ECB dviguje letvico pri upravljanju bank

Mnenjski članek Yvesa Merscha, člana Izvršilnega odbora ECB in podpredsednika Nadzornega odbora ECB, ki je bil 1. oktobra 2020 objavljen v več evropskih medijih

1. oktober 2020

Poštenost in sposobnost direktorjev bank predstavljata eno najpomembnejših obrambnih linij pred slabim upravljanjem in prevarami. A žal to ni vedno tudi najmočnejša obrambna linija. Banke so v prvi vrsti same odgovorne, da zagotovijo primernost svojih direktorjev, medtem ko ECB izvaja končni »nadzor kakovosti« – v nadzorniškem žargonu »oceno sposobnosti in primernosti« – za največje banke v euroobmočju. To je hkrati tudi ena naših najzahtevnejših nadzorniških nalog.

Samo lani je ECB ocenila primernost 2.967 oseb za več kot 100 bančnih skupin. Letos pričakujemo podobno število.

Naloga pa ni zahtevna zgolj zaradi obsežnosti. Profil direktorjev namreč ocenjujemo po standardih, ki so določeni v evropski direktivi iz leta 2013, oziroma natančneje, po standardih, kot so bili iz direktive preneseni v nacionalno zakonodajo. Toda direktivo so države članice prenesle – ali, ko smo že pri tem, je (še) niso prenesle – na različne načine. Tako denimo direktiva zahteva, da imajo direktorji »zadosten ugled« ter ustrezno znanje, veščine in izkušnje za opravljanje svojih nalog. Vedno morajo ravnati odkrito, pošteno in neodvisno ter biti sposobni, da opravljanju svojih funkcij namenijo dovolj časa.

Pojmi, kot so ugled, neodvisnost in zadostni čas, so v enem ali drugem sklopu nacionalne zakonodaje pogosto opredeljeni različno. Na primer, kakšne vrste kršitev lahko vplivajo na posameznikovo primernost, da postane ali ostane bančni direktor? V kolikšni meri je treba upoštevati odprte sodne postopke? Kako relevantne so pretekle kazenske obsodbe? Poleg tega nekateri nacionalni zakoni določajo kratek rok za izvedbo ocene sposobnosti in primernosti, drugi dolg rok, nekateri pa roka sploh ne določajo. Nekateri zahtevajo nadzorniško odobritev pred imenovanjem in spet drugi šele po njem.

Da bi lažje upoštevali vse te nacionalne razlike in spoštovali standarde, ki so opredeljeni v direktivi, je ECB, kjer je bilo to mogoče in pravno izvedljivo, skupaj z nacionalnimi nadzorniki razvila enotno tolmačenje meril sposobnosti in primernosti. Na ta način smo uspeli odpraviti nekatere glavne prepreke. Vendar pa to ni dovolj.

Zato bomo zdaj naredili korak naprej. Da bi zatesnili vse špranje, bo ECB izvajala strožje in bolj poglobljene ocene sposobnosti in primernosti. Še več pozornosti bomo namenjali vplivu, ki ga bodo predlagani kandidati po naših pričakovanjih imeli na trdnost in stabilnost bank. Če bomo v oceni ugotovili, da oseba ni primerna za predvideni položaj, bomo v skladu s pravili EU sprejeli negativno oceno. Natančneje bomo pregledovali tudi vsa relevantna dejstva, ki bi lahko negativno vplivala na ugled osebe, kot so pretekle kazenske obsodbe ter sodni ali upravni postopki v teku.

Vzporedno s postopnim dvigovanjem letvice bomo povečevali tudi transparentnost, da bi bolje predstavili naša pričakovanja do bančnih direktorjev. ECB bo objavila prenovljeni Vodnik za ocenjevanje sposobnosti in primernosti. Podrobneje bomo pregledali individualno odgovornost članov uprave, tako da se direktorji, ki so zakrivili kršitve ali ki pogledajo skozi prste pri kršitvah svojih kolegov, ne bodo mogli več skrivati za kolektivno odgovornostjo uprave. Prav tako bo pojasnjeno, kdaj in kako se bomo zaradi pojava novih dejstev lahko odločili za ponovno oceno sposobnosti in primernosti obstoječih bančnih direktorjev.

Učinkovitost in dostopnost ocenjevalnega postopka bomo povečali s spletnim portalom, na katerem bodo banke lahko oddale vloge za oceno sposobnosti in primernosti bodočih direktorjev. ECB bo spodbujala banke, da vloge oddajo, še preden ti zasedejo položaj, tako da bo nadzorniško oceno mogoče opraviti pred imenovanjem. Obenem je ECB okrepila svoj interni proces odločanja, saj je vzpostavila poseben oddelek za ocenjevanje sposobnosti in primernosti ter komisijo za izvrševanje sprejetih odločitev in nalaganje sankcij, s čimer je povečala neodvisnost funkcije in zagotovila ustrezno postopanje.

Evropski bančni sektor na več področjih še ni v celoti integriran. To med drugim velja tudi za pravila o primernosti bančnih direktorjev. Neustrezno upravljanje bank in razhajanja v nacionalnih standardih je vse težje dopuščati. Nepopoln in neenoten prenos zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo ne sme ogrožati prizadevanj ECB, da bi zagotavljala še višje standarde upravljanja v evropskih bankah. Za ta proces bi bilo nedvomno koristno nadaljnje poenotenje nacionalne zakonodaje, po možnosti v obliki neposredno veljavne uredbe EU.