ECB je pustila kapitalske zahteve in napotke bankam nespremenjene ter obenem povečala transparentnost

28. januar 2020

• Skupne zahteve in napotki glede kapitala CET1, kot izhajajo iz procesa SREP, so v letu 2019 ostali enaki kot v letu 2018 (10,6%).
• ECB je z namenom povečanja transparentnosti objavila podatke za posamezne banke.
• Tveganje v zvezi s poslovnim modelom ostaja zaradi nizke dobičkonosnosti glavno problematično področje.
• Pri notranjem upravljanju se še naprej kažejo znaki poslabševanja.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila izid procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v letu 2019. Skupne zahteve in napotki glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), kot izhajajo iz procesa SREP, so v letu 2019 ostali nespremenjeni na ravni 10,6%, kar je enako kot v letu 2018. CET1 je najbolj kakovosten kapital banke, večinoma sestavljen iz navadnih delnic. Povprečne zahteve iz drugega stebra, ki jih nadzorniki določijo za vsako banko posebej, so znašale 2,1%, nezavezujoči napotki iz drugega stebra pa so znašali 1,5%, kar je pri obeh kategorijah enako kot lani.

SREP je vsakoletni projekt, v katerem nadzorniki proučijo tveganja v posameznih bankah ter nato za vsako banko določijo kapitalske zahteve in napotke poleg zakonsko obveznega minimalnega kapitala.

ECB je z namenom povečanja transparentnosti prvič objavila tudi skupne podatke po poslovnih modelih in informacije o zahtevah iz drugega stebra za vsako posamezno banko. V tem ciklu SREP je 108 bank privolilo v razkritje podatkov oziroma so zahteve iz drugega stebra že objavile na svojem spletnem mestu.

»Na splošno smo zadovoljni s skupno ravnijo kapitalske ustreznosti pomembnih institucij, ki so pod našim nadzorom,« je dejal Andrea Enria, predsednik Nadzornega odbora. »Naša ocena je izpostavila preostala problematična področja, zlasti kar zadeva poslovni model, notranje upravljanje in operativna tveganja v bankah. Tem področjem bomo pri našem nadzornem delu posvečali večjo pozornost.«

Skupna raven kapitala CET1, ki ga zahtevajo nadzorni organi, vključno s sistemskimi in proticikličnimi blažilniki, ki jih ne določa bančni nadzor v ECB, se je povečala za 20 bazičnih točk na 11,7%. K temu je prispevalo povečanje proticikličnega blažilnika za 10 bazičnih točk in povečanja sistemskih blažilnikov za 10 bazičnih točk.

Večina pomembnih institucij ima raven kapitala CET1, ki presega skupne kapitalske zahteve in napotke. Šest od 109 bank, ki so sodelovale v ciklu SREP v letu 2019, ima raven kapitala CET1, ki je nižja od napotkov iz drugega stebra. Od tistih bank, ki v zadnjem četrtletju 2019 niso sprejele zadovoljivih ukrepov, smo zahtevali korektivno ukrepanje z natančno določeno časovnico.

V procesu SREP se ocenjujejo štirje glavni elementi: rentabilnost in vzdržnost poslovnega modela, ustreznost notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, tveganja za kapital (s podkomponentami kreditno tveganje, tržno tveganje, obrestno tveganje v bančni knjigi in operativno tveganje) ter tveganja za likvidnost in financiranje. Z oceno vsakega elementa posebej dobimo rezultat od 1 do 4 pri posameznih elementih za vsako banko (pri čemer je 1 najboljši rezultat, 4 pa najslabši), posamezne rezultate pa nato združimo v skupni rezultat od 1 do 4, kar je v skladu s smernicami Evropskega bančnega organa o SREP.

Delež bank, katerih skupni rezultat je 3, se je povečal z 38% v letu 2018 na 43% v letu 2019. Obenem se je delež bank, ki so se odrezale najslabše in imajo rezultat 4, zmanjšal z 10% na 8%. Delež bank, ki imajo rezultat 2, pa se je zmanjšal z 52% na 49%. Nobena pomembna banka ni dobila rezultata 1.

