Predgovor predsednice ECB Christine Lagarde

Presečni datum za predgovor predsednice in intervju s predsednikom Nadzornega odbora je 28. februar 2023.

Za ljudi v euroobmočju je bilo leto 2022 zahtevno leto. Gospodarstvo je po pandemiji dobro okrevalo, a je čutilo negativne posledice neupravičene ruske invazije na Ukrajino. Za banke vojna večinoma ni imela neposrednih posledic, saj so bile le redke močneje izpostavljene do prizadetih regij, vseeno pa so morale poslovati v okolju velike gospodarske negotovosti in rekordno visoke inflacije.

Energetska kriza, ki jo je sprožila vojna, je skupaj z ozkimi grli v dobavnih verigah in zadržanim povpraševanjem iz pandemije ustvarila močne inflacijske pritiske. V takšnem okolju je naloga oblikovalcev denarne politike, da preprečijo trajno zvišanje inflacije in da inflacijo v srednjeročnem obdobju vrnejo na ciljno raven. Skladno s tem je ECB začela normalizirati denarno politiko in najprej končala neto nakupe vrednostnih papirjev, nato pa zvišala obrestne mere.

Višje obrestne mere so vplivale na poslovanje nadzorovanih bank v letu 2022. Njihovi neto obrestni prihodki so se povečali prvič po več letih in ugodno vplivali na dobičkonosnost, ki deluje kot prva obrambna linija bank pred šoki. Obenem se je še naprej izboljševala kakovost sredstev, saj je obseg nedonosnih posojil upadel na najnižjo raven od leta 2015, ko so se začeli meriti podatki o bančni uniji. Ta dva dejavnika zagotavljata, da banke lahko učinkovito prenašajo impulze naše denarne politike v gospodarstvo euroobmočja.

Vseeno pa morajo banke zdaj, ko se pogoji financiranja zaostrujejo, še naprej odpravljati ugotovljene pomanjkljivosti v svojem korporativnem upravljanju in mehanizmih za notranje obvladovanje tveganj. Evropski bančni nadzorniki zato pozorno spremljamo, kje bi se lahko kopičila tveganja.

Po drugi strani so morale banke že pred letom 2022 prilagoditi svoje poslovne modele strukturnim izzivom, ki izhajajo iz digitalizacije in podnebnih sprememb in jih je še dodatno zaostrila ruska neupravičena vojna v Ukrajini. Vojna je nadalje povečala tudi tveganje kibernetskih napadov. Zaradi odmika Evrope od ruske nafte in plina postajajo vse bolj pomembna tudi tveganja, ki obstajajo v zvezi s prehodom v nizkoogljično gospodarstvo. Banke morajo ta in vse večja fizična tveganja obravnavati proaktivno in celostno, da bi postale bolj odporne proti podnebnim šokom in šokom prehoda v zeleno gospodarstvo.

ECB je že sprejela vrsto obsežnih ukrepov, da bi bile banke kos tem izzivom. Ne bomo popuščali v naših prizadevanjih in bomo še naprej skrbeli, da bančni sektor v Evropi ostane zdrav in zanesljiv.

Uvodni pogovor s predsednikom Nadzornega odbora Andreo Enrio

Presečni datum za predgovor predsednice in intervju s predsednikom Nadzornega odbora je 28. februar 2023.

Leto 2022 je bilo precej razburkano. Kakšno je bilo za bančni nadzor v ECB?

Po eni strani je bilo to leto, v katerem smo padali iz ene krize v drugo. Sprva je vse kazalo, da se bo nadaljevalo okrevanje iz pandemije, ki je naše življenje in gospodarstvo obrnila na glavo. Živo se spominjam, kako so banke in analitiki prvič po zelo dolgem času gledali v bližnjo prihodnost z nekaj optimizma, in ravno takrat je Rusija neopravičljivo vdrla v Ukrajino. Predvsem je ruska vojna povzročila neizmerno trpljenje ljudem v Ukrajini. Poleg tega pa je sprožila tudi gospodarske in finančne pretrese v Evropi in po celem svetu ter postopno prerasla v pravi makroekonomski šok.

Nadzorniki smo morali delovati prožno in agilno, da bi se lahko odzivali na hitro spreminjanje gospodarskih razmer in posledične izzive za bančni sektor. Manjše število bank, ki so bile neposredno izpostavljene do Rusije ali povezane z njo, je vojna skupaj s sankcijami prizadela neposredno. Čisto vse banke pa so čutile negativne posledice energetskega in surovinskega šoka ter okolja vztrajno visoke inflacije, ki ga je spremljala hitra normalizacija denarne politike.

A po drugi strani je bilo leto 2022 tudi leto pozitivnih sprememb za bančni nadzor v ECB. Naši uslužbenci so namesto od doma vse več delali v prostorih ECB in veselje je bilo gledati, kako se v pisarne vrača življenje. Veseli me, da sem več sej Nadzornega odbora lahko ponovno vodil v živo in da sem lahko osebno obiskal več pristojnih nacionalnih organov.

Dobro smo napredovali tudi pri krepitvi povezanosti med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v enotnem mehanizmu nadzora (EMN). Še naprej spodbujamo skupno kulturo in povezane poklicne poti v EMN, ustvarjamo priložnosti za tesnejše sodelovanje v celotnem nadzornem ciklu, prizadevamo si za bolj usklajeno načrtovanje in določanje proračunov, nadalje razvijamo orodja EMN za skupno delo ter uvajamo enotne tehnologije za nadzor in usposabljanje.

Kako je šlo bankam po ruski agresiji na Ukrajino?

Razlikovati moramo med bankami, ki so neposredno povezane z Rusijo, in vsemi drugimi bankami.

Nekaj bank so geopolitični dogodki prizadeli neposredno, in sicer predvsem zaradi sankcij. Sberbank Europe AG, bančna skupina s sedežem v Avstriji in ruskim lastništvom, je skupaj s podrejenima družbama na Hrvaškem in v Sloveniji utrpela izgubo ugleda in imela velike odlive vlog. Zanjo je bila na koncu sprejeta ugotovitev, da propada ali bo verjetno propadla, in je izstopila s trga. Drug tak primer je bila ciprska banka RCB Bank LTD, v kateri je bila pomemben delničar banka VTB s sedežem v Rusiji. Po uvedbi sankcij in spremembi geopolitičnih razmer se je banka odločila za prostovoljno prenehanje bančnega poslovanja, zato ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.

Tudi bančne skupine euroobmočja, ki so neposredno prisotne v Rusiji, bodo verjetno utrpele izgube, če bodo želele in uspele izstopiti s trga. Za nekatere se je to tveganje že izkristaliziralo, vendar z omejenim in obvladljivim vplivom.

Gledano v celoti se je bančni sektor doslej izkazal za zelo odpornega na makroekonomski šok, ki ga je povzročila vojna, in to celo bolj, kot smo pričakovali na podlagi analize ranljivosti, ki smo jo objavili maja 2022. Agregatni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) je ob koncu tretjega četrtletja 2022 znašal 14,7%, kar je le malo manj kot ob koncu leta 2019. Kakovost aktive se je v letu 2022 še naprej izboljševala, tako da je obseg nedonosnih izpostavljenosti v pomembnih bankah do konca septembra 2022 upadel na 349 milijard EUR, kar je najmanj od leta 2015, ko so bili prvič objavljeni nadzorniški podatki o pomembnih bankah. Najboljša doslej je bila tudi dobičkonosnost, saj je povprečna donosnost lastniškega kapitala bank v tretjem četrtletju 2022 dosegla 7,6%.

Na podlagi teh pozitivnih rezultatov banke v letu 2023 načrtujejo razdelitve dividend, ki so precej skladne z dividendami in odkupi lastnih delnic, ki so jih izvedle leta 2022 v procesu dohitevanja po izteku pandemičnih omejitev. Nobenemu od teh načrtov razdelitve nismo nasprotovali, smo jih pa z vsemi bankami obravnavali v dvostranskem nadzorniškem dialogu v okviru redne ocene načrtovanja kapitala.

Proti koncu leta 2022 so se makroekonomski obeti spet začeli izboljševati. A to še ne pomeni, da je makroekonomski šok končan. Če bodo inflacijski pritiski še naprej vztrajali, bi neogibna hitra normalizacija denarne politike lahko negativno vplivala na portfelje in poslovne dejavnosti nekaterih bank, kar bi ustvarilo vrsto različnih izzivov, iz katerih bi nekateri izšli kot zmagovalci, nekateri pa kot poraženci.

Kateri so po vašem mnenju glavni izzivi, s katerimi se soočajo evropske banke?

Prvi sklop izzivov je povezan z razvojem gospodarskih razmer.

Če energetska kriza ne bo premagana, se lahko poveča kreditno tveganje v portfeljih posojil tistim podjetjem, pri katerih je gospodarska aktivnost najbolj odvisna od energije. Bolj splošno se je vzporedno z upočasnjevanjem našega gospodarstva proti koncu lanskega leta povečevalo število podjetij, ki niso redno odplačevala posojil, zaradi česar je treba bolj pozorno spremljati kakovost sredstev.

Hitra normalizacija denarne politike – zlasti zviševanje obrestnih mer – je pomembno prispevala k okrevanju dobičkonosnosti. Vendar pa lahko povzroči tudi poslabševanje kakovosti sredstev, saj bi posojilojemalci lahko imeli težave pri odplačevanju dolgov v portfeljih tistih posojil, ki so posebej občutljiva na obrestne mere.

Ta premik v okolju obrestnih mer bi lahko povzročil tudi neurejene prilagoditve v nekaterih segmentih finančnega trga in v nebančnih finančnih institucijah, kar bi povečalo kreditno tveganje nasprotne stranke v bankah, ki so skoncentrirale izpostavljenosti do teh trgov in udeležencev na trgu.

Ne glede na konjunkturna gibanja lahko normalizacija obrestnih mer in kvantitativno zaostrovanje prisilita nekatere banke, da spremenijo svojo srednjeročno strategijo financiranja ter namenijo več pozornosti likvidnostnemu tveganju in tveganjem pri financiranju.

Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) 2022 je ponovno izpostavil vrsto pomanjkljivosti, ki vztrajajo že dalj časa. Tako banke še vedno dobivajo nižje ocene kreditnega tveganja zaradi pomanjkljivega obvladovanja tveganj, precej ugotovitev pa je bilo tudi v zvezi z učinkovitostjo upravljalnih organov, upravljanjem tveganj ter funkcijami skladnosti poslovanja in notranje revizije. Pomanjkljivosti pri obvladovanju tveganj in korporativnem upravljanju so še toliko bolj zaskrbljujoče zaradi negotovega zunanjega okolja, saj lahko kazalniki ravni tveganj, ki upoštevajo samo pretekla gibanja, dajejo nenatančno sliko, ko se uporabljajo za napovedovanje prihodnjih trendov in tveganj.

Ključni srednjeročni izzivi za naše banke so tudi digitalna preobrazba ter podnebna in okoljska tveganja, zato jim je treba takoj posvetiti posebno pozornost.

Omenili ste normalizacijo denarne politike. Kako so evropske banke pripravljene na okolje spreminjanja obrestnih mer?

Zviševanje obrestnih mer je za banke ponavadi dobra novica. Pomeni, da lahko zaslužijo več z obrestno maržo – razliko med obrestno mero, ki jo zaračunavajo za posojila, in obrestno mero, ki jo plačujejo za vloge. Normalizacija obrestnih mer in s tem pospešek, ki ga je ta dolgo pričakovani premik dal neto obrestnim prihodkom, sta glavni razlog za pozitivne rezultate bank v letu 2022. Prvič po mnogo letih so se neto obrestni prihodki povečali ne le zaradi povečanja obsega posojil, temveč tudi zaradi povečanja neto obrestnih marž.

Tako banke kot tudi analitiki pričakujejo, da bodo obeti glede dobičkonosnosti tudi letos ostali podobno pozitivni. Če se bodo makroekonomske razmere razvijale v skladu s sedanjimi pričakovanji, bo nadaljnje urejeno zviševanje obrestnih mer po naših podatkih verjetno podpiralo povprečni dobiček v sektorju.

Če pa se oddaljimo od osnovnega scenarija in predpostavimo bolj neugodne razmere, pa se stvari lahko razvijajo tudi drugače. Pri nekaterih portfeljih in poslovnih področjih bi bili stroški, ki bi nastali zaradi poslabševanja kakovosti sredstev, lahko večji od povečanja prihodkov, do katerega bi prišlo zaradi zviševanja obrestnih mer, kar je še posebej verjetno, če se bo gospodarska rast upočasnila. Posojilojemalci bi lahko imeli težave pri odplačevanju posojil v tistih portfeljih, ki so tradicionalno zelo občutljivi na stroške posojila. Področja, na katera se pri tem prednostno osredotoča bančni nadzor, so potrošniška posojila, nepremičninska posojila in financiranje s finančnim vzvodom.

Kot sem omenil, lahko finančni trgi med procesom prilagajanja obrestnih mer postanejo nestabilni. Dolgotrajno obdobje nizkih obrestnih mer je spodbudilo doslej največje povečanje ravni dolga, pri čemer so nekateri manj regulirani ali neregulirani subjekti oblikovali močno vzvodene in pogosto zelo skoncentrirane pozicije, ki se lahko hitro obrnejo, če se gospodarski obeti ali okolje obrestnih mer nepričakovano spremenijo. Propad banke Archegos v letu 2021 in pretresi v zvezi z naložbami na podlagi obveznosti v Združenem kraljestvu v letu 2022 kažejo, kako se brez posredovanja pristojnih organov taki dogodki lahko hitro prelijejo v bančni sektor.

Zaradi naraščanja obrestnih mer in kvantitativnega zaostrovanja morajo banke bolj pozorno spremljati likvidnostno tveganje in tveganja pri financiranju. Če ne bodo hitro izboljšale svojih zmogljivosti za upravljanje tveganj in strateško usmerjanje, bi zahtevnejše okolje financiranja lahko razgalilo preveč poenostavljene in očitno zastarele strategije upravljanja s sredstvi in obveznostmi, kot so na primer prakse prenosnega trgovanja, ki so jih izvajale nekatere banke, da bi izkoristile izredno podporo denarne politike. Obstaja nevarnost, da bodo nove razmere nekatere banke ujele nepripravljene.

Ena osrednjih tem v letu 2022 sta bila obvladovanje tveganj in notranje upravljanje. Koliko napredka opažate v bankah na tem področju?

Iskreno povedano je to eno od področij, na katerem ne vidimo dovolj napredka.

Prvič, leta 2022 so še vedno obstajale težave pri agregiranju podatkov in njihovem poročanju zaradi neustreznih postopkov za upravljanje podatkov in nadzor kakovosti podatkov, razdrobljenih IT sistemov ter premajhne ambicioznosti bank pri odpravljanju teh pomanjkljivosti. Zaradi vsega tega njihovi upravljalni organi težko dobijo informacije, ki jih potrebujejo za obvladovanje tveganj in strateško usmerjanje organizacije.

Drugič, več bank še vedno ni dovolj izboljšalo funkcij notranjih kontrol, kar pomeni, da bi tem funkcijam namenile dovolj ljudi, okrepile njihovo vlogo in odpravile pomanjkljivosti v procesih, kot so programi spremljanja skladnosti poslovanja in opredelitev nagnjenosti banke k tveganju. V ciljno usmerjenih pregledih, ki smo jih izvedli v letu 2022, smo preverili bančne prakse upravljanja tveganj na področjih, povezanih s pandemijo in normalizacijo obrestnih mer, zlasti posojila za poslovne in stanovanjske nepremičnine, tveganja obrestnih mer in kreditnih razmikov v bančni knjigi ter kreditno tveganje nasprotne stranke.

Odločeni smo, da v celoti izkoristimo vsa nadzorniška orodja in pooblastila, ki jih imamo v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, da dosežemo otipljiv napredek na področjih, ki so najbolj kritična. Kjer kvalitativni ukrepi ne zadoščajo, da bi banke pravočasno ukrepale in odpravile ugotovljene pomanjkljivosti, bomo po potrebi uporabili ciljno usmerjene kapitalske zahteve iz drugega stebra, izvršilne ukrepe ali sankcije. Za večjo učinkovitost nadzora v primerih, ko banke napredujejo prepočasi in so njihovi rezultati dosledno nezadovoljivi, bo ECB ponovno preučila, kako naj zaostri nadzorniške ukrepe v jasno določenem časovnem okviru.

Nekateri menijo, da je evropski nadzor preveč vsiljiv, predstavlja preveliko breme in nalaga visoke zahteve , ki škodijo konkurenčnosti bank v EU. Kako odgovarjate na takšne očitke?

Kot prvo preprosto ni res, da so regulativne in nadzorniške kapitalske zahteve v EU višje kot v drugih jurisdikcijah, kot sta ZDA ali Združeno kraljestvo. Pogosto se srečujemo s kolegi v ameriških in britanskih organih in primerjamo zahteve, ki jih postavljamo našim bankam, in reči moram, da smo v istem rangu kot naši kolegi. Če kaj, so kapitalske zahteve za največje sistemsko pomembne evropske banke, torej tiste, ki dejansko konkurirajo na svetovnih trgih, nekoliko manj stroge.

Kljub temu smo vedno pripravljeni prisluhniti kritikam. V bistvu prav zdaj spreminjamo naše nadzorne postopke, da bi odgovorili na nekatere pomisleke v panogi.

