SPOROČILO ZA JAVNOST

Banke euroobmočja imajo na splošno dovolj likvidnosti, a nekatere ranljivosti zahtevajo našo pozornost, ugotavlja ECB

7. oktober 2019

  • Banke so izkazale dovolj likvidnostnih rezerv, da prenesejo stres.
  • V testu je bila ocenjena njihova sposobnost, da prenesejo hipotetične likvidnostne šoke, ki trajajo šest mesecev.
  • Ugotovljene ranljivosti, ki zahtevajo nadaljnje nadzorniško ukrepanje, so povezane predvsem s tujimi valutami, kakovostjo podatkov in upravljanjem premoženja, zastavljenega kot zavarovanje.
  • Ugotovitve se bodo upoštevale v letnem nadzorniškem pregledu.

Velika večina bank pod neposrednim nadzorom ECB ima po rezultatih nadzorniškega stresnega testa 2019 na splošno dober likvidnostni položaj, kljub temu pa nekatere ranljivosti zahtevajo nadaljnjo pozornost.

Šoki, simulirani na testu, so bili kalibrirani na podlagi nadzorniških izkušenj z nedavnimi kriznimi obdobji in nimajo nobene povezave z odločitvami denarne politike. Analiza občutljivosti je bila izključno osredotočena na vpliv, ki bi ga idiosinkratični likvidnostni šoki lahko imeli na posamezne banke. Ni ocenjevala ne možnih vzrokov za te šoke ne vpliva širših tržnih pretresov. 

Rezultati testa so večinoma pozitivni: za približno polovico od 103 sodelujočih bank bi bilo »obdobje preživetja« pri negativnem šoku daljše od šestih mesecev, pri ekstremnem šoku pa daljše od štirih mesecev. Obdobje preživetja je opredeljeno kot število dni, v katerih banka brez dostopa do finančnih trgov nadaljuje poslovanje z uporabo razpoložljive gotovine in zavarovanja.

Šestmesečni časovni razpon presega obdobje, ki ga pokriva količnik likvidnostnega kritja. Ta banke obvezuje, da imajo zadostne rezerve visokokakovostnih likvidnih sredstev, s katerimi lahko preživijo obdobje hudega likvidnostnega stresa, ki traja 30 koledarskih dni. Dolga obdobja preživetja pod hudimi šoki, ki so bili predvideni v testu, torej bankam dajejo dovolj časa, da izvedejo svoje načrte financiranja v izrednih razmerah.

Podrejene družbe pomembnih institucij v euroobmočju in banke, ki so v postopku združevanja ali prestrukturiranja, so bile izključene iz vzorca.

Idiosinkratični likvidnostni šoki bi na splošno bolj prizadeli univerzalne banke in globalne sistemsko pomembne banke, saj se te navadno zanašajo na manj stabilne vire financiranja – npr. depozite finančnih institucij ali podjetij, za katere so bile v testu določene višje stopnje odliva. Na banke, ki poslujejo s prebivalstvom, bi to vplivalo manj, saj imajo stabilnejšo depozitno bazo.

Na osnovi rezultatov testa bo ECB od bank zahtevala, da ustrezno ukrepajo predvsem na naslednjih področjih, kjer so bile ugotovljene ranljivosti:

  • obdobja preživetja, izračunana na podlagi denarnih tokov v tujih valutah, so pogosto krajša kot tista, ki so bila poročana na konsolidirani ravni. Več bank si pomaga s kratkoročnim grosističnim financiranjem v teh valutah in nekatere od njih se morda preveč zanašajo na nadaljnje delovanje trga valutnih zamenjav;
  • gledano samostojno, imajo podrejene družbe bank, ki imajo sedež izven euroobmočja, navadno krajša obdobja preživetja kot tista, ki imajo sedež znotraj euroobmočja. Podrejene družbe se sicer pogosto zanašajo na financiranje znotraj skupine oziroma s strani nadrejene banke, vendar to banke na tujih trgih lahko izpostavi tveganju zadrževanja regulativnega kapitala in likvidnosti znotraj nacionalnih okvirov;
  • nekatere regulacijske »optimizacijske strategije«, ki so bile razkrite med testom, bodo z bankami obravnavane v okviru nadzorniškega dialoga;
  • mnoge banke bi poleg neposredno dostopnih likvidnostnih blažilnikov lahko mobilizirale tudi zavarovanje, da bi si v času stiske zagotovile dodatno financiranje. Bi pa bilo učinkovitejše upravljanje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev koristno za nekatere banke, saj je to izjemno pomembno v primeru likvidnostne krize;
  • banke morda podcenjujejo negativni vpliv na likvidnost, ki bi lahko nastal zaradi znižanja bonitetne ocene. Tiste z nedavnimi izkušnjami iz upravljanja likvidnosti v stresnih razmerah so glede tega lahko podale kakovostnejše podatke.

Večina bank je zahtevane informacije oddala pravočasno. Obenem so testi pri številnih bankah pomagali odkriti pomanjkljivosti pri kakovosti podatkov v poročilih o likvidnosti. Ugotovitve bodo v prihodnosti prispevale k višji kakovost nadzorniških informacij.

Nadzorniki bodo o zaključkih z bankami individualno razpravljali v sklopu letnega procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja. Rezultati ne bodo neposredno vplivali na nadzorniške kapitalske zahteve. Upoštevali pa se bodo pri oceni upravljanja bank in upravljanja z likvidnostnim tveganjem.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Esther Tejedor, tel. +49 69 1344 95596.

Stiki za medije