SPOROČILO ZA JAVNOST

ECB ugotavlja, da večina evropskih bank dobro upravlja obrestno tveganje

9. oktober 2017
  • ECB je objavila ugotovitve nadzorniškega stresnega testa, v katerem je predpostavila različne hipotetične spremembe obrestnih mer.
  • Če bi se obrestne mere zvišale, bi se neto obrestni prihodki v večini bank v naslednjih treh letih povečali, ekonomska vrednost lastniškega kapitala pa bi se zmanjšala.
  • Rezultate stresnega testa bodo nadzorniki obravnavali v nadzorniškem dialogu z vsako posamezno banko.

Kot je pokazal stresni test ECB v letu 2017, bi v primeru višjih obrestnih mer večina bank pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke (ECB) v naslednjih treh letih ustvarila večje neto obrestne prihodke, hkrati pa bi se zmanjšala ekonomska vrednost lastniškega kapitala. Stresni test je nadzornikom omogočil, da natančneje razumejo rezultate različnih hipotetičnih scenarijev s spremembami obrestih mer in pridobijo dodatne informacije o tem vprašanju.

Analizo občutljivosti za obrestno tveganje v bančnih knjigah je ECB opravila na podlagi podatkov s konca leta 2016. Stresni test je bil zasnovan tako, da je bančni nadzor v ECB z njim pridobil dodatne informacije o občutljivosti postavk neto obrestnih prihodkov in ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v bančnih knjigah bank na obrestne mere.

Rezultati so bili uporabljeni v letni oceni skupnega obsega kapitala, ki ga potrebujejo banke. Medtem ko bodo nekatere banke zaradi ugotovljenih tveganj morda prilagodile svoje potrebe po kapitalu, pa se skupne kapitalske potrebe zaradi rezultatov analize občutljivosti na obrestne mere ne bodo spremenile, če vsi ostali dejavniki ostanejo nespremenjeni.

Bančni nadzor v ECB je uporabil šest hipotetičnih obrestnih šokov, s katerimi je ugotavljal, kako bi se napovedi ekonomske vrednosti lastniškega kapitala in neto obrestnih prihodkov gibale v okolju, v katerem se obrestne mere spreminjajo. Šesterica šokov je temeljila na šokih, ki jih je določil Baselski odbor za bančni nadzor, in je obsegala spremembe v ravni in obliki krivulje obrestnih mer. Šoki so bili hipotetični in niso bili modelirani kot napovedi gibanja obrestnih mer v euroobmočju.

Kot so pokazali rezultati, bi se zaradi hipotetičnega zvišanja obrestnih mer za 200 bazičnih točk neto obrestni prihodki v letu 2017 skupno povečali za 4,1%, do leta 2019 pa za 10,5%, medtem ko bi se ekonomska vrednost lastniškega kapitala v istem obdobju skupno zmanjšala za 2,7%. Če bi po drugi strani obrestne mere ostale na ravni s konca leta 2016 in ne bi bilo kreditne rasti, pa bi se neto obrestni prihodki skupno zmanjšali za 7,5%. Te napovedi so močno odvisne od predpostavk bank glede vedenja njihovih strank. Tako je npr. pri scenariju rastočih obrestnih mer lepljivost vlog gospodinjstev oziroma njihova težnja, da se odzivajo počasi, ključna predpostavka, ki je potrebna, da pride do predvidenega zvišanja neto obrestnih prihodkov.

V stresnem testu je ECB banke spraševala tudi o vedenjskih modelih, ki jih uporabljajo za merjenje in upravljanje obrestnega tveganja, ter o tem, kako ocenjujejo z njimi povezana tveganja. Ker je vedenje strank bistven podatek za obrestno tveganje bank, zlasti na področju bančnih vlog, uporabljajo banke vedenjske modele, da bi lahko natančneje merile in upravljale obrestno tveganje. Kot je pokazal stresni test, večina modelov za bančne vloge temelji izključno na obdobju padajočih obrestnih mer in zaradi tega lahko vsebuje visoko modelsko tveganje. Nadzorniki so dobili sveže in obsežne informacije o tem, kako institucije pod njihovim nadzorom upravljajo ta tveganja, in bodo zaključke obravnavali v okviru nadzorniškega dialoga z vsako posamezno banko.

Stresni test je poleg tega pokazal, kako banke uporabljajo obrestne izvedene finančne instrumente, da bi zavarovale svoje izpostavljenosti in dosegle ciljni profil obrestnih mer, ter kako se dokaj različno pripravljajo na prihodnja gibanja obrestnih mer. Kjer je relevantno, bo tudi to ena od tem v nadzorniškem dialogu z bankami.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Uta Harnischfeger, tel. +49 69 1344 6321.

Opomba:

Spremembe obrestnih mer vplivajo tako na obrestne prihodke, ki jih je mogoče ustvariti z imetjem finančnega instrumenta (npr. obveznice), kot tudi na tržno vrednost samega instrumenta. Zato je v analizi občutljivosti na obrestne mere treba spremljati obe dimenziji.

Stiki za medije