Uvajamo okvir toleranc oziroma dovoljene ravni tveganj, ki bo nadzornikom omogočil, da se bolj osredotočijo na področja, ki so najbolj kritična, tako da bodo strateške prednostne naloge nadzora lahko z manj truda prevedli v načrt nadzora za vsako posamezno banko. Tolerančni okvir ne znižuje nadzornih standardov in ne zmanjšuje intenzivnosti nadzora nad posamezno banko, ampak nasprotno daje večji poudarek nadzoru, ki temelji na tveganjih. To obenem pomeni, da lahko banke pričakujejo manj izpolnjevanja nadzornih obrazcev, po možnosti manj zahtev in manjše poročevalsko breme, saj ne bomo za vsako banko uporabljali celotnega obsežnega nadzorniškega priročnika, ampak se bomo ravnali po področjih, ki so prednostna za vsako posamezno banko. To je pomemben korak v prizadevanjih, da bi bili naši nadzorni procesi bolj agilni, prilagodljivi, sorazmerni in temelječi na tveganjih.

Z novim večletnim procesom SREP bo naš nadzor postal tudi manj obremenjujoč, saj bomo nadzorniške interakcije z bankami o različnih področjih tveganj lahko razpotegnili čez več let, namesto da skušamo vsako leto zajeti vsa področja. To nam bo obenem pomagalo, da se bolj osredotočimo na tveganja, saj bomo lahko prednostno obravnavali tista področja tveganj, ki so v danem letu pomembnejša. Čakamo tudi na mnenje neodvisne skupine strokovnjakov, ki preučuje naš proces SREP, in razmišljamo, kako bi lahko še povečali transparentnost naših metodologij. Cilj vseh teh pobud je, da bi bili naši nadzorni procesi čim bolj primerni za spremljanje tveganj, s katerimi bodo banke predvidoma morale živeti v prihodnosti.

1 Bančni nadzor v letu 2022

1.1 Nadzorovane banke v letu 2022: uspešnost poslovanja in glavna tveganja

1.1.1 Splošna odpornost bank pod evropskim bančnim nadzorom

Pomembne institucije so v leto 2022 vstopile odločno na poti okrevanja po pandemiji in z močno kapitalsko pozicijo. Začetni vpliv ruske vojne proti Ukrajini je bil omejen in je prizadel le zelo majhno število bank z neposrednimi izpostavljenostmi do območij, vpletenih v vojno. Vendar pa se je hitro stopnjeval v energetsko krizo in širši makroekonomski šok, ki so ga zaznamovali vztrajni inflacijski pritiski in hitra normalizacija denarne politike. Kljub gospodarskemu upadu v prvi polovici leta 2022 je bančni sektor euroobmočja ostal odporen, saj je agregatni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) ob koncu tretjega četrtletja 2022 znašal 14,7% (graf 1), kar je le malo manj kot ob koncu leta 2019. Ker je bančni sektor med letom 2022 dosegal rekordno dobičkonosnost, se je agregatni količnik CET1 znižal predvsem zaradi povečevanja obsega sredstev.

Kapitalska pozicija manj pomembnih institucij se je poslabšala, čeprav je ostala močna, saj se je povprečni količnik CET1 v tretjem četrtletju 2022 medletno zmanjšal za 54 bazičnih točk na 17,0% zaradi rasti posojanja in šibke splošne dobičkonosnosti. Zneski izpostavljenosti tveganju so se povečali za 112 milijard EUR oziroma 4,8%, medtem ko se je primerni kapital CET1 povečal le za 1,5%.

Graf 1

Kapitalski količniki pomembnih institucij (prehodna opredelitev)

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v odstotkih)

Skupni količnik finančnega vzvoda za pomembne institucije je v tretjem četrtletju 2022 znašal 5,2% (graf 2), kar je med najnižjimi ravnmi od začetka izvajanja evropskega bančnega nadzora, vendar še vedno precej nad regulativnimi zahtevami in blažilniki. Zmanjšanje (za 90 bazičnih točk) v prvih treh četrtletjih 2022 je povzročilo predvsem povečanje izpostavljenosti, do katerega je prišlo zaradi rasti sredstev v bančnem sektorju, in tudi, čeprav v manjši meri, zaradi prenehanja izvzetja od vključevanja izpostavljenosti do centralnih bank v izračun količnika finančnega vzvoda ob koncu marca 2022. Skupni količnik finančnega vzvoda za manj pomembne institucije je v tretjem četrtletju 2022 znašal 8,6%, kar je manj kot v tretjem četrtletju 2021.

Graf 2

Količnik finančnega vzvoda pomembnih institucij

(v odstotkih)

Okvir 1
Analiza ranljivosti odpornosti bank: vojna v Evropi

Ocenjevanje sekundarnih in terciarnih učinkov ruske vojne v Ukrajini na pomembne institucije

Po nenadni spremembi geopolitičnega okolja, ki je bila posledica ruske vojne v Ukrajini, je ECB v prvi polovici leta 2022 izvedla analizo ranljivosti za odpornost bank. Ta nenačrtovana ocena je nadzornikom omogočila, da bolje razumejo splošno odpornost bank.

V analizi so odpornost in solventnost pomembnih institucij ocenili po različnih neugodnih scenarijih, ki so odražali visoko stopnjo negotovosti na začetku vojne. Rezultati so potrdili splošno odpornost bank pod evropskim bančnim nadzorom tudi ob upoštevanju sekundarnih in terciarnih učinkov, ki so posledica ruske vojne v Ukrajini. Agregatni količnik CET1 v polni višini (fully loaded) je v zelo neugodnem scenariju upadel na 11,6%, kapital pa se je zmanjšal za 3,6 odstotne točke. Po neugodnem scenariju je dosegel 13,1%, kapital pa je upadel za približno 2,1 odstotne točke.

Graf A

Slapni grafikon skupnih rezultatov po neugodnem in zelo neugodnem scenariju po vrsti tveganja

(v odstotnih točkah količnika CET1 v polni višini (fully loaded))

V analizi so se povsod, kjer je bilo mogoče, obstoječi nadzorniški podatki kombinirali s podatki iz stresnega testa, ki ga je Evropski bančni organ EBA) izvedel leta 2021 na ravni EU, in stresnega testa, ki ga je istega leta izvedla ECB v okviru procesa SREP. Metodologija, ki se je uporabljala, je na splošno sledila metodološkim pojasnilom o stresnem testu za leto 2021, ki jih je predstavil EBA. Kreditna in tržna tveganja bank ter tveganja za njihovo dobičkonosnost so se ocenjevala z modeli ECB od zgoraj navzdol. V novih modulih analize so nadzorniki preučili izpostavljenost bank ranljivim sektorjem, obstoječe stanje nedonosnih posojil, učinke odplačil ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja in možne učinke skupne izgube zaradi izpostavljenosti Belorusiji, Rusiji in Ukrajini (učinek odhoda).

Graf B

Banke, ki v izbranih stresnih testih ne dosežejo kapitalskih zahtev

(v odstotkih zneska skupne izpostavljenosti tveganju v vzorcu pomembnih institucij)

Trije obravnavani scenariji (osnovni, neugodni in zelo neugodni) temeljijo na makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2022 in so podrobno opisani v pregledu finančne stabilnosti iz maja 2022.

Neposredni nadzorniki so s pomočjo rezultatov analize ranljivosti preučili svoje nadzorovane banke, zlasti tiste, ki so bile glede na trenutne razmere najbolj ranljive. Med obravnavanimi vidiki so bili zaostrenost scenarijev v bančnih internih stresnih testih, metodologije za stresno testiranje, sektorske koncentracije, ustreznost rezervacij in izzivi za dobičkonosnost v okolju naraščajočih obrestnih mer. Ta vrsta pregleda od zgoraj navzdol še ne more v celoti nadomestiti stresnih testov od spodaj navzgor, ki jih vodijo banke, vendar pa se je možnost, da se učinki stresa kvantificirajo centralno, izkazala za nepogrešljivo, da lahko nadzorniki hitro ocenijo možne posledice ruske vojne v Ukrajini.

Kakovost aktive se je med letom 2022 še naprej izboljševala. Brez znakov pomembnih ravni izkristaliziranega kreditnega tveganja in glede na precejšen obseg prekrivanja rezervacij, oblikovanih med pandemijo, so se povprečni stroški tveganja , po rahlem povečanju na začetku ruske vojne v Ukrajini nato v drugem in tretjem četrtletju 2022 ponovno znižali ter se na splošno vrnili na ravni izpred pandemije. Poleg tega se je obseg nedonosnih posojil v prvi polovici leta 2022 zmanjšal v skoraj vseh portfeljih, v tretjem četrtletju pa se je nekoliko povečal v portfelju potrošniških posojil in posojil malim in srednje velikim podjetjem (MSP). Podobno se je obseg nedonosnih posojil oziroma posojil na 2. stopnji v računovodskem smislu sicer nekoliko povečal, vendar se je do konca tretjega četrtletja oblikoval stabilen trend, ki pa je še vedno ostal nad najvišjo vrednostjo, zabeleženo med pandemijo. Kljub tem pozitivnim gibanjem ostaja prihodnost negotova, z nekaterimi znaki povečanega tveganja, ker so se v nekaterih državah v tretjem četrtletju 2022 začela pojavljati manjši žepi posojil s prvimi zamudami. To bi lahko pomenilo kopičenje povečanega kreditnega tveganja in potencialno rast obsega nedonosnih posojil v bližnji prihodnosti. Zato bodo nadzorniki še naprej spremljali posojila na 2. stopnji, zlasti pri bankah, izpostavljenih sektorjem, ki so ranljivi zaradi rasti cen plina in energije, pa tudi pri portfeljih, kot so financiranje z vzvodom, potrošniško kreditiranje in kreditiranje nepremičnin, ki so občutljivi za hitro normalizacijo obrestnih mer. V teh okoliščinah je šok zaradi cen energije, ki ga je povzročila ruska vojna v Ukrajini, prizadel zlasti gospodarske sektorje, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali predelavo surovin, dobavitelje energije in energetsko intenzivne sektorje. V nekaterih panogah bi lahko šok zaradi cen energije zaostril obstoječe motnje v dobavnih verigah, ki so posledica omejitev zaradi COVID-19 na Kitajskem in splošnega pomanjkanja mikročipov. Visoke vhodne cene so vplivale tudi na gradbeništvo in bi lahko dodatno prizadele velike potrošnike plina, kot so proizvajalci kovin, kemikalij, hrane in pijač. Nadzorne dejavnosti, osredotočene na ocenjevanje ukrepov bank za upravljanje potencialno ranljivih portfeljev, se bodo nadaljevale.

Graf 3

Ranljivi sektorji

a) Posojila ranljivim sektorjem

b) Gibanja posojil na 2. stopji v ranljivih sektorjih

Posledica akutnih geopolitičnih napetosti v letu 2022 so bili vztrajni inflacijski pritiski ter volatilnost cen energentov in primarnih surovin. To je vplivalo na že tako visoko inflacijo v času, ko so centralne banke začele normalizirati denarno politiko, in prispevalo k popravku na delniških trgih. Poznejša hitra normalizacija obrestnih mer je močno spodbudila rast neto obrestnih prihodkov bank, ki so se povečevali ne le zaradi vse večjega obsega posojil, temveč tudi zaradi zviševanja obrestnih marž. Na prihodke iz trgovanja, zlasti pri globalnih sistemsko pomembnih bankah, so na splošno pozitivno vplivale višje obrestne mere in večja volatilnost (graf 4 in graf 5).

Graf 4

Rast neto obrestnih prihodkov

(sprememba v odstotkih v štirih četrtletjih)

Graf 5

Tokovi prihodkov iz trgovanja in prihodkov od naložb po izbranih poslovnih modelih

(četrtletni tokovi v milijardah EUR)

Na likvidnostne pogoje in pogoje financiranja za pomembne institucije so še naprej ugodno vplivali ukrepi denarne politike, sprejeti v letih 2020 in 2021. Na dan 30. septembra 2022 je količnik likvidnostnega kritja znašal 162%, kar je manj kot ob koncu leta 2021, vendar precej nad ravnmi izpred pandemije in minimalnimi regulativnimi zahtevami (graf 6).

Graf 6

Gibanje količnika likvidnostnega kritja, likvidnostnega blažilnika in neto likvidnostnih odlivov

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v odstotkih)

Istega dne je količnik neto stabilnih virov financiranja znašal 127,1%, kar je približno v skladu z vrednostmi iz leta 2021, in sicer precej nad ravnmi izpred pandemije in minimalnimi zahtevami (graf 7).

Graf 7

Gibanje količnika neto stabilnih virov financiranja, razpoložljivega stabilnega financiranja in potrebnega stabilnega financiranja

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v odstotkih)

Kar zadeva manj pomembne institucije, je nadzorniško merilo za količnik likvidnostnega kritja znašalo 188,4%, za količnik neto stabilnih virov financiranja pa 130,2%, kar je nekoliko manj kot v tretjem četrtletju 2021, še vedno pa precej nad regulativnimi pragovi.

V zadnjem četrtletju 2022 je ECB še naprej zviševala obrestne mere, spremenila pogoje tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) in od 23. novembra 2022 bankam ponudila dodatne prostovoljne datume predčasnega odplačila. Normalizacija denarne politike bo ustvarila zahtevnejše okolje za bančno financiranje in izvajala pritisk na zmanjšanje količnikov likvidnosti bank.

Zato so za leto 2022 značilni odpornost kapitalskih in likvidnostnih količnikov, izboljšana kakovost aktive in povečana dobičkonosnost. Bančni nadzor v ECB pozorno spremlja distribucijske učinke teh trendov in še naprej opazuje ranljivosti vsake posamezne banke. Hkrati je še naprej pozoren na morebitne negotovosti zaradi volatilnih trgov ali nepričakovanih gibanj v makroekonomskem okolju, kot so možnost gospodarskega upada, morebitna bolj strma rast obrestnih mer ali okrepljeni inflacijski pritiski.

V letu 2022 so izzivi v zvezi s s pandemijo in novimi hibridnimi oblikami dela postali manj pomembni. Vseeno je okolje za nadzorovane banke ostalo zahtevno z vidika operativne odpornosti zaradi negotovosti, ki izhajajo iz ruske vojne v Ukrajini in vse večjih geopolitičnih napetosti.

Banke s kritičnimi operacijami v državah, ki jih je neposredno prizadela ruska vojna v Ukrajini, so izvedle načrte neprekinjenega poslovanja, ki so se v prvi fazi vojne izkazali za zanesljive v hitro spreminjajočem se okolju. Te pomembne institucije so uspele zaščititi in po potrebi premestiti ključne zaposlene, hkrati pa nadaljevati poslovanje. V nekaterih primerih so bile kritične operacije prenesene na skupine, ki delajo na drugih lokacijah, tudi v subjektih EU. Izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19, so bile ključne za hitro prilagajanje institucij.

Enako kot v prejšnjih letih so banke tudi leta 2022 kazale enak trend v smeri digitalne preobrazbe, kar je pomenilo večjo uporabo IT infrastruktur in zunanjih izvajalcev, vključno s storitvami v oblaku za zagotavljanje kritičnih storitev. Čeprav ta trend nedvomno prinaša nekatere koristi za banke, pa ustvarja tudi dodatna tveganja in izzive z operativnega vidika, kot so obvladovanje vse večjega števila in zapletenosti kibernetskih napadov ter morebitna koncentracija na manjše število kritičnih zunanjih ponudnikov. Zato so kibernetska tveganja in odvisnosti od zunanjih ponudnikov ostala prednostna naloga bančnega nadzora v ECB (za več informacij o nastajajočih tveganjih na področju IT in zunanjega izvajanja glej razdelek 1.2.3.1), banke pa si morajo še naprej prizadevati za odpornost proti morebitnim motnjam poslovanja zaradi vseh nevarnosti, vključno s hudimi, a možnimi kibernetskimi incidenti, ki bi lahko pomenili tveganje za širši finančni sistem.^[1]

Glede struktur korporativnega upravljanja nadzorovanih bank je ECB poudarila, da morajo banke še naprej izboljševati svoj okvir upravljanja. Pandemija COVID-19 in ruska vojna v Ukrajini sta ponovno pokazali, kako pomembno je, da vzpostavijo dobro ureditev upravljanja, pa tudi funkcije notranjega nadzora in zmogljivosti za združevanje podatkov.

Natančneje, v zvezi z rusko vojno v Ukrajini je bančni nadzor v ECB opredelil številna področja, ki jim je treba nameniti posebno pozornost: prvič, sposobnost upravljalnih organov ter pravnih služb in oddelkov za skladnost, da izvajajo močan nadzor nad učinkom sankcij; drugič, ustrezni postopki odobritve transakcij komitentov, vključno z ustreznimi zmogljivostmi za združevanje podatkov o tveganjih za ugotavljanje kritičnih izpostavljenosti, in tretjič, nekatere dejavnosti notranje revizije v nekaterih bankah bo morda treba prilagoditi, da bodo zajeta vsa relevantna tveganja, ki izhajajo iz sprememb v sedanjem zunanjem okolju.

Pandemija COVID-19 in ruska vojna v Ukrajini sta prav tako okrepili že obstoječe pomanjkljivosti v številnih ureditvah splošnega upravljanja in obvladovanja tveganj. Prvič, še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri agregiranju in poročanju podatkov zaradi pomanjkljivosti v učinkovitosti upravljanja podatkov (npr. nezadostna neodvisna validacija kakovosti podatkov) in postopkov upravljanja kakovosti podatkov, razdrobljenih IT okolij ter neambicioznosti mank za izboljšanje teh področij. Ti zastoji lahko ovirajo postopke odločanja v bankah. Drugič, več bank mora še izboljšati funkcije notranjih kontrol, saj bi morale funkcijam zagotoviti dovolj kadrov, okrepiti njihovo vlogo in odpraviti pomanjkljivosti v procesih (kot so programi spremljanja skladnosti poslovanja in opredelitev naklonjenosti banke tveganju).Onkraj kriznih vidikov so nekatere banke potem, ko je bančni nadzor v ECB zanje sprejel ciljno usmerjene ukrepe, dosegle nadaljnji napredek na področjih, kot so kolektivna primernost, število neodvisnih direktorjev, strukture odborov, politike raznolikosti in raven vključenosti neizvršnih direktorjev. Kljub temu so v večini bank še naprej prisotne nekatere slabosti, in sicer (i) nizka stopnja vključenosti upravljalnega organa v nadzorni funkciji in njegova omejena možnost kritične presoje strateških odločitev na področjih, ki jih je sedanja kriza najbolj prizadela; (ii) nezadostno strokovno znanje neizvršnih direktorjev na področju bančništva in upravljanja tveganj v nekaterih bankah; (iii) nezadostno spodbujanje raznolikosti v nekaterih bankah; (iv) majhen delež neodvisnih članov uprave v nekaterih bankah, kar dodatno ovira sposobnost upravljalnega organa v nadzorni funkciji, da konstruktivno ugovarja izvršnim direktorjem. Okrepljeni nadzor nad temi pomanjkljivostmi se izvaja v okviru dela v zvezi z učinkovitostjo in raznolikostjo upravljalnega organa (glej razdelek 1.2.2.2).

