Banke se morajo bolj posvetiti podnebnim tveganjem, je pokazal nadzorniški stresni test ECB

8. julij 2022

• Banke so celovito in inovativno poročale o podnebnih tveganjih.
• Večina bank nima robustnega okvira za podnebno stresno testiranje in vseh relevantnih podatkov.
• Stresni test je pokazal, da so izgube bank manjše v scenariju urejenega prehoda kot v primeru odlašanja z ukrepi.

Danes objavljeni rezultati stresnega testa Evropske centralne banke (ECB) za podnebna tveganja kažejo, da banke še niso v zadostni meri vključile podnebnih tveganj v svoje okvire za stresno testiranje in notranje modele, čeprav je bil od leta 2020 dosežen določen napredek.

»Banke v euroobmočju morajo nujno okrepiti prizadevanja za merjenje in upravljanje podnebnih tveganj, dopolniti manjkajoče podatke in uvesti dobre prakse, ki v panogi že obstajajo,« je dejal predsednik Nadzornega odbora ECB Andrea Enria.

Namen testa, ki je sestavni del širšega podnebnega programa ECB, ni bil preveriti kapitalsko ustreznost bank, temveč tako bankam kot tudi nadzornikom omogočiti, da pridobijo nova spoznanja o upravljanju podnebnih tveganj. ECB je s testom zbirala kvalitativne in kvantitativne informacije, da bi lahko ocenila pripravljenost panoge na podnebna tveganja in prepoznala najboljše prakse za njihovo obvladovanje.

»Ta test je pomemben mejnik v naših prizadevanjih, da povečamo odpornost finančnega sistema proti podnebnim tveganjem,« je dejal podpredsednik Nadzornega odbora ECB Frank Elderson. »Pričakujemo, da bodo banke odločno ukrepale in v kratkoročnem do srednjeročnem obdobju razvile robustne okvire za izvajanje podnebnih stresnih testov.«

V testu, ki je obsegal tri module, so skupno sodelovale 104 pomembne banke, ki so predložile podatke (i) o svojih zmogljivostih za izvajanje stresnih testov, (ii) o odvisnosti od ogljično intenzivnih sektorjev, in (iii) o rezultatih, ki so jih pridobile v različnih scenarijih za več časovnih obdobij.^[1] Stresni test od spodaj navzdol v tretjem modulu je bil omejen na 41 bank pod neposrednim nadzorom ECB, da bi se zagotovila sorazmernost v odnosu do manjših bank.

Rezultati prvega modula kažejo, da približno 60% bank nima okvira za stresno testiranje podnebnih tveganj. Podobno večina bank ne upošteva podnebnih tveganj v svojih modelih kreditnega tveganja in samo 20% jih podnebna tveganja upošteva kot spremenljivko pri odobravanju posojil. Banke trenutno ne uporabljajo najboljših praks, v skladu s katerimi bi morale vzpostaviti zmogljivosti za izvajanje podnebnih stresnih testov, ki vključujejo več kanalov prenosa podnebnih tveganj (npr. tržno in kreditno tveganje) in različne portfelje (npr. podjetniške in hipotekarne).

Drugi modul stresnega testa je pokazal, da banke na agregatni ravni skoraj dve tretjini svojih prihodkov v segmentu nefinančnih družb ustvarjajo s podjetji, ki delujejo v panogah z velikimi izpusti toplogrednih plinov. V mnogih primerih izpuste, ki jih financirajo banke, ustvarja majhno število velikih podjetij, kar povečuje izpostavljenost teh bank tveganjem, povezanih s prehodom v zeleno gospodarstvo. Banke v ocenah svoje izpostavljenosti sektorjem z velikimi izpusti pogosto uporabljajo nadomestne kazalnike. Čeprav je to dober prvi korak za nadomestitev manjkajočih podatkov, morajo okrepiti sodelovanje s komitenti, da bi pridobile bolj zanesljive podatke in bolje razumele načrte komitentov za prehod v zeleno gospodarstvo. Le tako bodo v prihodnje lahko zanesljivo ocenjevale in upravljale svojo izpostavljenost podnebnim tveganjem.

