Stresni test pokazal večjo odpornost bančnega sistema v euroobmočju

• Banke so bolje pripravljene na absorpcijo gospodarskih šokov kot v stresnem testu 2014.
• V letošnji stresni test na ravni EU je bilo vključenih 37 bank pod nadzorom ECB s solidnim 13-odstotnim povprečnim navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET1).
• Po neugodnem scenariju se je kapital CET1 zmanjšal za 3,9 odstotne točke, povprečni količnik CET1 pa se je znižal na 9,1%, vendar je še vedno ostal višji kot v stresnem testu 2014.
• Stresni test ni projekt, ki bi ga banke »opravile« oziroma »ne opravile«, rezultati pa se ne bodo mehanistično upoštevali v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP).
• Nadzorniška pričakovanja glede kapitala bank v euroobmočju bodo ostala relativno nespremenjena v primerjavi z letom 2015.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila, da so rezultati stresnega testa na ravni EU pokazali, da so banke v euroobmočju postale odpornejše in da bodo nadzorniška pričakovanja ostala relativno nespremenjena v primerjavi z letom 2015.

Stresni test, ki ga je koordiniral Evropski bančni organ (EBA), je zajel 51 bank v Evropski uniji, od tega je 37 pomembnih institucij pod neposrednim nadzorom ECB, ter tako pokril okrog 70% bilančne vsote bank v euroobmočju. Rezultate stresnega testa bo danes objavil EBA na svojem spletnem mestu. Omenjenih 37 bank pod nadzorom ECB je stresni test začelo s povprečnim količnikom CET1 v višini 13%, kar je boljše od 11,2%, kolikor je znašal v stresnem testu 2014.

Po neugodnem scenariju se je povprečni kapital zmanjšal za 3,9 odstotne točke, kar je več od 2,6 odstotne točke, za kolikor se je zmanjšal v stresnem testu 2014. To lahko delno pojasnimo s strožjo metodologijo letošnjega stresnega testa in s težjim neugodnim scenarijem, ki je tudi tokrat pokril obdobje treh let in temeljil na predpostavki statične bilance stanja. Zaradi višje ravni kapitala in drugih izboljšav po letu 2014 pa je bil končni povprečni količnik CET1 po neugodnem scenariju vseeno 9,1% in višji od 8,6%, kolikor je znašal v stresnem testu 2014.

Razen ene so vse ostale banke imele kapital CET1 precej nad 5,5-odstotno referenčno vrednostjo, ki je bila leta 2014 uporabljena v hipotetičnem neugodnem scenariju. To kaže na solidno splošno raven kapitala v bankah, vključenih v stresni test pod vodstvom EBA.

»Rezultati odražajo dejstvo, da so banke v zadnjih dveh letih zbrale precej kapitala in izvedle dodatne bilančne popravke,« je povedala Danièle Nouy, predsednica Nadzornega odbora ECB. »Bančni sektor je danes veliko odpornejši kot pred dvema letoma in lahko veliko lažje absorbira gospodarske šoke.«

Povprečno zmanjšanje kapitala za 3,9 odstotne točke, do katerega je prišlo po neugodnem stresnem scenariju, je bilo posledica različnih dejavnikov tveganja, od katerih so ključni navedeni spodaj.

• Kreditno tveganje je k skupnemu zmanjšanju kapitala v povprečju prispevalo 3,8 odstotne točke.
• Tržno tveganje je v povprečju prispevalo 1,1 odstotne točke, zlasti zaradi izgube, ki bi nastala zaradi prevrednotenja sredstev, vodenih po pošteni vrednosti.
• Operativno tveganje je v povprečju prispevalo 0,9 odstotne točke, in sicer zaradi izgube, ki bi nastala zaradi tveganja ravnanja zaposlenih, elementa, ki se je prvič pojavil v stresnem testu 2016.

Poleg tega je na zmanjšanje kapitala pozitivno ali negativno vplival splet drugih dejavnikov, med katerimi so neto obrestni prihodki, prihodki iz provizij in administrativni stroški. Stresu so bili izpostavljeni tudi dejavniki na strani prihodkov. Neto obrestni prihodki so bili tako izpostavljeni velikemu stresu po neugodnem scenariju, ko so se v primerjavi z osnovnim scenarijem zmanjšali za 1,3 odstotne točke.

Kot rečeno, stresni test ni projekt, ki bi ga banke »opravile« oziroma »ne opravile«, ECB pa ga ne bo mehanistično uporabila kot enega od vhodnih dejavnikov pri določanju kapitala po drugem stebru v okviru procesa (SREP). Kapital po drugem stebru je sestavljen iz dveh delov: zahtev iz drugega stebra in napotkov iz drugega stebra. ECB bo rezultate stresnega testa uporabila v napotkih iz drugega stebra, pri tem pa bo upoštevala tudi posledice predpostavke o statični bilanci stanja ter blažilne ukrepe bank. Več podrobnosti je v odgovorih na pogosta vprašanja. To je razlog, zakaj napotkov iz drugega stebra ne moremo ekstrapolirati iz rezultatov stresnega testa. Odločitve SREP bodo pripravljene proti koncu leta 2016 in bodo začele veljati na začetku leta 2017.

ECB pričakuje, da bodo banke ves čas spoštovale napotke iz drugega stebra. Če jim to ne bo uspelo, nadzorniki ne bodo sprejeli samodejnih ukrepov, pač pa bodo natančno preučili razloge in okoliščine ter morda določili podrobnejše nadzorniške ukrepe. Napotki iz drugega stebra niso relevantni za prag, ki velja za maksimalni znesek za razdelitev iz dobička.

OPOMBE

Povprečja so tehtana z zneski izpostavljenosti tveganju (tveganju prilagojena aktiva), podatki za leto 2014 pa se nanašajo le na 37 bank, ki so bile vključene v stresni test 2016.

Količnik CET1 je ključno merilo finančne trdnosti banke ter se izračuna v skladu z opredelitvijo kapitala iz direktive o kapitalskih zahtevah IV in uredbe o kapitalskih zahtevah, vključno s prehodnimi ureditvami, ki se uporabljajo v obdobju stresnega testa.

Kontaktni osebi za novinarska vprašanja sta Uta Harnischfeger, tel. +49 69 1344 6321, ali Rolf Benders, tel. +49 69 1344 6925