1.1.2 Splošna uspešnost bank pod evropskim bančnim nadzorom

Dobičkonosnost pomembnih institucij pod evropskim bančnim nadzorom je bila zelo odporna proti poslabšanju poslovnega okolja zaradi ruske vojne v Ukrajini, motenj v dobavnih verigah in naraščanja cen energentov. Agregatna donosnost lastniškega kapitala bank, preračunana na letno raven, se je v tretjem četrtletju 2022 povečala na 7,6% (graf 8), kar je najvišja raven v več letih, a še vedno manj od povprečnih stroškov kapitala bank. K višji dobičkonosnosti so največ prispevali veliki dobički zaradi naraščanja obrestnih mer, poganjali pa so jo tudi nizki stroški tveganja, saj neugodna makroekonomska gibanja zaenkrat še niso močneje prizadela kakovosti sredstev, poleg tega pa so banke še vedno imele na voljo rezervacije, ki so jih ustvarile med pandemijo in so jih lahko preusmerile v sedanjo krizo.

Graf 8

Skupni donos lastniškega kapitala, razčlenjen po virih prihodkov in odhodkov

Povečanje dobičkonosnosti zaradi visokih prihodkov ob podpori nizkih oslabitev

(v odstotkih lastniškega kapitala)

Povečanje prihodkov iz poslovanja je bilo predvsem posledica naraščanja neto obrestnih prihodkov (+9,3% medletno), na kar so ugodno vplivali povečanje marž zaradi zviševanja obrestnih mer in naraščanja naklona krivulje donosnosti ter rast obsega posojil. Nasprotno so se skupni stroški financiranja, namreč stroški vlog nefinančnih družb, v letu 2022 močno povečali, čeprav je ta trend ni bil enak v vseh bankah. V prvih treh četrtletjih 2022 so bili neto prihodki iz provizij še vedno višji kot v prejšnjih letih, čeprav so se rahlo zmanjšali zaradi negativnega vpliva poslabševanja poslovnega okolja na upravljanje premoženja in provizije za investicijsko bančništvo. Zaradi močne rasti prihodkov se je kljub naraščajočim stroškom povečala stroškovna učinkovitost: banke so morale od tretjega četrtletja 2022 za vsak euro prihodka porabiti 61 centov, v primerjavi s 64 centi v letu prej (graf 9).

Graf 9

Razmerje med stroški in prihodki ter indeksirane komponente

(v odstotkih)

Na strani stroškov so se administrativni stroški in amortizacija povečali za 3%, predvsem zaradi višjih stroškov dela in stroškov v zvezi z informacijsko tehnologijo, saj je naraščajoča inflacija vplivala na stroškovno strukturo pomembnih institucij. Povečanje stroškov dela je bilo razmeroma skromno, vendar pa so pogodbene plače določene vnaprej, zato lahko inflacija na to postavko vpliva še z določenim zamikom. Kljub temu so pomembne institucije ohranile širše strateške cilje zmanjševanja stroškov in investiranja v informacijsko tehnologijo tudi v sedanjem okolju, ko so se omejitve, povezane s pandemijo, postopoma odpravljale.

Dobiček bank je bil na splošno odporen proti upočasnjevanju rasti, nanj pa so ugodno vplivale višje obrestne mere. Na dobičkonosnost so med drugim pritiskali morebitno povečanje oslabitev in potreba po prilagoditvi vrednosti, višji stroški poslovanja, povečanje stroškov financiranja, pritiski na znižanje prihodkov iz provizij ter premalo vzdržni prihodki iz trgovanja. Prve znake povečanega pritiska na dobičkonosnost je mogoče videti v pomembnih institucijah, specializiranih za potrošniška posojila.

Zato bi morale banke za konsolidacijo in nadaljnje izboljšanje pozitivnih rezultatov, doseženih v letu 2022, še naprej dejavno usmerjati svoje poslovne modele in svoje strategije usmeriti v doseganje zanesljivih ciljev glede tveganju prilagojene dobičkonosnosti. Nadzorniki so še naprej spremljali vzdržnost poslovnih modelov bank glede na kratkoročne negotovosti in dolgoročne strukturne izzive.

Na prvi pogled je dobičkonosnost manj pomembnih institucij izkazovala drugačen trend, saj se je donosnost lastniškega kapitala, preračunana na letno raven, po treh četrtletjih leta 2022 zmanjšala na 1,3% (medletno –4,3%). Glavni razlog za ta skupni rezultat je bilo precejšnje zmanjšanje neto drugih prihodkov iz poslovanja, vendar je bilo to večinoma posledica gibanj v Nemčiji. Tu so banke imele velike izgube iz vrednotenja zaradi zviševanja obrestnih mer in njihovega vpliva na portfelje vrednostnih papirjev v okviru njihove računovodske ureditve, kar je povzročilo knjigovodske izgube zaradi doslednega spoštovanja načela, da se pri vrednotenju upošteva bodisi nakupna cena ali tržna vrednost, kar je nižje. V večini držav so manj pomembne institucije v primerjavi s prejšnjim letom dejansko uspele izboljšati svoje donose. Dvig obrestnih mer je pozitivno vplival na dobičkonosnost v skladu s splošnim trendom v pomembnih institucijah – neto obrestni prihodki in neto prihodki od provizij so se medletno izboljšali za 7,2% oziroma 1,5%. Tudi v trgovalnih dejavnostih je bil zabeležen pomemben porast čistega dohodka (+89% medletno). Kljub temu se je razmerje med stroški in prihodki še naprej povečevalo ter doseglo 85,6%, kar je precej višje kot v pomembnih institucijah in je posledica bistvenega poslabšanja neto prihodkov iz poslovanja. Upravni stroški in amortizacija so se skupno povečali za 3,6%. Hkrati se je nekoliko povečala bilančna vsota (3,2% medletno) zaradi rasti poslovanja s posojili podjetjem in prebivalstvu, kar je dodatno zmanjšalo donosnost sredstev z 0,54% pred enim letom na 0,12%. Zato so se obeti glede osnovnih zmogljivosti za ustvarjanje dohodka začasno izboljšali, medtem ko so višji odhodki pomenili tveganje za sektor manj pomembnih institucij, zlasti zaradi stalnih regionalnih razlik.

Od svetovne finančne krize je število bank, ki izvajajo prevzeme in združitve, majhno. V skladu z gibanji na svetovni ravni se je med desetletjem pred svetovno finančno krizo in obdobjem od leta 2008 vrednost transakcij prevzemov in združitev, ocenjena na podlagi skupnega premoženja družb, ki so bile cilj teh prevzemov in združitev, zmanjšala za približno dve tretjini, medtem ko je bilo zmanjšanje skupnega števila transakcij manj strmo.

V letih 2020 in 2021 je bilo videti, da je aktivnost na področju prevzemov in združitev pridobila nekaj zagona, ko so se banke aktivneje vključile v ciljno usmerjene konsolidacije na ravni poslovnih področij, kot so lizing, faktoring, upravljanje premoženja, skrbništvo ali storitve v zvezi z vrednostnimi papirji. Več teh prevzemov poslovnih področij je vključevalo tudi čezmejne elemente. Leta 2022 je poslabšanje makroekonomskega okolja zaradi geopolitičnih negotovosti in upočasnjevanja obetov za gospodarsko rast do zdaj upočasnjevalo prizadevanja bank za nadaljnjo okrepitev aktivnosti na področju prevzemov in združitev.

Tako kot v preteklosti so popolni prevzemi in združitve bank še vedno večinoma omejeni na matično državo in zadevajo manjše ciljne vrednosti. Nekatere bolj ciljno usmerjene transakcije pa so vsebovale čezmejno dimenzijo in tako prispevale tudi k finančni integraciji v EU. Druga možnost za čezmejno integracijo bi bila, da banke spremenijo svojo čezmejno organizacijsko strukturo.

Graf 10

Skupna bilančna vsota ciljnih bank ter število združitev in prevzemov v euroobmočju

1.2 Prednostne naloge nadzora v letu 2022

1.2.1 Prednostne naloge nadzora v letu 2022: uvod

V letu 2022 je bančni nadzor v ECB svoja nadzorniška prizadevanja osredotočil na tri različna prednostna področja z namenom zagotoviti, prvič, da bodo banke zdrave izšle iz pandemije (1. prednostna naloga), drugič, da bodo izkoristile priložnost za odpravo strukturnih pomanjkljivosti z učinkovitimi strategijami za digitalizacijo in izboljšanim upravljanjem (2. prednostna naloga), ter, tretjič, da se bodo spoprijele z nastajajočimi tveganji, vključno s podnebnimi in okoljskimi tveganji, izpostavljenostmi kreditnemu tveganju nasprotne stranke ter tveganjem zaradi zunanjega izvajanja IT storitev in kibernetskim tveganjem (3. prednostna naloga). V letu 2022 je bilo za reševanje teh izzivov izvedenih več nadzorniških dejavnosti, ki so zajele širok nabor bank in so temeljile na tveganju prilagojenem pristopu. Bančni nadzor v ECB je dokazal tudi prožnost, tako da je prilagodil obseg, časovni okvir in intenzivnost načrtovanih dejavnosti, da bi se spoprijel z nastajajočimi tveganji zaradi ruske vojne v Ukrajini, vključno z visoko inflacijo in poznejšim odzivom denarne politike.

1.2.1.1 Okviri za upravljanje kreditnega tveganja in izpostavljenosti do ranljivih sektorjev, vključno z nepremičninami

Pozitivno je, da se je v prvi polovici leta 2022 kakovost sredstev bank še naprej izboljševala z vztrajnim zmanjševanjem obsega nedonosnih posojil, pri čemer se je do konca tretjega četrtletja obseg nedonosnih posojil le nekoliko povečal v sektorjih MSP in potrošniških posojil. Taki pozitivni trendi v kakovosti sredstev so zelo dobrodošli, saj so konkretni ukrepi bank še vedno koristni, potem ko je bilo v zadnjih letih sprejetih več ciljno usmerjenih nadzornih ukrepov za boj proti kreditnemu tveganju. Pozitivna gibanja kreditne kakovosti, kot je nadaljnje zmanjševanje obsega nedonosnih posojil, so prispevala k malenkostnemu izboljšanju povprečne ocene kreditnega tveganja v bankah v ciklu procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v letu 2022. Čeprav obstajajo jasni znaki, da si banke prizadevajo odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti na področju okvirov in kontrol kreditnega tveganja, ki se kažejo v zmanjšanju obsega s tem povezanih ukrepov kreditnega tveganja v procesu SREP 2022, je napredek še vedno počasen. Zato so ocene za obvladovanje kreditnega tveganja v procesu SREP 2022 ostale nizke.

Kljub tem pozitivnim trendom spremembe je razumljivo, da spremembe v okolju kreditnega tveganja, s strožjimi pogoji financiranja in vse večjim tveganjem recesije po vsej Evropi, zavirajo napredek. To je na gospodinjstva, podjetja in države vplivalo različno, odvisno od dejavnikov, kot so njihova raven zadolženosti ali občutljivost na makrofinančno okolje. Zato so do zdaj izvedene nadzorniške aktivnosti in nadzorniška pričakovanja, sporočena od izbruha pandemije, da bi se odpravile strukturne pomanjkljivosti v bančnih okvirih za upravljanje kreditnega tveganja, še vedno relevantne za reševanje nadaljnjih izzivov, ki se lahko pojavijo.

To je zlasti pomembno na področjih odobravanja in spremljanja posojil, označevanja restrukturiranja, razvrstitve posojilojemalcev v težavah med nedonosna posojila in okvirov oblikovanja rezervacij ter na področju ranljivih sektorjev. Čeprav je večina pomembnih institucij razvila konkretne akcijske načrte za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v okviru pobude^[2] »Dear CEO«, ki se je začela decembra 2020, so številne od teh pomanjkljivosti še vedno prisotne. Pričakovalo se je, da bodo odpravljene z delovnim programom za kreditno tveganje v letu 2023 in pozneje. Poleg tega je horizontalna analiza vzorcev in trendov kreditnega tveganja, izvedena leta 2022, pokazala, da te pomanjkljivosti obstajajo tudi v v sektorju manj pomembnih institucij.

Po močnem popravku cen ob začetku pandemije so bile razmere na trgih poslovnih nepremičnin še naprej skrb vzbujajoče. To je bilo zlasti očitno v podsektorjih pisarniških zgradb in drugih poslovnih prostorov v sektorju poslovnih nepremičnin v Evropi, ki se je spopadal z naraščajočimi obrestnimi merami in skokovitim porastom gradbenih stroškov. Kljub vztrajnim znakom precenjenosti v euroobmočju so se cene stanovanjskih nepremičnin v prvi polovici leta 2022 zvišale, s čimer se je še dodatno povečal razkorak glede na najemnine. Skupaj s povišanjem življenjskih stroškov in s tem povezanim znižanjem realnih plač se je pojavila zaskrbljenost zaradi možnosti nenadnega skokovitega porasta nedonosnih posojil, zlasti v bankah, precej izpostavljenim stanovanjskim hipotekarnim posojilom s spremenljivo obrestno mero.

Da bi bolje razumel, kako so banke pripravljene na slabšanje razmer na trgu poslovnih nepremičnin, in v skladu s priporočilom Evropskega odbora za sistemska tveganja o ranljivostih v sektorju poslovnih nepremičnin v Evropskem gospodarskem prostoru, je bančni nadzor v ECB opravil ciljno usmerjeni pregled sektorja poslovnih nepremičnin, pri čemer se je osredotočil na podsektorja pisarniških zgradb in drugih poslovnih prostorov. Za analizo profila tveganosti in pomembnosti teh podsektorjev so bili zbrani podatki v začetni fazi zbiranja, ki je vključilo 32 bank, v poznejši podrobnejši kvalitativni fazi pa se je vzorec zmanjšal na 15 bank. Glavna vprašanja, ugotovljena v tem pregledu, so bila povezana z učinkovitostjo okvirov bank za upravljanje kreditnega tveganja. Glede tega so bile v večini bank ugotovljene pomanjkljivosti pri njihovih ocenah posojilojemalčevih sposobnosti odplačevanja ob odobritvi posojila, zlasti v težavnejšem okolju, za katerega so značilni naraščajoči stroški financiranja in stagnirajoči prihodki od najemnin. Za področje, ki ga je treba izboljšati, je veljala tudi sposobnost prepoznavanja nastajajočih tveganj, predvsem zato, ker okviri nekaterih bank niso ustrezno zajeli v prihodnost usmerjenih tveganj, v nekaterih primerih pa so bili tudi preveč odvisni od ročnih procesov. Na področju vključevanja podnebnih tveganj v upravljanje kreditnega tveganja banke še vedno niso imele potrebnih podatkov, da bi zadostno ocenile tveganja, pri oceni manjkajočih »realnih« podatkov pa so bile močno odvisne od približkov. Podrobne ugotovitve in zahteve za načrte korektivnih ukrepov so bile nato poslane vsem bankam, vključenim v ta pregled, to temo pa so dosledno obravnavale tudi skupne nadzorniške skupine.^[3]

Podoben pregled se je začel izvajati v drugem četrtletju 2022 v sektorju stanovanjskih nepremičnin. Osredotočen je bil na ocenjevanje potencialnih tveganj v obstoječih izpostavljenostih, odpravljanje vrzeli v upravljanju tveganj pri domačih novih posojilih za stanovanjske nepremičnine v posameznih bankah ter ugotavljanje pomanjkljivosti pri upravljanju kreditnega tveganja in pripravo korektivnih akcijskih načrtov. Sektor stanovanjskih nepremičnin se v bilanci stanja pomembnih bank obravnava kot pomemben razred sredstev. Vzorec za ta pregled vključuje 29 bank, ki predstavljajo približno 40% izpostavljenosti pomembnih institucij v sektorju stanovanjskih nepremičnin. Rezultati tega pregleda se pričakujejo v drugem četrtletju 2023 in bodo vključeni v projekt SREP 2023.

1.2.1.2 Izpostavljenost financiranju z vzvodom

V zadnjih štirih letih so se imetja posojil s finančnim vzvodom v pomembnih institucijah^[4] pod evropskim bančnim nadzorom skupno povečala za 80%, pri čemer se je povečal tudi delež transakcij z visokim finančnim vzvodom,^[5] ki so jih izdale pomembne institucije. Ta trend je trajal do sredine leta 2022, ko so pomembne institucije nadaljevale odobravanje novih sindiciranih posojil. Zneski izpostavljenosti pomembnih institucij so bili v drugem četrtletju 2022 blizu rekordnim vrednostim iz zadnjega četrtletja 2021. Od takrat se je primarni trg precej zaprl. Največji akterji v Evropi in po svetu so zabeležili precejšnje odpise podjetniških posojil v posesti za prodajo.

