ECB je objavila rezultate povratnega stresnega testa za geopolitično tveganje v letu 2026

31. julij 2026

• Banke so sposobne pripraviti geopolitične stresne scenarije, prilagojene svojemu profilu tveganosti.
• Testi so pokazali nekatere pomanjkljivosti v okviru bank za stresno testiranje.
• Sodelovalo je 110 bank v euroobmočju, ki so pod neposrednim nadzorom ECB.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate tematskega povratnega stresnega testa za geopolitična tveganja v letu 2026, ki je zajel 110 bank v euroobmočju pod neposrednim nadzorom ECB.

Stresni test je del širšega nadzorniškega dela ECB v zvezi z geopolitičnim tveganjem, ki je eno od ključnih prednostnih nalog nadzora v obdobju 2026–2028. Njegov cilj je okrepiti v prihodnost usmerjeno upravljanje tveganj in povečati zmogljivosti za stresno testiranje v bankah v okolju povečane geopolitične negotovosti.

Banke so morale izvesti povratni stresni test, v katerem so morale opredeliti verjetne geopolitične scenarije, ki bi bili dovolj zaostreni, da bi pomembno vplivali na njihovo kapitalsko pozicijo. Rezultati kažejo, da so bile banke na splošno sposobne pripraviti ekonomsko smiselne stresne scenarije, ki so odražali njihove individualne ranljivosti. Vseeno pa je stresni test pokazal tudi področja, ki jih je treba še dodatno izboljšati. Med njimi so podrobnost in občutljivost ocen tveganja, skladnost med opisi scenarijev in tem, kako vplivajo na solventnost in likvidnost, realističnost ukrepov za zmanjševanje tveganj, predvsem v sistemskih krizah, ki jih povzročajo zaostrene geopolitične razmere, ter opredelitev interakcij med solventnostjo in likvidnostjo v okvirih za stresno testiranje. V stresnem testu v letu 2026 je bila uporabljena metodologija povratnega stresnega testiranja. Banke so dobile cilj – zmanjšanje količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) za 300 bazičnih točk – in so bile pozvane, naj pripravijo scenarije za geopolitično tveganje, ki bi privedli do takšnega zmanjšanja. Ta pristop se bistveno razlikuje od tradicionalnih stresnih testov, kot je stresni test na ravni EU, ki se pod vodstvom Evropskega bančnega organa izvede na vsaki dve leti in v katerem se vse banke soočijo s podobnim scenarijem, poudarek pa je na merjenju kvantitativnega učinka na kapital. Nasprotno pa je pri povratnem stresnem testu poudarek na sposobnosti bank, da si s širšega vidika zamislijo, kako bi geopolitična tveganja lahko vplivala na njihove poslovne modele.

V skladu s prizadevanji ECB za optimizacijo nadzorniških procesov je simulacija v stresnem testu nadomestila simulacijo, ki jo morajo banke vsako leto predložiti v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP), kar prispeva k znižanju stroškov zagotavljanja skladnosti poslovanja.

Scenariji in opisi geopolitičnega tveganja

Banke so razvile širok nabor opisov geopolitičnega tveganja, vključno z vojaškimi konflikti, motnjami v trgovinski menjavi, oskrbi z energenti in dobavnih verigah, sankcijami, makroekonomskimi šoki in kibernetskimi incidenti. Ta raznolikost kaže na sposobnost bank, da stresno testiranje prilagodijo svojemu specifičnemu poslovnemu modelu in profilu tveganosti.

Ker je geopolitično tveganje vseprisoten dejavnik tveganja, ki lahko neposredno ali posredno vpliva tako na finančna kot nefinančna tveganja, so morale banke razlikovati med tremi transmisijskimi kanali: kanal finančnih trgov, kanal realnega gospodarstva ter kanal varnosti in zaščite.

Večina bank je kanal realnega gospodarstva predstavila kot glavni kanal transmisije tveganj, ki mu je sledil vpliv na finančne trge. V scenarijih, ki opisujejo vojaške konflikte in kibernetske napade, je bil kanal varnosti in zaščite – ki vključuje fizična tveganja ter kibernetske in hibridne grožnje – pomemben način transmisije tveganj.

Običajni kanali transmisije v kapital

V povratnih scenarijih bank so bili kreditno tveganje in pritiski na dobičkonosnost običajni kanali, po katerih se je geopolitični stres prenašal v učinke na kapital. Izgube iz posojil zaradi oslabitve so bile pogosto izpostavljene kot pomemben transmisijski kanal, predvsem v sektorjih, ranljivih za geopolitična dogajanja, kot so na primer predelovalne dejavnosti, energetika in promet. V bankah z velikimi trgovalnimi knjigami pa k zmanjšanju kapitala prispeva tudi znižanje provizij in prihodkov iz trgovanja.

Likvidnost in financiranje

Likvidnostne pozicije bank so po stresnih scenarijih na splošno ostale nad regulativnimi minimalnimi zahtevami. Številne banke so modelirale razumno transmisijo geopolitičnih dogodkov v svojo likvidnostno pozicijo in pozicijo financiranja. Vseeno se je več bank precej zadržano odzvalo na merila likvidnosti kljub precejšnjemu upadu kapitala, predpostavljenem v scenariju. Ker sta stres na področju solventnosti in likvidnosti med krizo pogosto tesno prepletena, bo ECB z relevantnimi bankami obravnavala nadaljnje ukrepe za izboljšanje njihovega okvira za stresno testiranje.

Nefinančna tveganja

ECB je banke pozvala, naj pojasnijo nefinančna tveganja, ki bi se po njihovem scenariju lahko uresničila. Kot največje grožnje so se izkazali kibernetski incidenti in motnje storitev, ki jih zagotavljajo zunanji ponudniki. Na splošno ECB poziva banke, naj v okvire za stresno testiranje poleg tradicionalnih finančnih tveganj vključijo tudi operativno odpornost in kibernetsko tveganje.

Ukrepi za zmanjševanje tveganj

Posebnost povratnega stresnega testa je, da je bilo treba določiti ukrepe vodstva, ki bi jih vsaka banka uporabila v scenariju geopolitičnega tveganja. Med ukrepi so bili pridobivanje kapitala, prodaja poslovnih področij, zmanjšanje stroškov in prilagoditev deleža razdeljenega dobička. Gledano v celoti so bili predvideni ukrepi na splošno verjetni in relevantni za posamezen scenarij. Vseeno pa je ECB ugotovila, da so bile v nekaterih primerih predpostavke preveč optimistične, na primer predpostavka, da je v neugodnih tržnih razmerah mogoče prodati posojilne portfelje ali pridobiti kapital po ambicioznih cenah. Nadzorniki bodo z relevantnimi bankami obravnavali nadaljnje ukrepe v okviru tekočega dialoga o načrtovanju kapitala in sanacije. ECB poudarja tudi, da ima uprava bank ključno vlogo pri zagotavljanju, da se ustrezno upoštevata scenarijska analiza in načrtovanje ravnanja v izrednih razmerah.

Nadaljnje nadzorniško ukrepanje

Rezultati se bodo upoštevali v tekočem nadzorniškem dialogu z bankami in bodo lahko podlaga za kvalitativne ocene v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Zaradi povratnega stresnega testa ne bo prišlo do prilagoditev napotkov iz drugega stebra ali napotkov iz drugega stebra za količnik finančnega vzvoda.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Lina Bennar, tel. +49 152 06556600.