Opazno poslabšanje rezultata SREP je bilo zabeleženo na treh področjih:

• Ocena poslovnega modela je pokazala, da je dobiček večine pomembnih institucij manjši od stroškov kapitala. To zavira njihovo sposobnost, da organsko ustvarjajo kapital in izdajajo nove lastniške vrednostne papirje. Nadzorniki, ki so zaskrbljeni zaradi nizke dobičkonosnosti, se vse bolj osredotočajo na prihodnjo odpornost bank in vzdržnost njihovega poslovnega modela.
• Notranje upravljanje se kaže kot eno od problematičnih nadzornih področij: rezultati v kategoriji upravljanja so se v zadnjih letih na splošno slabšali. Tri od štirih bank imajo rezultat 3 (76%, kar je več v primerjavi s 67% v letu 2018). Samo 18% bank je dobilo rezultat 2, kar je manj od 25% v letu 2018. Ugotovitve kažejo, da v precejšnjem številu primerov upravljalni organi niso učinkoviti, notranje kontrole pa so šibke.
• Poleg tega so nekatere banke poročale o pomembnih izgubah, ki so bile predvsem posledica primerov tveganja zaradi nepravilnega ravnanja. To se kaže v vse večjem številu bank, ki so v kategoriji operativnega tveganja dobile rezultat 3, in sicer 77%, kar je več v primerjavi s 63% v letu 2018. Eden od glavnih virov operativnega tveganja je bilo IT tveganje oziroma kibernetsko tveganje.

Kot odziv na slabšanje rezultatov bodo nadzorniki okrepili ocenjevanje vzdržnosti poslovnih modelov in bodo od bank še naprej zahtevali, da izboljšajo učinkovitost upravljalnih organov ter okrepijo notranje kontrole in upravljanje tveganj.

V tem ciklu SREP se je pokazalo, da banke z visoko ravnijo nedonosnih posojil v glavnem dosegajo cilje glede čiščenja bilanc. Tem bankam priporočamo, da naj se še naprej močno osredotočajo na nadaljnje izboljševanje profila kreditnega tveganja.

Ko je ECB pred petimi leti prevzela nadzorne pristojnosti, je obseg nedonosnih posojil v pomembnih institucijah znašal približno 1 bilijon EUR (delež nedonosnih posojil je bil 8%). Do konca septembra 2019 se je zmanjšal na 543 milijard EUR (delež nedonosnih posojil je bil 3,4%).

Kar zadeva tveganja za likvidnost, je skupni rezultat pokazal, da imajo banke dobro likvidnostno pozicijo. V tej kategoriji je 76% bank dobilo rezultat 2 (70% v letu 2018), medtem ko so samo štiri banke dobile rezultat 1 (v primerjavi z 12 v letu 2018). Številne pomembne institucije niso dosegle svojih ciljev iz načrta financiranja za leto 2018, med drugim tudi zaradi spremenjenih pričakovanj glede denarnih razmer.

Kontaktni osebi za novinarska vprašanja sta Uta Harnischfeger, tel. +49 69 1344 6321, in Andrea Zizola, tel. +49 69 1344 6551.

Opombe

• Ocenjevalni cikel SREP 2019 na splošno temelji na podatkih iz konca leta 2018. Odločitve, ki izhajajo iz ocen SREP v letu 2019, se uporabljajo v letu 2020.
• Varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični blažilnik in sistemski blažilniki (sistemski blažilniki vključujejo blažilnike za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) in druge sistemsko pomembne institucije (DSPI) ter sistemsko tveganje) so pravne zahteve, ki jih nalaga bodisi direktiva EU o kapitalskih zahtevah (CRD IV) bodisi jih določajo nacionalni organi.
• Potrebe po kapitalu, kot izhajajo iz procesa SREP, so sestavljene iz dveh delov. En del so zahteve iz drugega stebra (P2R), katerih namen je pokriti tveganja, ki so v okviru prvega stebra podcenjena ali sploh niso pokrita. Drugi del pa so napotki iz drugega stebra (P2G), v katerih je določeno, kakšna naj bi bila zadostna raven kapitala, ki jo morajo banke vzdrževati kot blažilnik, da bi preživele stresne razmere, kar je ocenjeno predvsem na podlagi neugodnega scenarija v nadzorniških stresnih testih. Zahteve P2R so zavezujoče, njihovo neizpolnjevanje pa ima lahko za banke neposredne pravne posledice, medtem ko napotki P2G niso zavezujoči. Bančni nadzor v ECB pa vseeno pričakuje, da bodo banke napotke upoštevale.