Graf 11

Gibanja transakcij s finančnim vzvodom

Razčlenitev sklenjenih obsegov po stopnji finančnega vzvoda

(v nominalnem deležu vseh pomembnih institucij)

Izpostavljenost bank euroobmočja in delež v razmerju do navadnega lastniškega temeljnega kapitala, skupna raven za nadzorovane banke

(lestvica na levi strani: milijarde EUR; lestvica na desni strani: odstotek navadnega lastniškega temeljnega kapitala)

Ker je bila med pandemijo prisotna tudi zaskrbljenost zaradi vse večjega prevzemanja tveganj v segmentu financiranja s finančnim vzvodom, se je ECB marca 2022 odločila, da pomembnim institucijam pošlje pismo »Dear CEO« o poslih s finančnim vzvodom. Namen pisma je bil dodatno pojasniti pričakovanja ECB glede okvira nagnjenosti k tveganju pri poslih s finančnim vzvodom in dejansko operacionalizirati usmeritve ECB o poslih s finančnim vzvodom, objavljena leta 2017.

Odgovori na pismo so potrdili, da obstajajo precejšnje pomanjkljivosti glede zanesljivosti celotnega okvira naklonjenosti bank tveganju in pri upravljanju tržnega tveganja. Skupne nadzorniške skupine tesno sodelujejo s posameznimi bankami pri razpravi, kako učinkovito zapolniti ugotovljene vrzeli in izpolniti pričakovanja.

ECB je že začela uporabljati kapitalske pribitke za nekaj bank, v katerih so bila tveganja, povezana s posojanjem s finančnim vzvodom, ocenjena kot pretirano visoka – bodisi zaradi ravni izpostavljenosti zelo visokemu tveganju, slabosti v praksah upravljanja tveganj bodisi zaradi obojega. ECB bo v letu 2023 še naprej uporabljala vse potrebne kapitalske pribitke v okviru procesa SREP. Ti pribitki odražajo nezadosten napredek, ki so ga banke dosegle pri izpolnjevanju pričakovanj iz navedenih usmeritev, in se bodo uporabljale le, dokler ugotovljene pomanjkljivosti ne bodo odpravljene.

1.2.1.3 Kreditno tveganje nasprotne stranke

Dolgotrajne nizke obrestne mere, ki so prevladovale do leta 2022, so pri številnih vrstah vlagateljev spodbujale strategije iskanja donosov. Zato so nekatere banke povečale obseg storitev kapitalskega trga, ki so jih zagotavljale bolj tveganim in manj preglednim nasprotnim strankam, pogosto nebančnim finančnim institucijam, med drugim s precejšnjim finančnim vzvodom.

Skupaj s povečanjem volatilnosti na več trgih (npr. energenti in obrestne mere) ter normalizacijo denarnih in finančnih razmer leta 2022 je pomemben vpliv, ki so ga imeli stečaji nasprotnih strank (npr. hedge skladi in upravljavci družinskega premoženja) na nekatere banke v letu 2021, opozoril na tveganja, ki izhajajo iz slabega upravljanja ali neustreznega upravljanja tveganj s strani tretjih oseb.

Glede na navedeno in v skladu s svojimi nadzorniškimi prednostnimi nalogami je bančni nadzor v ECB sprejel vrsto ukrepov za preprečevanje potencialnih tveganj na tem področju. Prvič, ECB je avgusta 2022 objavila članek v glasilu Supervision Newsletter, v katerem je predstavila svoja nadzorniška pričakovanja glede posredniških storitev. Drugič, ECB je od aprila do oktobra 2022 izvedla ciljno usmerjeni horizontalni pregled, osredotočen na upravljanje in upravljanje kreditnega tveganja nasprotne stranke v širšem vzorcu bank, dejavnih na področju izvedenih finančnih instrumentov in financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z nebančnimi finančnimi institucijami in nefinančnimi nasprotnimi strankami. Tretjič, v izbranih institucijah so bili opravljeni inšpekcijski pregledi na kraju samem.

Čeprav so banke dosegle napredek pri ugotavljanju, merjenju in obvladovanju kreditnega tveganja nasprotne stranke, na splošno še vedno obstaja več pomembnih pomanjkljivosti na ključnih področjih, kot so skrbnost, opredelitev naklonjenosti tveganjem, stresno testiranje, zmanjševanje tveganj in upravljanje neplačil, tako z vidika nadzorniških pričakovanj kot tudi z vidika dobrih praks v panogi. Skupne nadzorniške skupine bodo v letu 2023 še naprej sodelovale z bankami, da bi odpravile pomanjkljivosti na tistih področjih, ki so bila opredeljena kot pomembnejša.

1.2.1.4 Občutljivost za tveganje obrestne mere in kreditnega razmika

Leta 2022 je ECB v vzorcu pomembnih institucij, ki so tem tveganjem posebej izpostavljene, pregledala prakse upravljanja obrestnega tveganja in tveganja kreditnega razmika. Pri večini bank bi obrestni šok za 200 bazičnih točk navzgor (graf 12) pozitivno vplival na dobičkonosnost tudi po osnovnem scenariju upočasnitve gospodarske rasti, kakršen je predviden v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB. Glede morebitnega povečanja rezervacij zaradi težav, s katerimi se soočajo posojilojemalci, najnovejše analize ECB kažejo, da bi negativni učinki na kapitalsko ustreznost v povprečju ostali dokaj umirjeni tudi ob šokih v višini do 300 bazičnih točk.

Ne glede na to, kakšno bonitetno in računovodsko ureditev imajo, morajo banke upoštevati običajno negativen vpliv naraščajočih obrestnih mer na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala. Sprejeti bi morale premišljene in preudarne prakse modeliranja upravljanja sredstev in obveznosti, da bi zajele spremembe v preferencah potrošnikov in vedenju ob spreminjanju obrestnih mer. Prav tako bi morale skrbno spremljati tveganja, ki izhajajo iz zavarovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Tveganje kreditnega razmika bi bilo treba ustrezno meriti in upravljati, tudi za državne dolžniške vrednostne papirje in druge instrumente, obračunane po odplačni vrednosti. Kalibracija notranjih stresnih testov mora zlasti izkazovati resnost preteklih stresnih epizod.

Zgoraj navedeno velja tudi za manj pomembne institucije, pri katerih je lahko izpostavljenost tveganju obrestne mere in kreditnega razmika zelo pomembna. Konkretni učinek nenadne spremembe obrestnih mer ni bil odvisen samo od odprte pozicije tveganja, ampak tudi od veljavnega nacionalnega računovodskega okvira. Na nekatere banke so vplivale precejšnje prilagoditve vrednotenja portfeljev vrednostnih papirjev, ki jih je bilo treba upoštevati v izkazu poslovnega izida, s čimer se je zmanjšal regulativni kapital. Srednjeročno bo vpliv na dobičkonosnost in kapital odvisen od odločitve o prodaji ali imetju vrednostnih papirjev do zapadlosti ter seveda od prihodnjega gibanja obrestnih mer.

Graf 12

Vpliv povečanja obrestnih mer za 200 bazičnih točk na pomembne institucije

Teoretični vpliv dobičkonosnosti in ekonomske vrednosti lastniškega kapitala na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala

(v bazičnih točkah)

1.2.2 Vzdržnost in upravljanje poslovnih modelov

1.2.2.1 Strategije bank za digitalno preobrazbo

Ena od prednostnih nalog nadzora v obdobju 2022–2024 je bila reševanje izzivov, ki jih za banke predstavlja digitalna preobrazba.

Za določanje strateških ciljev na področju digitalne preobrazbe in inovativnih tehnologij so v prvi vrsti odgovorni upravljalni organi bank. Bančni nadzor v ECB je ocenjeval zlasti sposobnost bank, da razvijejo in izvajajo digitalne strategije, primerne za okrepitev vzdržnosti poslovnih modelov in preudarno obravnavo s tem povezanih tveganj. Prednostna naloga ostajata tudi izboljšanje nadzorniškega razumevanja gibanj na trgu in sledenje hitro razvijajočemu se tehnološkemu okolju.

Zato je bančni nadzor v ECB v letu 2022 sprejel pomembne ukrepe za obravnavo teh tem. Po dialogu na visoki ravni z nekaterimi vodilnimi partnerji na trgu (v okviru pobude za tržne informacije) za razumevanje tržnih trendov so bile vse pomembne institucije pozvane, naj se odzovejo na anketo o digitalni preobrazbi in uporabi finančne tehnologije. V anketi so bile zbrane informacije, ki v preteklosti niso bile enako dostopne v vseh pomembnih institucijah, nekateri pristojni nacionalni organi pa so anketo uporabili tudi za nekatere manj pomembne institucije.

Pregled glavnih ugotovitev ankete na ravni celotnega sistema je objavljen v glasilu Supervision Newsletter iz februarja 2023 skupaj s povezavo do agregiranih ugotovitev. Na splošno so ugotovitve ankete potrdile, da se banke čedalje bolj digitalizirajo in uporabljajo inovativne tehnologije, s čimer spreminjajo način zagotavljanja finančnih storitev in produktov. Po mnenju bank so to bistveni elementi za ohranjanje tržnih deležev in povečanje dobičkonosnosti. Za doseganje ciljev strategije digitalne preobrazbe so banke v okolju, ki ga zaznamuje konkurenca pri privabljanju, ohranjanju in razvoju informacijskega in digitalnega strokovnega znanja, pogosto odvisne od zunanjih izvajalcev in zunanjih partnerjev. Ko banke odprejo svojo IT infrastrukturo zunanjim ponudnikom, se soočajo s povečanim tveganjem v smislu odvisnosti od tretjih oseb in kibernetske varnosti. Ta tveganja je treba dodatno spremljati ter upoštevati v okvirih bank za upravljanje in naklonjenost tveganju.

Kljub temu so bili odgovori različni, saj se zdi, da mnenja o tem, kaj dejansko pomeni digitalna preobrazba, niso enotna – to je še vedno zelo splošen koncept, povezan s poslovnimi modeli, procesi in kulturnimi spremembami, ki ga omogočajo tehnologije. Zato je treba v prihodnjih letih na tem področju izvesti nadaljnje preiskave in inšpekcijske preglede.

Skupni rezultat ankete bo ključen za: (i) razvoj smernic za nadzornike za ocenjevanje tveganj in najboljših praks v bankah; (ii) ugotavljanje tveganj v določenih nadzorovanih subjektih ali v primerih uporabe tehnologije, ki zahtevajo nadaljnji ciljno usmerjeni pregled, ter (iii) potencialno določitev nadaljnjih nadzorniških pričakovanj. Pomemben bo tudi za oblikovanje metodologije SREP za poslovne modele in upravljanje, ki so podlaga za uporabo novih tehnologij.

Bančni nadzor v ECB si je prav tako še naprej prizadeval dejavno oblikovati digitalizacijo za prihodnji evropski in mednarodni regulativni okvir z nadaljnjim sodelovanjem z evropskimi nadzornimi organi in mednarodnimi standardizacijskimi organi glede regulacije različnih vidikov, povezanih z digitalizacijo in inovacijami v finančnem sektorju. Poleg tega je bančni nadzor v ECB še naprej sodeloval v razpravah o regulativnem področju uporabe in zakonodajnih predlogih v okviru strategije EU za digitalne finance, kot so uredba o trgih kriptosredstev,^[6] akt o digitalni operativni odpornosti^[7] in akt o umetni inteligenci.^[8]

1.2.2.2 Pomanjkljivosti v zmogljivostih vodenja upravljalnih organov

Dobre prakse upravljanja, zanesljive notranje kontrole in zanesljivi podatki so ključni za spodbujanje ustreznega odločanja in zmanjševanje prevelikega prevzemanja tveganj tako v normalnih časih kot v času krize. Kljub napredku, ki so ga v zadnjih nekaj letih banke dosegle na tem področju, nadzorniki še naprej opažajo številne strukturne pomanjkljivosti v funkcijah notranjih kontrol, delovanju upravljalnih organov ter zmogljivostih za agregiranje in poročanje podatkov o tveganjih.

Zato bančni nadzor v ECB sodeluje v več dejavnostih, namenjenih doseganju napredka na tem področju, zlasti v zvezi s krepitvijo notranjega upravljanja in zmogljivosti strateškega usmerjanja. V obdobju 2022–2024 bodo te dejavnosti vključevale ciljno usmerjene preglede bank s pomanjkljivostmi v sestavi in delovanju upravljalnih organov, inšpekcijske preglede na kraju samem, ciljno usmerjeno (ponovno) ocenjevanje sposobnosti in primernosti na podlagi tveganj, razvoj pristopa, ki bo odražal različnost ocenjevanja sposobnosti in primernosti, posodobitev nadzorniške izjave iz leta 2016^[9] ter zbiranje podatkov.

Leta 2022 je bančni nadzor v ECB zbral podatke o sestavi in delovanju upravljalnih organov bank. Ugotovil je, da se raven formalne neodvisnosti v upravnih odborih bank povečuje, vendar jo je v številnih primerih mogoče še izboljšati. Pokazalo se je tudi, da so izboljšave še vedno mogoče na področju enakosti spolov in strokovnega znanja (zlasti na področjih, kot je IT), ki se že dolgo priznava kot ključna za učinkovito upravljanje. Nadaljnji razvoj je potreben tudi na področju politike načrtovanja nasledstva za upravne odbore. Bančni nadzor v ECB je te ugotovitve nadalje obravnaval v okviru SREP 2022 ter od bank, ki še niso imele politike ali ciljev raznolikosti, zahteval, naj te okvire vzpostavijo. Glede tega so nadzorniška pričakovanja, sporočena bankam, jasno pokazala, da bi morale ciljno usmerjene politike vključevati količnike za nezadostno zastopani spol na ravni upravljalnih organov bank ter vključevati več razsežnosti, kot so starost, spol, geografski izvor in izobrazba oziroma poklicne izkušnje. Skupne nadzorniške skupine spremljajo, kako banke izvajajo te okvire v okviru tekočih nadzornih dejavnosti.

Ureditev upravljanja je pomembna za vse banke, ne glede na njihovo velikost. Zato je bančni nadzor v ECB izvedel tudi tematski pregled ureditve upravljanja, ki so jo v obdobju 2021/22 uporabljale manj pomembne institucije,^[10] pri čemer je uporabil podatke iz vzorca več kot 200 manj pomembnih institucij iz 21 sodelujočih držav. Rezultati so razkrili več slabosti v manj pomembnih institucijah in pokazali, kako pomembno je stalno izboljševanje, ki ga omogoča reden dialog med nadzorniki na vseh ravneh. Bančni nadzor v ECB in nacionalni nadzorniki bodo še naprej spodbujali večjo usklajenost evropskih nadzorniških pričakovanj in standardov za notranje upravljanje ter odpravljanje vseh ugotovljenih pomanjkljivosti.

1.2.3 Nastajajoča tveganja

1.2.3.1 IT tveganje in kibernetsko tveganje

Kljub ruski vojni v Ukrajini je število kibernetskih incidentov, o katerih se poroča ECB, v prvih treh četrtletjih 2022 ostalo razmeroma stabilno v primerjavi z istim obdobjem leta 2021.

Bančni nadzor v ECB je v letu 2022 izvedel številne nadzorne aktivnosti na daljavo in na kraju samem v zvezi z IT tveganjem in kibernetskim tveganjem ter ugotovil: prvič, v bankah so še vedno mogoče izboljšave pri izvajanju osnovnih ukrepov za kibernetsko varnost, saj je bilo približno polovica resnih ugotovitev, odkritih med inšpekcijskimi pregledi IT tveganja na kraju samem leta 2022, skoncentriranih na področju IT in kibernetske varnosti. Drugič, po nekaj letih stalnega povečevanja se je odvisnost od sistemov ob koncu življenjskega cikla stabilizirala, čeprav na zelo visoki ravni. Tretjič, upravljanje kakovosti podatkov je bilo še vedno najmanj izpopolnjeno področje upravljanja tveganj in nekatere ključne kontrole v več bankah še niso bile v celoti izvedene. Četrtič, število kritičnih projektov, ki vplivajo na IT okolje, se je močno povečalo, kar kaže na to, kako pomembni so ustrezni postopki upravljanja, vzpostavljeni za razvoj IT in IT projekte.

Poleg tega je bančni nadzor v ECB v letu 2022 prvič uspel zbrati vse registre zunanjih izvajalcev od pomembnih institucij. Predhodna analiza teh informacij je potrdila velik pomen tega vprašanja: banke so poročale o okrog 60 tisoč veljavnih pogodbah o zunanjem izvajanju, od katerih se je polovica nanašala na kritične funkcije. Medtem ko je približno 40% takih pogodb povezanih s storitvami IKT, banke uporabljajo zunanje izvajalce za raznovrstne kritične funkcije, kot so med drugim notranje kontrole, storitve za stranke in administrativne storitve, plačilne storitve ali upravljanje gotovine.

Zbrane informacije o odvisnosti od tretjih oseb so pomagale odkriti tudi nekatera nastajajoča tveganja in izzive, ki jih je bilo treba ustrezno upravljati, denimo več ponudniki kritičnih storitev, ki jih je težko nadomestiti, velika operativna odvisnost bank od podjetij in storitev, ki jih zagotavljajo države zunaj EU, ter veliko število pogodb, ki še vedno niso bile popolnoma usklajene niti s smernicami EBA niti z nadzorniškimi pričakovanji ECB na tem področju.

Leta 2022 je bančni nadzor v ECB pomagal tudi pri dejavnostih mednarodnih delovnih skupin o IT tveganju in kibernetskem tveganju, vključno s tistimi, ki jih vodijo EBA, Baselski odbor za bančni nadzor in Odbor za finančno stabilnost, ter pri delu v zvezi z novimi regulativnimi predlogi, kot je akt o digitalni operativni odpornosti.^[11]

Na splošno ta gibanja kažejo, da morajo banke v čedalje bolj kompleksnem okolju še naprej izboljševati svojo operativno odpornost, da bi zagotovile ustrezno neprekinjeno poslovanje, vključno z neprekinjenim poslovanjem kritičnih storitev, ter se prilagajati novim in prihodnjim regulativnim zahtevam.