V stresnem testu od spodaj navzdol v okviru tretjega modula so morale banke napovedati izgube v primeru izrednih vremenskih razmer in po scenarijih prehoda v različnih časovnih obdobjih. Rezultati so pokazali, da bi bile posledice fizičnega tveganja za evropske banke različne. Tako je denimo ranljivost bank na scenarij hude suše in vročinskega vala močno odvisna od panožnih dejavnosti in od geografske lege njihovih izpostavljenosti. Če se to tveganje uresniči, so banke prizadete zaradi zmanjšanja produktivnosti v dani panogi, npr. v kmetijstvu ali gradbeništvu, in zaradi povečanja izgub iz posojil na prizadetih območjih. Podobno je v scenariju velikih poplav prizadeto zavarovanje v obliki nepremičnin ter s tem hipotekarna posojila in posojila podjetjem, in sicer predvsem na najbolj prizadetih območjih.

Stresni test je pokazal, da bi kreditne in tržne izgube v scenariju kratkoročnega neurejenega prehoda ter v obeh scenarijih fizičnega tveganja za 41 udeleženih bank skupno znašale okrog 70 milijard EUR. Vendar pa to bistveno podcenjuje dejanska podnebna tveganja. Prikazuje namreč le manjši del celotne nevarnosti, saj (i) v tej zgodnji fazi še ni na voljo dovolj podatkov, (ii) modeliranje, na katerem temeljijo napovedi bank, podnebne dejavnike zajema zgolj v grobi obliki, (iii) scenariji niso vključevali upadov gospodarske rasti in sekundarnih učnikov, in (iv) izpostavljenosti, zajete v tem stresnem testu, predstavljajo samo približno tretjino vseh izpostavljenosti 41 bank. Poleg tega zaradi učne narave tega testa ni bilo nadzorniških prekrivanj, kar pomeni, da izračuni, ki so jih prvotno predložile banke, niso bili kakorkoli spremenjeni.

Kar zadeva dolgoročne napovedi bank po različnih scenarijih podnebnih tveganj, rezultati kažejo, da so izgube v urejenem zelenem prehodu manjše kot v neurejenem prehodu ali v primeru neukrepanja na področju politik. Vendar pa banke komaj razlikujejo med različnimi dolgoročnimi scenariji, saj nimajo robustnih strategij, temveč zgolj težnjo, da zmanjšajo izpostavljenost do sektorjev, ki najbolj onesnažujejo, in da podpirajo podjetja z manjšimi izpusti ogljika. Zato morajo v svojih strateških dolgoročnih načrtih upoštevati tako neposredne kot tudi posredne kanale prenosa.

Rezultati tega stresnega testa se bodo s kvalitativnega vidika upoštevali v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Razen tega v letu 2022 ne bodo imeli neposrednega vpliva na kapital preko napotkov iz drugega stebra. Vse sodelujoče banke so prejele individualne povratne informacije in pričakuje se, da bodo ustrezno ukrepale v skladu z naborom najboljših praks, ki jih bo ECB objavila v zadnjem četrtletju letošnjega leta.

Stresni test kaže, da je ECB pripravljena voditi evropske banke skozi zeleni prehod, pri čemer sodeluje s pristojnimi organi v Evropi in po svetu. Vse ugotovitve podnebnega stresnega testa 2022 se bodo uporabljale kot kompas, ki kaže, kako naj evropske banke izboljšajo svoje zmogljivosti za izvajanje stresnih testov in se pripravijo na tveganja in priložnosti, ki jih prinaša prehod v ogljično nevtralnost. Poleg tega bodo pridobljene ugotovitve dopolnile rezultate drugih tekočih nadzorniških dejavnosti, kot so tematski pregled 2022 o tem, kako banke vključujejo podnebna in okoljska tveganja v svoje strategije, notranje upravljanje in upravljanje tveganj.

Kontaktni osebi za novinarska vprašanja sta Georgina Garriga Sánchez, tel. +49 69 1344 95368, in Simon Spornberger, tel. +49 69 1344 17711.