučijo tveganja v bankah ter nato za vsako banko določijo individualno kapitalsko zahtevo in napotke (ki veljajo poleg zakonsko določene minimalne kapitalske zahteve). V procesu SREP se ocenijo štirje glavni elementi: uspešnost in vzdržnost poslovnega modela, ustreznost notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, tveganja za kapital ter tveganja za likvidnost in financiranje. Za vsak element se sprejme ocena od 1 do 4 (pri čemer je 1 najboljša, 4 pa najslabša ocena), nato pa se te ocene združijo v eno skupno oceno (od 1 do 4).
• V ocenjevalnem ciklu SREP 2023 so bili večinoma uporabljeni podatki s konca leta 2022. Odločitve, ki izhajajo iz ocen SREP v letu 2023, se uporabljajo v letu 2024.
• Kapital, ki ga morajo vzdrževati banke na podlagi rezultatov procesa SREP, je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je kapitalska zahteva iz drugega stebra (P2R) in pokriva tveganja, ki so v prvem stebru podcenjena ali niso krita. Drugi del pa so kapitalski napotki iz drugega stebra (P2G) in označuje raven kapitala, ki naj bi ga banke vzdrževale, da bi imele zadostno rezervo, da preživijo stresne razmere (kot je ocenjeno zlasti z neugodnim scenarijem v nadzorniškem stresnem testu). Zahteva P2R je zavezujoča in njeno neizpolnjevanje ima lahko za banko neposredne pravne posledice. Napotki P2G niso zavezujoči.
• Kapitalska zahteva iz drugega stebra ne zajema tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ga pokriva zahteva iz drugega stebra v zvezi s količnikom finančnega vzvoda. Zahteva iz drugega stebra v zvezi s količnikom finančnega vzvoda je izražena kot odstotek merila izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda. Merilo zajema aktivo banke in zabilančne postavke, ne glede na to, kako tvegane so. Zaradi tega to ni tveganju prilagojena zahteva.
• Celotna kapitalska zahteva in napotki pomeni prvi steber + zahteve iz drugega stebra + zahteve po skupnem blažilniku + napotki iz drugega stebra. Dodatne informacije o strukturi kapitalskih zahtev in napotkov so na voljo na spletni strani o nadzorni metodologiji. Vse vrednosti so izražene kot odstotki tveganju prilagojene aktive.
• Zahteve po skupnem blažilniku obsegajo varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik in sistemske blažilnike (ki obsegajo blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije, blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije ter blažilnik za sistemsko tveganje). So pravne zahteve, ki jih vzpostavlja bodisi direktiva EU o kapitalskih zahtevah (CRD IV) ali pa jih določijo nacionalni organi.