1.2.3.2 Podnebno in okoljsko tveganje

ECB je po objavi Vodnika ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih novembra 2020 začela vrsto nadzorniških pregledov, da bi ocenila zmogljivosti bank za upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj ter za uskladitev svojih praks z nadzorniškimi pričakovanji. Po pregledu samoocen in izvedbenih načrtov bank v letu 2021 je ECB leta 2022 izvedla tematski pregled. V tematskem pregledu leta 2022 je ocenila zanesljivost in celovitost ključnih politik in postopkov institucij ter njihovo sposobnost, da učinkovito usmerjajo strategije in profile za podnebna in okoljska tveganja.

Pregled je bil izveden skupaj s prvim nadzorniškim stresnim testom za podnebna tveganja (glej okvir 3) ter dopolnjen s ciljno usmerjenim pregledom poslovnih nepremičnin in namenskimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem. Tematski pregled so izvedli ECB in 21 pristojnih nacionalnih organov, zajel pa je 107 pomembnih institucij in 79 manj pomembnih institucij.

Tematski pregled je najprej pokazal,^[12] da je večina institucij zdaj razvila institucionalno strukturo za obravnavanje podnebnih in okoljskih tveganj, ker so v zadnjem letu očitno okrepile zmogljivosti (graf 13). Poleg tega se vse bolj priznava resnost teh tveganj, v različnih institucijah pa se uporablja širok nabor dobrih praks. ECB je v posebnem priročniku objavila zbirko dobrih praks,^[13] s katerimi je odgovorila na zahtevo bančnega sektorja po dodatnem vpogledu v dobre prakse in pokazala, da je mogoč hiter napredek. Ne glede na to si morajo skoraj vse institucije daljnosežno in trajno prizadevati, da svoje prakse uskladijo z nadzorniškimi pričakovanji. Na splošno uporabljeni pristopi še vedno niso bili dovolj izpopolnjeni ter ne uporabljajo podrobnih informacij o podnebnih in okoljskih tveganjih in/ali ustreznega aktivnega upravljanja portfelja in profila tveganosti. V 96% institucij so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri prepoznavanju podnebnih in okoljskih tveganj, v več kot polovici instituciji pa resne skrbi vzbuja njihova sposobnost, da učinkovito izvajajo svoje strategije in procese.

Poleg tega je ECB marca 2022 objavila posodobljeno oceno napredka, ki so ga banke dosegle pri razkrivanju podnebnih in okoljskih tveganj, kot je navedeno v vodniku ECB iz novembra 2020. Čeprav so bila od prve ocene ECB konec leta 2020 dosežena izboljšanja, nobena banka ni v celoti izpolnila nadzorniških pričakovanj. V primerjavi z letom 2020 je več bank zdaj lahko razkrilo smiselne informacije o podnebnih in okoljskih tveganjih. Vendar pa splošna raven preglednosti še vedno ni zadostna. Približno 75% bank ni razkrilo, ali so podnebna in okoljska tveganja močno vplivala na njihov profil tveganosti, čeprav je približno polovica bank, ki tega niso storile, ECB nakazala, da so po njihovem mnenju izpostavljene takim tveganjem. Skoraj 60% bank v vzorcu ni opisalo, kako bi lahko tveganje prehoda ali fizično tveganje vplivalo na njihovo strategijo. ECB je bankam poslala individualne dopise s povratnimi informacijami, v katerih je pojasnila njihove glavne pomanjkljivosti, in pričakovala, da bodo sprejele odločne ukrepe. Namen tega je bil bankam tudi pomagati, da se pripravijo na nove regulativne zahteve, kot so zavezujoči standardi za razkritja iz tretjega stebra o okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganjih. ECB je konec leta 2022 ponovno začela pregledovati razkritja bank o podnebnih in okoljskih tveganjih, rezultati pa naj bi bili objavljeni v letu 2023.

ECB je na podlagi različnih nadzorniških pregledov vsem pomembnim institucijam poslala dopise s povratnimi informacijami in določila roke za posamezne institucije, da do konca leta 2024 postopno izpolnijo vsa nadzorniška pričakovanja.^[14] Roki se bodo skrbno spremljali in po potrebi bodo sprejeti izvršilni ukrepi. ECB je v proces SREP že vključila ugotovitve o podnebnih in okoljskih tveganjih v posameznih bankah, pri čemer je več kot 30 bankam naložila zavezujoče kvalitativne zahteve, kar je pri manjšem številu bank vplivalo na rezultat v procesu SREP in s tem posredno na kapitalske zahteve iz drugega stebra.

Graf 13

Rezultati nadzorniškega ocenjevanja za leti 2021 in 2022

Raven zrelosti praks na različnih področjih nadzorniških pričakovanj (po posameznih bankah)

(v odstotkih področij nadzorniških pričakovanj)

1.3 Neposredni nadzor pomembnih institucij

1.3.1 Nadzor na daljavo

Bančni nadzor v ECB si prizadeva, da bi pomembne institucije nadziral na sorazmeren in na tveganju temelječ način, ki je hkrati zahteven in dosleden. V ta namen za vsako leto določi sklop glavnih tekočih nadzornih dejavnosti. Te dejavnosti so odvisne od veljavnih regulativnih zahtev, Nadzorniškega priročnika EMN in prednostnih nalog nadzora EMN, vključene pa so v program nadzorniških pregledov za posamezne pomembne institucije. Poleg dejavnosti, ki obravnavajo sistemska tveganja, so v program nadzorniških pregledov lahko vključene tudi druge nadzorniške dejavnosti, prilagojene posebnostim posamezne banke, kar skupnim nadzorniškim skupinam omogoča, da analizirajo in obravnavajo idiosinkratična tveganja. Dejavnosti programa nadzorniških pregledov na daljavo vključujejo: (i) dejavnosti v zvezi s tveganji (npr. SREP); (ii) druge dejavnosti, povezane z organizacijskimi, administrativnimi ali pravnimi zahtevami (npr. letna ocena pomembnosti), in (iii) dodatne dejavnosti, ki jih načrtujejo skupne nadzorniške skupine, da bi tekoči program nadzorniških pregledov dodatno prilagodile posebnostim nadzorovane skupine ali subjekta (npr. analize poslovnega modela banke ali strukture upravljanja).

1.3.1.1 Sorazmernost

Program nadzorniških pregledov je oblikovan v skladu z načelom sorazmernosti, kar pomeni, da je intenzivnost nadzora odvisna od velikosti, sistemske pomembnosti, tveganosti in zapletenosti posamezne institucije.

Tako kot v prejšnjih letih povprečno število načrtovanih nadzorniških dejavnosti na pomembno institucijo, vključenih v program nadzorniških pregledov, odraža to načelo sorazmernosti, tj. skupne nadzorniške skupine, ki nadzorujejo večje in bolj tvegane pomembne institucije, v povprečju načrtujejo večje število dejavnosti v okviru načrta nadzorniških pregledov (graf 14).

Graf 14

Povprečno število načrtovanih nalog na pomembno institucijo leta 2022

Število dejavnosti, izvedenih v letu 2022, je bilo nekoliko manjše od tega, kar je bilo prvotno načrtovano na začetku leta (graf 15). Glavni razlog je, da je bilo med letom preklicano manjše število upravnih nalog, kar je podobno kot pretekla leta.

Graf 15

Povprečno število nalog na pomembno institucijo leta 2022

1.3.1.2 Pristop na podlagi tveganj

Program nadzorniških pregledov (SEP) temelji na pristopu, ki temelji na tveganjih, kar pomeni, da se pri vsaki pomembni instituciji osredotoča na sistemska tveganja in tveganja, specifična za to institucijo. Za banke z velikim obsegom slabih posojil so skupne nadzorniške skupine na primer izvajale več dejavnosti, povezanih s kreditnim tveganjem, kot v povprečni banki. Podobno je odstotek dejavnosti, ki so jih opravile skupne nadzorniške skupine in so povezane s tržnim tveganjem, višji pri bankah z velikimi izpostavljenostmi do trga in trgovalnih dejavnosti kakor pri povprečni banki (graf 16).

Graf 16

Dejavnosti po programu nadzorniških pregledov v letih 2021 in 2022: dejavnosti na področju kreditnega in tržnega tveganja kot delež vseh dejavnosti

Kreditno tveganje

(v odstotkih)

Tržno tveganje

(v odstotkih)

1.3.1.3 Glavni poudarki nadzora na daljavo v letu 2022

SREP je glavno nadzorno orodje, s katerim se na podlagi vseh informacij, zbranih za posamezno institucijo v določenem letu, pripravi letna ocena tveganj za to institucijo (glej tudi razdelek 1.3.1.5 o horizontalni analizi SREP za leto 2022).

Pomembnejši primeri dejavnosti na daljavo, ki so jih skupne nadzorniške skupine izvajale v letu 2022 v okviru procesa SREP 2022 in skupne ocene SREP, so stresni test za podnebna tveganja v letu 2022 (glej okvir 3) in ciljno usmerjeni pregled poslovnih nepremičnin.

Ciljno usmerjeni pregled poslovnih nepremičnin je zahteval precejšnja sredstva. Ta pregled, napovedan decembra 2021, je bil osredotočen na upravljanje kreditnega tveganja v nastajajočih tveganjih v domačih portfeljih poslovnih nepremičnin bank, uporabljena pa je bila primerjalna analiza sorodnih institucij kot podlaga za ocenjevanje kritičnih elementov upravljanja kreditnega tveganja.

ECB je kot letni stresni test med nadzorovanimi pomembnimi institucijami izvedla tudi stresni test za podnebna tveganja. Glavne ugotovitve stresnega testa za podnebna tveganja so bile objavljene julija 2022.

1.3.1.4 Nadzorniške ugotovitve

Nadzorniške ugotovitve so eden glavnih rezultatov rednih nadzornih dejavnosti in odražajo pomanjkljivosti, ki jih morajo banke odpraviti. Skupne nadzorniške skupine so dolžne spremljati, kako banke upoštevajo te ugotovitve. Skupno število zabeleženih ugotovitev se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo in doseglo podobno raven kot pred pandemijo. To je bilo predvsem posledica zmanjšanja števila ugotovitev, povezanih s preiskavami notranjih modelov, v primerjavi s prejšnjim letom. Večina ugotovitev je izhajala iz preiskav notranjih modelov, inšpekcijskih pregledov na kraju samem in dejavnosti v zvezi z dovoljenji. Največ ugotovitev je bilo sporočenih na področju kreditnega tveganja (graf 17).

Graf 17

Nadzorniške ugotovitve

1.3.1.5 Horizontalna analiza SREP

V letu 2021 se je SREP ponovno začel izvajati v obliki celovite ocene SREP, ki se je ponovno začela s ciklom SREP 2022. Rezultati SREP so tako kot v prejšnjih ciklih ostali na splošno enaki in nadzorniki so kljub okrevanju po pandemiji COVID-19 ostali previdni ob zunanjih šokih, ki so bili posledica dolgotrajnih učinkov pandemije in ruske vojne v Ukrajini.

Skladno s prejšnjimi cikli SREP in prednostnimi nalogami nadzora v letu 2022 je večina kvalitativnih ukrepov obravnavala pomanjkljivosti pri upravljanju kreditnega tveganja in notranjem upravljanju, vendar je bilo prvič sprejetih tudi precejšnje število ukrepov za odpravo podnebnih tveganj.

Kreditno tveganje je bilo ključno prednostno področje za oceno SREP. Kljub izboljšanju ravni tveganja in pozitivnim gibanjem kreditne kakovosti (npr. zmanjšanju izpostavljenosti iz naslova slabih posojil) so se povprečne ocene le malenkostno izboljšale. To je bilo posledica stalne negotovosti glede makroekonomskih gibanj in gibanj na finančnih trgih ter preostalih strukturnih slabosti pri upravljanju kreditnega tveganja. Zaradi ruske vojne v Ukrajini in s tem povezanega vpliva na cene energentov in primarnih surovin ter hitrega umika iz okolja nizkih obrestnih mer postajajo čedalje bolj vidni znaki latentnega tveganja. Stopnje restrukturiranja in posojil iz druge skupine so zdaj presegle ravni izpred pandemije, kar pomeni, da obstajajo nekatera tveganja na področjih financiranja s finančnim vzvodom in izpostavljenosti, povezane z ranljivostmi v določenih sektorjih, ter tveganje nasprotne stranke, ki je posledica negativnih učinkov vojne v Ukrajini.

Tretjina ukrepov, sprejetih za obvladovanje kreditnega tveganja, se je nanašala na strateške in operativne načrte ali kritje nedonosnih izpostavljenosti. Poleg tega je bilo v skladu s prednostnimi nalogami nadzora na področju kreditnega tveganja 10% vseh ukrepov sprejetih v zvezi s pomanjkljivostmi na področjih, na katera se osredotoča pismo »Dear CEO« z dne 4. decembra 2020, ter s smernicami EBA o dajanju in spremljanju kreditov.

Notranje upravljanje ostaja skrb vzbujajoče. Na zmogljivosti bank za združevanje podatkov o tveganjih vplivajo pomanjkljivosti pri učinkovitosti upravljalnih organov, naklonjenost tveganju, pomanjkanje pozornosti funkcijam skladnosti poslovanja in notranje revizije ter vztrajna razdrobljenost in neusklajenost IT okolja.

Tretjina kvalitativnih ukrepov v zvezi z notranjim upravljanjem je bila osredotočena na potrebo po izboljšanju učinkovitosti upravljalnih organov. Neoptimalne sestave upravljalnih organov in razdelitev njihovih pristojnosti ter neustrezno načrtovanje nasledstva članov uprave so v ospredju pomislekov, ki jih obravnavajo ti ukrepi. V letu 2022 je bil dosežen napredek v tistih institucijah, ki pred tem niso imele vzpostavljenih politik raznolikosti ali notranjih ciljev za raznolikost spolov na ravni uprave. Vendar pa je večina nadzorovanih bank razkrila slabosti na področju raznolikosti, razen raznolikosti spolov, na primer raznolikosti po starosti in geografskem izvoru.

Kar zadeva podnebna tveganja, je bilo več kot 30 pomembnim institucijam naročeno, naj v okviru ocene SREP sprejmejo 40 kvalitativnih ukrepov. Večina kvalitativnih ukrepov je bila osredotočena na vprašanja, povezana s strateškim in operativnim načrtovanjem, kar kaže, da so nadzorniki to področje dojemali kot ključni dejavnik, ki omogoča boljše upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj. Ugotovitve so vključevale najrazličnejše teme, da bi se zagotovilo, da so bila podnebna in okoljska tveganja na zanesljiv in utemeljen način vključena v okvire za določanje strategije in upravljanje tveganj. Nanašale so se na izboljšanje ocenjevanja pomembnosti zadevnih tveganj, natančno prilagoditev notranjih stresnih testov in analiz scenarijev, določitev in spremljanje ustreznih ključnih kazalnikov tveganja, izboljšanje obsega in pogostosti poročanja vodstva ter nadaljnje vključevanje podnebnega tveganja v okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj.

Kljub težkim gospodarskim razmeram je ostala kapitalska ustreznost približno stabilna, pri čemer so bile povprečne zahteve iz drugega stebra in napotki iz drugega stebra enaki kot prejšnja leta. Zaradi neustreznega kritja nedonosnih izpostavljenosti so bili ponovno uvedeni posebni pribitki iz drugega stebra. Bančni nadzor v ECB je v okviru procesa SREP v letu 2022 prvič ocenil tveganje prevelikega finančnega vzvoda, da bi ugotovil, za katere banke bi bili lahko potrebni kvalitativni ukrepi ali zahteve iz drugega stebra posebej za količnik finančnega vzvoda. Na podlagi rezultatov ocene so bili za štiri institucije določeni kvalitativni ukrepi. Tveganje prevelikega finančnega vzvoda je bilo povezano z izpostavljenostmi pogojnemu finančnemu vzvodu ali znakom prirejanja.

Povprečni napotki iz drugega stebra so ostali večinoma nespremenjeni, saj v letu 2022 ni bil izveden noben stresni test na ravni celotnega sistema.

Za več informacij glej agregatne rezultate SREP 2022.

1.3.1.6 ECB imenuje zunanje strokovnjake za pregled SREP

SREP je bil vedno osrednji element nadzorniških dejavnosti ECB in je glavno orodje za zagotavljanje dosledno visokokakovostnega nadzora znotraj heterogenega bančnega sektorja.

SREP se je precej spremenil, saj je vključil spremembe z novimi ali posodobljenimi predpisi ter praktične prilagoditve spreminjajočemu se okolju. ECB se je osem let po uvedbi evropskega bančnega nadzora odločila preučiti, v kolikšni meri sedanji SREP v celoti izpolnjuje potrebe in prednostne naloge ter ali je sedanji proces mogoče racionalizirati. Septembra 2022 je ECB skupini mednarodnih strokovnjakov na visoki ravni podelila mandat, da na podlagi pregleda SREP izda priporočila, s katerimi bi se izboljšali učinkovitost in uspešnost evropskega bančnega nadzora.

Ta skupina strokovnjakov na visoki ravni je v začetni fazi svojega dela sodelovala na vrsti začetnih sestankov, da bi se seznanila s ključnimi koncepti in procesi, na katerih temelji SREP, kar jim je omogočilo zbrati informacije, bistvene za njihov pregled, in vzpostaviti stik z ustreznimi področji bančnega nadzora v ECB. Na teh sestankih je bilo obravnavano tudi, kako SREP povezuje različne druge nadzorne aktivnosti z obstoječim pravnim okvirom.

V naslednji fazi projekta je ta skupina strokovnjakov opravila razgovore z glavnimi pomembnimi deležniki iz pristojnih nacionalnih organov, organa EBA, drugih mednarodnih nadzornih organov in predstavnikov sektorja. Namen teh sestankov je bil spoznati najboljše prakse in razmisliti o v prihodnost usmerjenih perspektivah za potek bančnega nadzora ter skupini pomagati pri odločanju o morebitnih priporočilih, ki bi jih bilo treba izdati.

V zadnji fazi projekta, od januarja do marca 2023, se nameravajo strokovnjaki na visoki ravni osredotočiti na oblikovanje priporočil za poenostavitev procesa SREP in za izboljšanje njegove splošne učinkovitosti.

1.3.2 Nadzor na kraju samem

Leta 2022 je bila večina inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanj notranjih modelov opravljenih s hibridnim pristopom, po katerem se je tradicionalna prisotnost na kraju samem v prostorih nadzorovanega subjekta^[17] uspešno povezovala z delom na daljavo, pri čemer se je povečala prisotnost na kraju samem, ko so razmere zaradi pandemije COVID-19 to dopuščale.

V letu 2022 je bilo v pomembnih institucijah opravljenih 158 inšpekcijskih pregledov na kraju samem in 100 preverjanj notranjih modelov, kar kaže trend naraščanja od izbruha pandemije in rahlo povečanje števila inšpekcijskih pregledov na kraju samem v primerjavi z ravnmi izpred pandemije (graf 18).

Kar zadeva inšpekcijske preglede na kraju samem, se je na številnih področjih tveganja še naprej uporabljal pristop kampanje, ki se je uporabljal v prejšnjih letih^[18] in je dopolnjeval inšpekcijske preglede na kraju samem v posameznih bankah, ki so jih zahtevale skupne nadzorniške skupine. V skladu s prednostnimi nalogami nadzora za leto 2022 se je večina ključnih kampanj nadaljevala od prejšnjega leta, med drugim (i) kampanja za poslovne nepremičnine;^[19] (ii) obsežna kampanja za mala in srednje velika podjetja ter velike gospodarske družbe; (iii) kampanja podrobnih portfeljev po MSRP 9; (iv) kampanja za financiranje z vzvodom; (v) kampanja o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala; (vi) kampanja o poslovnih modelih in dobičkonosnosti ter (vii) kampanja o agregiranju in poročanju podatkov o tveganju, ki je bila nova kampanja za ugotavljanje, ali zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganju in prakse poročanja o tveganju podpirajo širše upravljanje tveganja in omogočajo upravljalnim organom bank obveščeno odločanje. Nastajajoča tveganja so bila obravnavana s pomočjo inšpekcijskih pregledov podnebnih in okoljskih tveganj, kreditnega tveganja nasprotne stranke, zunanjega izvajanja IT sistemov in kibernetske odpornosti na kraju samem. Za odpravo strukturnih pomanjkljivosti s krepitvijo učinkovitih strategij digitalizacije in upravljanja je bila uvedena tudi vrsta ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov strategij digitalne preobrazbe bank na kraju samem.

Enako kot leta 2021 so se glavne teme preverjanja notranjih modelov, obravnavane v letu 2022, nanašale na izvajanje novih regulativnih standardov in smernic EBA, začasne tolerance modelov v kontekstu brexita in nadaljnje ukrepanje po ciljno usmerjenem pregledu notranjih modelov.

Graf 18

Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanja notranjih modelov, ki so začeli v letih 2020, 2021 in 2022

(število pregledov)

1.3.2.1 Ključne ugotovitve inšpekcijskih pregledov na kraju samem

V analizi v nadaljevanju je predstavljen pregled najbolj kritičnih ugotovitev inšpekcijskih pregledov na kraju samem.^[20]

Kreditno tveganje

Za razliko od prejšnjega leta so bili inšpekcijski pregledi kreditnega tveganja na kraju samem, izvedeni leta 2022, bolj osredotočeni na kvantitativni pristop ter so temeljili na pregledih kreditnih map in oceni okvira oblikovanja rezervacij po MSRP 9 (podprti so bili tudi z na novo uvedenimi metodologijami za preglede portfeljev malih vrednosti in podrobnih portfeljev). Rezultat teh pregledov so bile dodatne prerazvrstitve nedonosnih izpostavljenosti v višini 4,2 milijarde EUR in dodatne rezervacije v višini 2,3 milijarde EUR.

Ugotovitve inšpekcijskih pregledov kreditnega tveganja na kraju samem v letu 2022 so izpostavile naslednje pomembne slabosti, navedene v padajočem vrstnem redu pojavljanja in resnosti.

• Razvrščanje po računovodskih tveganjih in na stopnje: pomanjkljivosti pri ocenjevanju finančnih težav posojilojemalcev, zaradi katerih inšpekcijske skupine izpostavljenosti prerazvrstijo med izpostavljenosti, ki verjetno ne bodo plačane ali kot restrukturirane, ter ugotavljajo dodatne izpostavljenosti v skladu z MSRP 9 s statusom 2. stopnje.
• Izračun individualnih in skupinskih rezervacij: pomanjkljivosti v parametrih za verjetnost neplačila in izgubo ob neplačilu v modelih kolektivnega oblikovanja rezervacij, slabosti v znatnem povečanju kreditnega tveganja, nezadostno vključevanje v prihodnost usmerjenih informacij, neizvedba analize ali optimistična analiza denarnega toka pri ocenjevanju posameznih rezervacij, precenitev ali neustrezno upoštevanje vrednosti zavarovanja, zaseženega premoženja in jamstev.
• Postopek odobritve in spremljanja: pomanjkljivosti v postopku odločanja o kreditih, neustrezno merilo sposobnosti servisiranja dolga, nezadostno upoštevanje tveganja refinanciranja za posojila z odloženim odplačilom obresti (posojila bullet), nepopolna merila za odobravanje posojil.
• Kakovost podatkov: slaba kakovost podatkov o kreditnih podatkovnih zapisih, ki jih zagotavljajo pregledane institucije, interni IT sistemi, ki ne podpirajo ustreznega odkrivanja, spremljanja in razvrščanja kreditnega tveganja.

Notranje upravljanje

Podobno kot leto prej so inšpekcijski pregledi na kraju samem, opravljeni leta 2022, vključevali različne teme upravljanja, s posebnim poudarkom na prednostnih nalogah nadzora. Najbolj kritične pomanjkljivosti^[21] so bile ugotovljene na naslednjih področjih upravljanja.

• Funkcije notranje kontrole (vključno s skladnostjo poslovanja, upravljanjem tveganj in notranjo revizijo): resne pomanjkljivosti pri statusu, virih in obsegu dejavnosti vseh funkcij notranje kontrole.
• Agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih: nezadostna ureditev upravljanja, slabosti pri upravljanju kakovosti podatkov, ki vzbujajo zaskrbljenost glede sposobnosti pridobivanja točnih in zanesljivih podatkov o tveganjih, ter netočnost in neustreznost poročanja o upravljanju tveganj.
• Zunanje izvajanje: nezadostne ocene tveganj, na podlagi katerih se sprejemajo odločitve o zunanjem izvajanju, ter pomanjkljivosti pri izvajanju in spremljanju storitev, oddanih zunanjim izvajalcem, zlasti v zvezi z informacijskimi storitvami.
• Korporativna struktura in organizacija: šibka kultura upravljanja tveganj na ravni institucije, pomanjkljivosti v okvirih notranjih kontrol ter nezadostni kadrovski in tehnični viri.

Tveganja v zvezi z informacijsko tehnologijo

V skladu s prednostnimi nalogami nadzora v obdobju 2022–2024 se je v letu 2022 povečalo število inšpekcijskih pregledov IT tveganja na kraju samem, osredotočenih na IT tveganje in upravljanje tveganja kibernetske varnosti, ugotovitve na tem področju pa so predstavljale približno polovico najresnejših ugotovitev, ugotovljenih v inšpekcijskih pregledih IT tveganja na kraju samem v letu 2022.

Izmed drugih ugotovitev se je največji delež nanašal na pomanjkljivosti pri upravljanju informacijskih projektov (tj. 12% vseh resnih ugotovitev glede IT tveganja v letu 2022). S tem se po eni strani potrjuje ugotovitev, da so glavni vzrok za izpad kritičnih storitev spremembe programske opreme, kot so poročale banke v vprašalniku o IT tveganju.^[22] Po drugi strani je bilo število ugotovitev na tem področju skrb vzbujajoče glede na večja pričakovanja glede prožnosti pri spremembah programske opreme v podporo digitalni preobrazbi (drugo prednostno področje nadzornih prednostnih nalog).

Več informacij o IT tveganju in kibernetskem tveganju je v razdelku 1.2.3.1.

Regulativni kapital in proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala

Kampanja o procesu ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP), ki se je začela leta 2020, se je nadaljevala v letih 2021 in 2022, da bi odpravila strukturne pomanjkljivosti v kvantifikaciji tveganj in projekcijah kapitala za krepitev kapitalskega načrtovanja.

Glavne ugotovitve o regulativnem kapitalu (1. steber) so se nanašale na: (i) pomanjkanje ustrezne formalizacije postopka za izračun regulativnih kapitalskih zahtev; (ii) nezadosten okvir kontrol za izračunavanje kapitalskih zahtev in kapitala ter (iii) nepravilno razporejanje izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti ali neustrezno dodeljevanje uteži tveganja izpostavljenostim.

Najresnejše pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih pregledih ICAAP, so bile naslednje: (i) šibke notranje metodologije za kvantifikacijo (npr. za kreditno tveganje, tržno tveganje ali obrestno tveganje); (ii) pomanjkanje zanesljivosti večletnega procesa načrtovanja kapitala; (iii) neustrezna metodologija za ugotavljanje pomembnih tveganj v okviru procesa ugotavljanja tveganj ter (iv) manjkajoče ali nedosledne povezave med ICAAP in poslovno strategijo, strategijo na področju tveganj in okvirom nagnjenosti k prevzemanju tveganj.

Poslovni model in dobičkonosnost

Na podlagi kampanje za inšpekcijske preglede poslovnih modelov na kraju samem, ki se je začela leta 2021, so bili inšpekcijski pregledi na kraju samem na tem področju v letu 2022 ponovno izvedeni s poudarkom na ključnih vidikih kampanje (npr. pregled strategije, analiza dobičkonosnosti, določanje cen posojil in finančne projekcije).

Najbolj kritične ugotovitve so bile preveč optimistične in slabo strukturirane finančne napovedi, ki so jih pripravile nekatere finančne institucije. Poleg tega so bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti.

• Šibak postopek strategije z nezadostnim spremljanjem, zaradi česar niso doseženi strateški cilji.
• Neustrezna analiza dobičkonosnosti s pomanjkljivim usmerjanjem zaradi neprimernih strateških postopkov ocenjevanja ključnih kazalnikov uspešnosti in neizvajanja teh kazalnikov v praksi.
• Neučinkovit okvir določanja cen, ki ogroža dejansko donosnost in strateške cilje.

Tržno tveganje

Inšpekcijski pregledi na kraju samem v zvezi s tržnim tveganjem, izvedeni leta 2022, so bili osredotočeni na tveganje vrednotenja bank v brexitu, ki je bilo ocenjeno v okviru kampanje za obrestno tveganje v bančni knjigi, ter na kreditno tveganje nasprotne stranke.

Glavne šibke točke, ugotovljene leta 2022, so se nanašale na merjenje poštene vrednosti in dodatne prilagoditve vrednosti (nezadostna zanesljivost vira tržnih podatkov in pokrivanje neodvisnega preverjanja cen, neustrezne metodologije za hierarhijo poštene vrednosti in dodatne prilagoditve vrednosti, pomisleki glede shem amortizacije dobička ob pripoznanju). Pomanjkljivosti so bile ugotovljene tudi v vzorčnem okviru upravljanja tveganj (zlasti v zvezi s postopkom validacije vzorca in popravki parametrov tveganja) ter v upravljanju tveganj nasprotne stranke (predvsem v zvezi z okviri stresnih testov za upravljanje tveganj nasprotne stranke, ugotavljanjem, merjenjem in določanjem limitov ter upravljanjem zavarovanja s premoženjem).

Likvidnostno tveganje

Obseg inšpekcijskih pregledov likvidnostnega tveganja na kraju samem se ni spremenil. Večina zelo resnih ugotovitev se je nanašala na šibke točke pri merjenju in spremljanju tveganj (pomanjkljivosti pri robustnosti parametrov in izbiri predpostavk), regulativno poročanje (napačna razvrstitev podkomponent količnika likvidnostnega kritja) in okvir stresnih testov (pomanjkljivosti v zasnovi scenarijev).

Obrestno tveganje iz bančne knjige

Večina kritičnih ugotovitev se je nanašala na slabosti v okviru scenarijev stresnih testov (pomanjkljivosti v zasnovi scenarija in pri izvajanju nadzorniškega testa za izjeme) ter na merjenje in spremljanje obrestnega tveganja v bančni knjigi. To se je nanašalo predvsem na neustreznost modelov za kvantifikacijo, ki se uporabljajo za predpostavke vedenjskega modeliranja, na pomanjkljivosti pri validaciji modelov in testiranju za nazaj.

1.3.2.2 Ključne ugotovitve preverjanja notranjih modelov

Leta 2022 je bil pristop preverjanja notranjih modelov osredotočen na naslednje vidike.

Program popravila na podlagi notranjih bonitetnih ocen EBA: Od bank so prispele številne zahteve v zvezi z notranjimi modeli, katerih namen je bil uvesti spremembe v modelih, da bi izpolnili nove zahteve, ki jih je EBA določil v okviru regulativnega pregleda pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen (t. i. program popravila pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen). Rok za izpolnitev večine teh zahtev je bil konec leta 2021. Zaradi tega je bilo v letu 2022 ocenjenih zelo veliko število zahtev teh bank.

Najbolj kritične ugotovitve so se nanašale na postopke kakovosti podatkov. Kar zadeva okvir modeliranja za ocenjevanje verjetnosti neplačila, so se najbolj kritične ugotovitve nanašale na izračun dolgoročnega povprečja in konservativnost, medtem ko je bilo pri ocenjevanju izgube ob neplačilu veliko število resnih ugotovitev za izračun dejanske izgube ob neplačilu in ocene zmanjšanja izgube ob neplačilu.

Nadaljnje spremljanje ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov: Dvesto pregledov na kraju samem, izvedenih v okviru ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov (TRIM), je pokazalo, da morajo banke storiti več, da bi izboljšale način izvajanja in uporabe notranjih modelov. Stalno nadzorniško spremljanje je pomembno za zagotovitev, da banke učinkovito odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Spremljanje TRIM je bilo pri modelu IRB na splošno povezano s preverjanjem notranjih modelov, namenjenim zgoraj navedenemu programu EBA za popravilo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen.

Nove institucije pod neposrednim bančnim nadzorom v ECB: Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU in selitve institucij v bančno unijo so morale nekatere institucije pridobiti dovoljenje ECB za nadaljnjo uporabo svojih notranjih modelov, ki so bili odobreni zunaj okvira evropskega bančnega nadzora. Leta 2022 je bilo izvedeno veliko število preverjanj notranjih modelov ter zlasti pristopa na podlagi notranjih modelov za tržno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke.

Najpogosteje ugotovljene pomanjkljivosti pri preverjanju notranjih modelov tržnega tveganja so bile pri brexitskih bankah na področju upravljanja in zunanjega izvajanja zaradi njihove močne odvisnosti pri upravljanju tveganja, razvoju modelov in spremljanju od skupinskih funkcij ali drugih subjektov v skupini, ki so bili zunaj obsega evropskega bančnega nadzora. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da te banke zaostajajo za drugimi institucijami pri izpolnjevanju regulativnih standardov in usklajevanju z načinom, kako ECB razume take regulativne zahteve, na primer na področjih, kot so uvedba okvira tveganj, ki niso vključena v model,^[23] in testiranje nedospelih portfeljev tržnih tveganj za nazaj. Pri nekaterih kategorijah tržnega tveganja modeli tržnega tveganja niso zajemali znatnega deleža pozicij, kar je predpogoj za uporabo notranjih modelov.

Zaradi preverjanja notranjih modelov kreditnega tveganja nasprotne stranke so se ugotovitve v zvezi z brexitom nanašale tudi na upravljanje in zunanje izvajanje, kar je pokazalo, da so bile institucije v brexitu podobno kot pri tržnem tveganju močno odvisne od skupine za upravljanje tveganj, razvoj in spremljanje modelov. Ugotovitve so vključevale tudi vidike notranjih modelov, ki so bili za institucije v brexitu netipični, na primer validacijo (zlasti za zajetje testiranja za nazaj), kakovost podatkov, umerjanje stresa in modeliranje denarnih tokov, povezanih s trgovanjem, v obdobju kritja za tveganje.^[24]

ECB je prejela in ocenila tudi prijave v zvezi z vračanjem k manj izpopolnjenim pristopom, zlasti v okviru pobud, ki so jih banke sprejele za poenostavitev svojega modela v skladu z nadzorniškimi pričakovanji ECB. Posebna pozornost je bila namenjena preprečevanju kakršnega koli izbiranja pri teh vračanjih.

1.4 Posredni nadzor manj pomembnih institucij

1.4.1 Struktura sektorja manj pomembnih institucij

Sektor manj pomembnih institucij je na splošno še vedno precej razdrobljen. 83% vseh evropskih manj pomembnih institucij je v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Te države so bile zato gonilna sila konsolidacije v sektorju manj pomembnih institucij.

Sedanji trend konsolidacije v bančnem sektorju manj pomembnih institucij se je v letu 2022 nadaljeval, pri čemer se je skupno število manj pomembnih institucij še zmanjšalo z 2.089 ob koncu leta 2021 na 2.032 v tretjem četrtletju 2022 (tabela 1), največji del tega upada pa se je zgodil v Nemčiji. V prvih desetih mesecih leta 2022 je bilo bodisi prevzetih ali združenih 39 subjektov, od tega 33 nemških in pet avstrijskih manj pomembnih institucij. V primerjavi z letom prej se je število institucij, ki jim je bilo odvzeto dovoljenje, precej zmanjšalo, in sicer z desetih manj pomembnih institucij v vseh državah EMN v letu 2021 na samo eno manj pomembno institucijo v letu 2022. Poleg tega je dovoljenje prenehalo veljati samo v enem primeru. To so le delno odtehtala štiri nova dovoljenja, izdana v štirih različnih jurisdikcijah, in še trije subjekti (podružnice ali finančni holdingi), ki so začeli poslovati v okviru evropskega bančnega nadzora.

Tabela 1

Število manj pomembnih institucij po državah

Čeprav se število manj pomembnih institucij zmanjšuje, ta sektor še naprej predstavlja pomemben delež širšega evropskega bančnega sektorja, saj ima približno 15% skupne bilančne vsote bank brez infrastruktur finančnega trga in 18% vključno z infrastrukturami finančnega trga. Pomen sektorja manj pomembnih institucij v nekaterih državah članicah je razviden iz deleža bilančne vsote manj pomembnih institucij v skupni bilančni vsoti posamezne države. Prav tako je ta delež dober pokazatelj heterogenosti sestave različnih domačih bančnih sistemov v 21 državah pod evropskim bančnim nadzorom. V Luksemburgu, Nemčiji in Avstriji so manj pomembne institucije predstavljale več kot tretjino bilančne vsote v domačem bančnem sektorju. Nasprotno je v državah, kjer je bančni sektor bolj skoncentriran, sektor manj pomembnih institucij razmeroma majhen. V Franciji, Grčiji in Belgiji je na primer predstavljal le 2,6%, 3,5% oziroma 5,5% bilančne vsote bank.

Graf 19

Tržni delež pomembnih in manj pomembnih institucij

(kot odstotek bilančne vsote)

Sektor manj pomembnih institucij sestavljajo različni dinamični tržni segmenti, od potrošniških kreditov in nepremičninskih posojil do zasebnega bančništva in upravljanja premoženja. Dejavnosti manj pomembnih institucij so po navadi geografsko bolj skoncentrirane kot dejavnosti pomembnih institucij, pri čemer so posojila prebivalstvu prevladujoči poslovni model. Zato v sektorju manj pomembnih institucij ponavadi prevladuje veliko število regionalnih hranilnic in/ali zadružnih bank, pri čemer je večina bank v Nemčiji in Avstriji tudi članic institucionalnih shem za zaščito vlog – več kot dve tretjini vseh manj pomembnih institucij v Avstriji in približno 90% v Nemčiji.

Graf 20

Klasifikacija poslovnih modelov manj pomembnih institucij

(v odstotkih glede na število nacionalnih manj pomembnih institucij)

1.4.2 Izbrane dejavnosti pregleda nad manj pomembnimi institucijami

Kljub vztrajnemu trendu zniževanja ravni slabih posojil v zadnjih letih je kreditno tveganje še vedno glavni razlog za zaskrbljenost manj pomembnih institucij glede na sedanjo makroekonomsko in geopolitično negotovost. Skupni delež nedonosnih posojil (brez centralnobančnega financiranja) je septembra 2022 znašal 2,1%, potem ko je septembra 2021 znašal 2,3%. Podobno se je še naprej zmanjševalo tudi število manj pomembnih institucij z velikim obsegom nedonosnih posojil,^[25] in sicer medletno z 208 na 183.

Po številnih nadzornih dejavnostih na področju kreditnega tveganja v zadnjih letih je bil leta 2022 razvit in uveden skupni okvir za redno in strukturirano spremljanje trendov kreditnega tveganja v manj pomembnih institucijah. S tem so bila za pristojne nacionalne organe zagotovljena podrobnejša referenčna merila, kar je omogočilo redno primerjavo glavnih kazalnikov glede vidikov, kot so ugotavljanje bančnih restrukturiranih izpostavljenosti in izpostavljenosti z majhno verjetnostjo plačila ter prakse oblikovanja rezervacij v sektorju manj pomembnih institucij.

Notranje upravljanje je za evropske nadzornike ostalo ključna prednostna naloga. Bančni nadzor v ECB je leta 2021/2022 v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi izvedel tematski pregled sistema upravljanja manj pomembnih institucij z uporabo podatkov iz vzorca skoraj 300 manj pomembnih institucij iz 21 sodelujočih držav. Pregled je zajel širok nabor vidikov, povezanih z notranjim upravljanjem, vključno z delovanjem upravnih odborov manj pomembnih institucij, ki ga je dopolnila anketa o pomembnih nacionalnih nadzorniških praksah. Bančni nadzor v ECB in nacionalni nadzorniki še naprej spodbujajo večjo usklajenost nadzorniških pričakovanj in standardov za notranje upravljanje ter odpravljanje vseh ugotovljenih pomanjkljivosti.

Hkrati je za velik del sektorja manj pomembnih institucij ostala skrb vzbujajoča tudi dobičkonosnost (glej razdelek 1.1.2). Zato so evropski nadzorniki v zvezi s tem izvedli številne dejavnosti, med drugim dejavnosti, povezane z digitalizacijo na področjih, kot so uporaba depozitnih platform s strani manj pomembnih institucij ali natančno spremljanje manj pomembnih institucij, ki uporabljajo poslovne modele finančne tehnologije. Poleg tega so nadzorniki izvedli namenske sektorske analize na področjih, kot so kreditne zadruge in gradbene družbe, spremljanje hranilnic in mrež institucionalne sheme za zaščito vlog ter brexit, s poudarkom na poslovnih modelih in dobičkonosnosti.

Poleg tega se je leta 2022 začel pilotni projekt za izboljšanje doslednosti nadzorniških rezultatov za manj pomembne institucije pod evropskim bančnim nadzorom. Projekt je bil zasnovan za merjenje učinkovitosti nadzora in pregleda nad nadzorom manj pomembnih institucij v okviru evropskega bančnega nadzora na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij. Osredotočen je bil med drugim na nadzorniške kapacitete, nadzorniške dejavnosti (npr. inšpekcijski pregledi na kraju samem), intenzivnost nadzorniškega dialoga z manj pomembnimi institucijami in skladnost s smernicami EBA.

Druge pobude za pregled nad delovanjem manj pomembnih institucij so vključevale tematsko delo na področju podnebnih tveganj, krizno upravljanje, pregled praks pristojnih nacionalnih organov za stresno testiranje. Dodatne podrobnosti o teh in nadaljnjih pobudah so na voljo v Poročilu o nadzoru manj pomembnih institucij za leto 2022.

1.4.3 Popis nacionalnih praks za stresno testiranje manj pomembnih institucij

Bančni nadzor v ECB je še naprej spodbujal splošno konvergenco na področju nadzorniškega stresnega testiranja manj pomembnih institucij s popisom nacionalnih praks stresnega testiranja v manj pomembnih institucijah. Primerjalna analiza sedanjih pristopov na nacionalni ravni je po potrebi zagotovila podlago za nadaljnji napredek pri spodbujanju skladnosti – na primer z olajšanjem uporabe skupnih scenarijev. Izmenjava dobrih praks med pristojnimi nacionalnimi organi bo prispevala tudi k poenotenju praks stresnega testiranja v manj pomembnih institucijah v obsegu, ki ga zahtevajo posebnosti nacionalnih manj pomembnih institucij, ob polnem upoštevanju načela sorazmernosti.

1.5 Makrobonitetne naloge ECB

ECB je v letu 2022 še naprej dejavno sodelovala z nacionalnimi organi v skladu z makrobonitetnimi nalogami, ki jih ima po členu 5 uredbe o EMN.^[26] V tem okviru je tako kot v preteklih letih od ustreznih nacionalnih organov prejela in ocenjevala uradna obvestila o makrobonitetni politiki. Uradna obvestila so se nanašala na odločitve o določitvi proticikličnih kapitalskih blažilnikov, odločitve o identifikaciji in kapitalski obravnavi globalnih sistemsko pomembnih institucij (GSPI) ali drugih sistemsko pomembnih institucij (DSPI) ter na odločitve o drugih makrobonitetnih ukrepih, na primer o določitvi blažilnikov sistemskih tveganj in o ukrepih v skladu s členom 458 uredbe o kapitalskih zahtevah.

Med pandemijo COVID-19 se je več nacionalnih organov odločilo sprostiti kapitalske blažilnike, da bi podprle kreditiranje v tem času. Vendar so leta 2021 nekateri nacionalni organi zaradi naraščajočega cikličnega tveganja začeli ponovno uvajati zahteve po pozitivnem proticikličnem blažilniku. To se je nadaljevalo tudi v letu 2022, pri čemer je več nacionalnih organov ob vse večjih makrofinančnih ranljivostih povečevalo ciklične in strukturne kapitalske blažilnike. Nacionalni organi so ugotovili tudi 129 DSPI in za te banke določili stopnje kapitalskih blažilnikov. Te stopnje so bile skladne z osnovno metodologijo za določanje kapitalskih blažilnikov za druge sistemsko pomembne institucije, ki jo ECB uporablja od leta 2016. ECB je 21. decembra 2022 napovedala, da bo od 1. januarja 2024 uporabljala revidirano osnovno metodologijo za ocenjevanje blažilnikov za DSPI.^[27] Revidirana osnovna metodologija je zasnovana za krepitev zmogljivosti DSPI za absorbiranje izgub, dodatno zmanjševanje tveganja heterogenosti blažilnikov za DSPI ter zagotavljanje enotnejše obravnave DSPI v državah, ki spadajo pod evropski bančni nadzor.

ECB je marca 2022 objavila odgovor na poziv Evropske komisije za svetovanje o pregledu makrobonitetnega okvira EU.^[28] Ta poziv je bil naslovljen tudi na EBA in Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ki sta svoje odgovore objavila vzporedno.^[29]

Maja 2022 je Baselski odbor za bančni nadzor spremenil metodologijo GSPB, da bi priznal napredek, dosežen pri razvoju evropske bančne unije. Revidirana metodologija nadzornikom omogoča, da po lastni presoji zmanjšajo utež, ki jo imajo sredstva in obveznosti znotraj bančne unije pri ocenjevanju sistemske pomembnosti bank.^[30] V zvezi s tem je ECB 27. junija 2022 objavila izjavo o obravnavi evropske bančne unije v metodologiji ocenjevanja globalnih sistemsko pomembnih bank.^[31] V skladu z metodologijo GSPB so ECB in nacionalni organi leta 2022 opredelili osem GSPI, ki so pod evropskim bančnim nadzorom in bi morale leta 2024 imeti dodatne kapitalske blažilnike v razponu od 1,0% do 1,5%.^[32]

Svet ECB je 2. novembra 2022 objavil izjavo, v kateri je ugotovil, da nekateri nacionalni organi in ECB preučujejo, ali bi bilo treba makrobonitetne kapitalske blažilnike v nekaterih državah povečati, da bi ohranili odpornost in zagotovili, da bodo banke sposobne vzdržati sistemska tveganja, če bi se uresničila pozneje.^[33] Izjava je potrdila in podprla tudi opozorilo o ranljivostih v finančnem sistemu, ki ga je 22. septembra 2022 izdal ESRB, katerega naslovnik je bila tudi ECB.^[34]

Bančni nadzor v ECB je dejavno sodeloval tudi na več področjih dela ESRB, med drugim pri delu ESRB na področju poslovnih in stanovanjskih nepremičnin,^[35] kibernetskih in podnebnih tveganj, kriptosredstev in decentraliziranega financiranja. Delo je vključevalo tudi neugodni scenarij stresnega testa EBA v letu 2023 na ravni EU in zbirno poročilo o skladnosti v okviru priporočil ESRB o omejitvi razdelitev med pandemijo bolezni COVID-19.^[36]

1.6 Tveganja in prednostne naloge nadzora v obdobju 2023–2025

Bančni nadzor v ECB nenehno ocenjuje in spremlja tveganja in ranljivosti, s katerimi se soočajo institucije pod njegovim neposrednim nadzorom. Rezultat te ocene, ki upošteva tudi spoznanja iz procesa SREP, podpira razvoj in posodabljanje srednjeročne strategije in s tem povezanih prednostnih nalog nadzora. S temi prednostnimi nalogami se spodbujata učinkovitost in enotnost nadzorniškega načrtovanja skupnih nadzorniških skupin, kar prispeva k učinkovitejšemu razporejanju virov. Pristojnim nacionalnim organom tudi pomagajo sorazmerno določiti prednostne naloge pri nadzoru manj pomembnih institucij (glej razdelek 1.4).

Geopolitični šok zaradi ruske invazije v Ukrajini februarja 2022 in njenih neposrednih makrofinančnih posledic v obliki višjih cen energentov in primarnih surovin ter s tem vse višje inflacije je povečal negotovost glede gibanj v gospodarstvu in na finančnih trgih, kar povečuje tveganja za bančni sektor. V tako zahtevnem okolju je bančni nadzor v ECB v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi posodobil svoje strateške prednostne naloge za obdobje 2023–2025. Nadzorovane institucije bodo morale kot prvo okrepiti svojo odpornost proti neposrednim posledicam makrofinančnih in geopolitičnih šokov (1. prednostna naloga); kot drugo obravnavati izzive digitalizacije in okrepiti usmerjevalne zmogljivosti upravljalnih organov (2. prednostna naloga); ter kot tretje okrepiti prizadevanja pri spopadanju s podnebnimi spremembami (3. prednostna naloga) (glej sliko 1).

Slika 1

Prednostne naloge nadzora v obdobju 2023–2025 za odpravo ugotovljenih ranljivosti v bankah

1.6.1 1. prednostna naloga: Krepitev odpornosti proti neposrednim makrofinančnim in geopolitičnim šokom

V prvi polovici leta 2022 so bile nadzorovane institucije na splošno uspešne, saj sta jih podpirala popandemično okrevanje gospodarstva in postopna normalizacija obrestnih mer. Banke so poročale o trdnih kapitalskih količnikih in obsežnih likvidnostnih blažilnikih v celotnem obdobju, kar kaže močno splošno odpornost sektorja. Medtem ko je neposredni vpliv ruske vojne v Ukrajini za večino nadzorovanih institucij do zdaj ostal omejen, se je makroekonomski šok, ki je zaostril že obstoječe inflacijske pritiske in še vedno prisotna ozka grla v dobavni verigi, razširil predvsem po Evropi. Zaradi tega so se finančna in nefinančna tveganja v evropskem finančnem sektorju povečala. V teh okoliščinah je glavni cilj bančnega nadzora v ECB v bližnji prihodnosti zagotoviti, da bodo banke pod njegovim neposrednim nadzorom okrepile odpornost proti takojšnjim makrofinančnim in geopolitičnim šokom. Stresni test na ravni EU leta 2023, ki ga usklajuje EBA, bo podpiral ta prizadevanja in prispeval k rezultatom naslednjega cikla SREP ter k prednostnim nalogam nadzora za leto 2023.

Kombinacija nižje rasti, vztrajno visoke inflacije in zviševanja obrestnih mer bo verjetno vplivala na sposobnost servisiranja dolga podjetij in gospodinjstev, zlasti tistih z višjo stopnjo zadolženosti. Zviševanje obrestnih mer povečuje pritisk tudi na nepremičninski sektor, v katerem se povečujejo ranljivosti, kot kažejo vztrajni znaki precenjenosti cen stanovanj, naraščajoči gradbeni stroški in premik k delu na daljavo, kar najbolj obremenjuje komercialni sektor. Glede na to bi morale biti banke sposobne hitro odkriti in zmanjšati kopičenje tveganj pri kreditni izpostavljenosti do sektorjev, bolj občutljivih na sedanje makroekonomsko okolje. Banke so v zadnjih letih dosegle določen napredek, vendar je SREP leta 2022 potrdil, da pri upravljanju tveganj še vedno obstajajo pomanjkljivosti, zlasti v zvezi z odobravanjem in spremljanjem posojil, razvrščanjem posojilojemalcev v težavah in z okviri oblikovanja rezervacij. Bančni nadzor v ECB bo zato okrepil in pospešil prizadevanja na tem področju in čeprav se z večino dejavnosti, načrtovanih za prihodnja leta, nadaljuje prednostni delovni program iz lanskega leta, bo poudarek prilagojen tako, da bo zajel tudi sektorje, ki so jih posledice ruske invazije na Ukrajino (npr. energetsko intenzivni sektorji) in makroekonomsko okolje najbolj prizadeli.

Izredni ukrepi denarne politike, uvedeni med pandemijo, so bankam zagotovili obsežno likvidnost po nižjih stroških. V tem obdobju so banke relativno povečale odvisnost od centralnobančnega financiranja na račun deleža tržnega financiranja. Strmo povečanje inflacije, zabeleženo od začetka ruske vojne v Ukrajini, in poznejše zaostrovanje denarne politike v razvitih gospodarstvih sta zaznamovala konec dlje trajajočih nižjih obrestnih mer. Neposredna posledica za banke je bilo povečanje stroškov centralnobančnega financiranja in razmikov na grosističnih trgih. V prihodnje bi se lahko banke zato lahko soočile z izzivi pri financiranju, če se bodo zatekle k bolj grosističnim virom financiranja ravno v času, ko je to dražje in ko se zmanjšuje naklonjenost vlagateljev tveganju. To lahko vpliva na dobičkonosnost bank in na njihovo sposobnost, da vzdržujejo trenutne količnike likvidnosti in financiranja. Tveganja, ki izhajajo iz velike odvisnosti bank od sredstev CUODR III in njihovih izhodnih strategij, zahtevajo nadaljnje nadzorniško spremljanje, kot so poudarile nekatere skupne nadzorniške skupine v letošnjem procesu SREP. V teh okoliščinah bo bančni nadzor v ECB okrepil sodelovanje s ciljnim številom bank z bolj ranljivimi strukturami financiranja in/ali šibkejšimi praksami upravljanja tveganj v zvezi z likvidnostjo in financiranjem. Nadzorovane institucije bodo morale pripraviti, izvesti in po potrebi prilagoditi trden in zanesljiv načrt likvidnosti in financiranja, ki bo zajemal izhodne strategije ter zmanjševanje tveganj obnovitve in koncentracij v strukturi financiranja.

1.6.2 2. prednostna naloga: Reševanje izzivov na področju digitalizacije in krepitev usmerjevalnih zmogljivosti upravljalnih organov

Banke se morajo spoprijeti tudi s strukturnimi izzivi in tveganji, povezanimi z delovanjem v čedalje bolj digitalnem okolju, da bi zagotovile odpornost in vzdržnost svojih poslovnih modelov.

Digitalizacija ni le ključno gonilo večje učinkovitosti, ampak je tudi ključnega pomena, da banke ostanejo konkurenčne. V zvezi s tem morajo banke prilagoditi svoje strategije digitalne preobrazbe tako, da bodo upoštevale nenehno spreminjajoče se želje potrošnikov ter vzdržale krepitev konkurence z vodilnimi na digitalnem področju v bančnem sektorju in novimi nebančnimi digitalnimi subjekti, ki ponuja bančne storitve. V prihodnjih letih namerava bančni nadzor v ECB posodobiti in objaviti nadzorniška pričakovanja o strategijah digitalne preobrazbe, pri čemer namerava v s ciljno usmerjenimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem in ciljno usmerjenimi pregledi oceniti obstoječe strategije bank. Poleg tega bodo nadzorniki ukrepali v zvezi z institucijami, ki izstopajo, da bi dopolnili splošno strategijo in spodbudili banke, da odpravijo ugotovljene strukturne pomanjkljivosti.

Digitalizacija je lahko tudi velika grožnja za banke z vidika njihove operativne odpornosti. Banke morajo zlasti obravnavati tveganja, ki izhajajo iz velike odvisnosti od tretjih oseb v zvezi s kritičnimi storitvami IT, in pomanjkljivosti v ureditvah zunanjega izvajanja IT, kar bi lahko povzročilo večje izgube zaradi nerazpoložljivosti ali slabe kakovosti storitev, oddanih v zunanje izvajanje. Poleg tega se morajo proaktivno spopasti s kibernetskimi tveganji, povezanimi z informacijsko varnostjo, katerih verjetnost se je povečala zaradi stopnjevanja geopolitičnih napetosti in ruske vojne v Ukrajini. V teh okoliščinah bo bančni nadzor v ECB še naprej pregledoval ureditev bank glede zunanjega izvajanja in ukrepe na področju kibernetske varnosti ter izvajal ciljno usmerjene preglede in inšpekcijske preglede na kraju samem, s katerimi bo spremljal morebitne ugotovljene pomanjkljivosti.

Dobra ureditev notranjega upravljanja in učinkovito strateško usmerjanje sta ključna za zagotavljanje vzdržnosti poslovnih modelov bank. Banke so dosegle napredek pri izboljševanju kolektivne primernosti upravljalnih organov in prilagajanju politik raznolikosti, vendar pa je treba pozornost nameniti še nekaterim področjem, na primer doseganju ciljev glede zastopanosti spolov ali raznolikosti znanj in spretnosti. Pomanjkljivosti so bile ugotovljene tudi v postopku načrtovanja nasledstva in sposobnosti upravljalnih organov, da opravljajo funkcije nadzora in preverjajo upravne funkcije, ter na področju formalne neodvisnosti upravljalnih organov v nekaterih od teh bank. Bančni nadzor v ECB si bo še naprej prizadeval doseči napredek na teh področjih s ciljno usmerjenimi pregledi, inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ter ciljno usmerjenimi ocenami sposobnosti in primernosti na podlagi tveganj. Nadzorniki bodo posodobili ter objavili tudi nadzorniška pričakovanja glede vodenja in upravljanja tveganj.

Dostop do pravočasnih in točnih podatkov in poročil ni le predpogoj za učinkovito strateško usmerjanje, ampak tudi za upravljanje tveganj in preudarno odločanje. Kljub temu so bile med letnimi projekti SREP večkrat ugotovljene pomembne pomanjkljivosti na področju agregiranja in poročanja podatkov o tveganjih. Banke so počasi in v premajhni meri odpravljale pomanjkljivosti glede na nadzorniška pričakovanja in načela Baselskega odbora za bančni nadzor. Bančni nadzor v ECB si bo skladno s tem močneje prizadeval, da bi nadzorovane institucije bistveno napredovale pri odpravljanju ugotovljenih strukturnih pomanjkljivosti, pri čemer bo izvajal tudi ciljno usmerjeno stike z bankami in inšpekcijske pregled na kraju samem.

1.6.3 3. prednostna naloga: Okrepitev prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam

Podnebnih sprememb ni več mogoče obravnavati kot dolgoročno ali nastajajoče tveganje, saj je njihov vpliv že opazen in se bo po pričakovanjih v prihodnjih letih močno povečal. Reševanje izzivov in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja podnebni prehod, zato postaja nujna potreba bank.

Ker se ekstremni vremenski pojavi stopnjujejo po vsej Evropi, se povečuje verjetnost in resnost izgub fizičnega tveganja. Hkrati so motnje na energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska vojna v Ukrajini, dodatno potrdile, da mora Evropa ohraniti zagon pri prehodu na obnovljive vire energije. Banke morajo zato podnebna in okoljska tveganja ustrezno vključiti v svojo poslovno strategijo, okvir notranjega upravljanja in okvir za upravljanje tveganj, da bi lahko ta tveganja zmanjšale in razkrile, svoje prakse pa uskladile z veljavnimi regulativnimi zahtevami in nadzorniškimi pričakovanji. V ta namen bo bančni nadzor v ECB ukrepal v zvezi s pomanjkljivostmi, ugotovljenimi v podnebnem stresnem testu 2022^[37] in v tematskem pregledu,^[38] spremljal napredek bank in po potrebi sprejel izvršilne ukrepe, da do konca leta 2024 zagotovi popolno skladnost s pričakovanji.

2 Izdajanje dovoljenj, uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

2.1 Dovoljenja

2.1.1 Ocene pomembnosti, celovite ocene in določitev manj pomembnih institucij z velikim vplivom

2.1.1.1 Ocene pomembnosti

V skladu z okvirno uredbo o EMN^[39] je bila novembra 2022 zaključena letna ocena, s katero se ugotovi, ali katera od bank ali bančnih skupin izpolnjuje merila za uvrstitev med pomembne institucije.^[40] Letno oceno so dopolnjevale priložnostne ocene pomembnosti, ki so bile izvedene po spremembah strukture skupin. Na podlagi teh ocen je bilo sprejetih 60 odločitev o pomembnosti.

Posledično je bilo 30. novembra 2022 med pomembne razvrščenih 113 institucij,^[41] kar je manj kot v prejšnjem obdobju, v katerem je bilo na podlagi letne ocene pomembnosti teh institucij 115.

Po letni oceni za leto 2022 je bila kot pomembna razvrščena skupina AS LHV Group, ker je 31. decembra 2021 izpolnjevala merilo pomena za gospodarstvo. ECB je neposredni nadzor nad skupino AS LHV Group prevzela 1. januarja 2023.

Ker so štiri investicijska podjetja razreda 1 pridobila dovoljenje kot pomembne kreditne institucije, sta bili na seznam nadzorovanih subjektov dodani dve novi posamezni pomembni instituciji: Citigroup Global Markets Europe AG z začetkom veljavnosti 15. oktobra 2022 in BofA Securities Europe SA z začetkom veljavnosti 8. decembra 2022. Obstoječim pomembnim skupinam sta bili dodani še dve drugi pomembni kreditni instituciji: Morgan Stanley Europe SE skupini Morgan Stanley Europe Holding SE z začetkom veljavnosti 2. septembra 2022 in Portzamparc skupini BPCE S.A. z začetkom veljavnosti 3. novembra 2022.

Tri institucije so bile odstranjene s seznama pomembnih subjektov.

• J.P. Morgan Bank Luxembourg S.A. je bila odstranjena zaradi združitve s prevzemom v J.P. Morgan AG z začetkom veljavnosti 22. januarja 2022.
• Banka Degroof Petercam SA; Degroof Petercam NV in njene podrejene družbe so bile prerazvrščene med manj pomembne institucije. ECB je neposredni nadzor teh subjektov končala 25. februarja 2022.
• Dovoljenje Sberbank Europe AG v Abwicklungu je prenehalo veljati 15. decembra 2022.
• ECB je banki RCB Bank LTD odvzela dovoljenje z učinkom od 23. decembra 2022.

Poleg tega so bile opravljene naslednje spremembe strukture skupin, kar je vplivalo na število pomembnih nadzorovanih subjektov:

• Swedbank Baltics AS je bila razvrščena kot pomembna glede na velikost po prevzemu Swedbank AS, »Swedbank« AS in »Swedbank«, AB, ki sta postali podrejeni družbi banke Swedbank Baltics AS. ECB jo neposredno nadzoruje od 4. januarja 2022.
• Banca Carige S.p.A. – Cassa di Risparmio di Genova e Imperia in njene podrejene hčerinske družbe je prevzela družba BPER Banca S.p.A. ter postala del pomembne nadzorovane skupine pod vodstvom družbe BPER Banca S.p.A. z začetkom veljavnosti 3. junija 2022.

Poleg tega so bile opravljene naslednje spremembe strukture skupin, kar ni vplivalo na število pomembnih nadzorovanih subjektov.

• Družba CrelanCo CV; CrelanCo CV je bila razvrščena kot pomembna zaradi velikosti, potem ko je pridobila več kot 50% kapitala in glasovalnih pravic v družbi AXA Bank Belgium SA, ki je postala podrejena družba družbe CrelanCo SC; CrelanCo CV. ECB je neposredni nadzor nad družbo CrelanCo SC; CrelanCo CV prevzela 1. februarja 2022.
• Quintet Private Bank (Europe) S.A. je po prenosu statutarnega sedeža, registriranega sedeža in centralne uprave družbe Precision Capital S.A. iz Luksemburga v Katar ter po združitvi banke Banque Puilaetco Dewaay Luxembourg S.A. s prevzemom banke Banque Puilaetco Dewaay Luxembourg S.A. v Quintet Private Bank (Europe) S.A. z začetkom veljavnosti 25. februarja 2022 postala vodilni subjekt v svoji pomembni nadzorovani skupini.

Seznam nadzorovanih subjektov se pogosto posodablja. Najnovejša različica seznama je dostopna na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

Tabela 2

Pomembne in manj pomembne bančne skupine in samostojne banke v okviru evropskega bančnega nadzora po letni oceni pomembnosti iz leta 2022

2.1.1.2 Celovite ocene in pregledi kakovosti sredstev

ECB je v prvi polovici leta 2022 zaključila tri celovite ocene, ki so se začele leta 2021. Vse tri ocenjene banke so izpolnjevale merilo za neposredni nadzor ECB: Addiko Bank AG v Avstriji (znatne čezmejne dejavnosti), Agri Europe Cyprus Limited v Sloveniji (med tremi največjimi kreditnimi institucijami v državi članici) in Barclays Bank Ireland PLC na Irskem (velikost).

Pregled kakovosti sredstev in nadzorniški stresni test sta bila v letu 2022 ločena, kar pomeni, da sta zdaj obravnavana kot dva ločena in neodvisna nadzorna projekta.

Leta 2022 je ECB začela pregled kakovosti sredstev za štiri banke. Pregled kakovosti sredstev banke AS Citadele banka v Latviji (med tremi največjimi kreditnimi institucijami v državi članici) in belgijske banke Crelan SA (velikost) se je začel maja 2022, pregleda kakovosti sredstev banke Goldman Sachs Bank Europe SE (velikost) in Morgan Stanley Europe SE (velikost) pa septembra 2022. Zaključeni bodo predvidoma do konca marca 2023.

2.1.1.3 Manj pomembne institucije z velikim vplivom

Zaradi velikega števila manj pomembnih institucij ter razlik med njimi glede velikosti, kompleksnosti in profila tveganosti evropski bančni nadzor te institucije razvršča na podlagi njihovega vpliva na finančni sistem in njihovega profila tveganosti. Od leta 2022 se merila vpliva in merila tveganja ocenjujejo ločeno. Manj pomembne institucije z velikim vplivom se za vsako od držav, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, določijo enkrat letno.

Manj pomembna institucija je razvrščena kot manj pomembna institucija z velikim vplivom, če izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:

• Velikost
  Bilančna vsota institucije je večja od 15 milijard EUR.
• Pomen za gospodarstvo
  Institucija ima bilančno vsoto, ki je večja od 15% BDP države, ali je »druga sistemsko pomembna institucija« (DSPI) v smislu direktive o kapitalskih zahtevah (CRD).^[42]
• Potencialno pomembna institucija
  Manj pomembna institucija je »velika institucija« v smislu revidirane uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR II)^[43] (institucija, ki izpolnjuje eno od meril za uvrstitev med pomembne institucije, vendar ni razvrščena kot pomembna).
• Čezmejne dejavnosti
  Manj pomembna institucija ima v lasti eno ali več kreditnih institucij v eni ali več drugih sodelujočih državah.
• Poslovni model
  Manj pomembna institucija je infrastruktura finančnih trgov z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev, osrednja hranilnica, osrednja zadružna banka ali osrednja institucija institucionalne sheme za zaščito vlog.
• Pravilo minimalne pokritosti
  Če so v jurisdikciji na podlagi zgornjih meril določene manj kot tri manj pomembne institucije z velikim vplivom, se uporabi pravilo minimalne pokritosti. Skladno s tem pravilom je treba, dokler niso določene tri manj pomembne institucije z velikim vplivom, dodatne manj pomembne institucije izbrati na podlagi velikosti.

Če manj pomembna institucija teh meril ne izpolnjuje več – razen kadar so bili razlog za status manj pomembne institucije z velikim vplivom čezmejne dejavnosti, poslovni model ali pravilo minimalne pokritosti – obdrži status manj pomembne institucije z velikim vplivom za naslednji dve leti na podlagi tako imenovanega pravila stabilnosti.

Manj pomembne institucije, ki velja za majhno in nekompleksno institucijo v smislu uredbe CRR II, ni mogoče določiti kot manj pomembno institucijo z velikim vplivom, če v jurisdikciji, v kateri so vse manj pomembne institucije majhne in nekompleksne, ni največja manj pomembna institucija.

2.1.1.4 Posledice določitve manj pomembne institucije z velikim vplivom

Razvrstitev manj pomembne institucije kot manj pomembne institucije z velikim vplivom je dejavnik, ki ga pristojni nacionalni organi upoštevajo pri določitvi pogostosti in stopnje podrobnosti svojih nadzorniških dejavnosti, kot so med drugim proces SREP in inšpekcijski pregledi na kraju samem. Poleg tega morajo pristojni nacionalni organi v skladu s členoma 97 in 98 okvirne uredbe o EMN uradno obvestiti ECB o vseh pomembnih nadzorniških postopkih ali odločitvah, ki jih nameravajo izvesti oziroma sprejeti v zvezi s temi institucijami.

Spodnja tabela vsebuje seznam manj pomembnih nadzorovanih subjektov z velikim vplivom za leto 2023, kot ga je sprejel Nadzorni odbor ECB. Zaradi preglednosti razvrstitve je pri vsaki instituciji naveden razlog za dodelitev statusa manj pomembne institucije z velikim vplivom.

Tabela 3

Seznam manj pomembnih nadzorovanih subjektov z velikim vplivom za leto 2023

Belgija
Bolgarija
Nemčija
Estonija
Irska
Grčija
Španija
Francija
Hrvaška
Italija
Ciper
Latvija
Litva
Luksemburg
Malta
Nizozemska
Avstrija
Portugalska
Slovenija
Slovaška
Finska

2.1.2 Postopki v zvezi z dovoljenji

Leta 2022 je bilo bančnemu nadzoru v ECB priglašenih skupaj 759 postopkov v zvezi z dovoljenji (tabela 4), od tega 30 vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, 22 odvzemov dovoljenja, 64 postopkov za prenehanje dovoljenja, 87 postopkov za izdajo dovoljenja za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža, 549 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«) in sedem postopkov za izdajo dovoljenja finančnim holdingom. Po začetku veljavnosti novega regulativnega okvira za nadzor investicijskih podjetij junija 2021 so pri izdaji dovoljenj investicijskim podjetjem za delovanje kot kreditne institucije sodelovali tudi pristojni nacionalni organi in ECB.

Tabela 4

Postopki v zvezi z dovoljenji, ki so jih ECB priglasile pomembne in manj pomembne institucije)

V letu 2022 je bilo dokončanih 244 odločitev o postopkih v zvezi z dovoljenji.^[44] Od tega je Nadzorni odbor predložil 108 osnutkov odločitev, ki jih je nato odobril Svet ECB. Preostalih 136 odločitev je odobrilo višje vodstvo v okviru prenesenih pooblastil.^[45] Te številke vključujejo 98 postopkov (kot so prenehanje dovoljenja in postopki za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev), ki jih je ECB implicitno odobrila,^[46] ker jim ni ugovarjala v zakonskih rokih.

Teh 244 odločitev o postopkih v zvezi z dovoljenji predstavlja 9% vseh posameznih nadzorniških odločitev ECB v letu 2022.

V enem postopku v zvezi z dovoljenjem je bila sprejeta negativna odločitev. Poleg tega je bilo zaradi negativne ocene 14 vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev in sedem priglasitev pridobitve ali povečanja kvalificiranih deležev umaknjenih pred dokončanjem odločitve. V enem primeru je bil v zvezi s finančnim holdingom sprejet nadzorniški ukrep v skladu s členom 21a(6) revidirane direktive o kapitalskih zahtevah (CRD V).^[47]

V primerjavi z letom 2021 je število priglašenih postopkov v zvezi z dovoljenji v letu 2022 ostalo večinoma nespremenjeno.

2.1.2.1 Dogajanja v zvezi s skupnimi postopki

Na splošno je bilo v letu 2022 število skupnih postopkov, priglašenih ECB v zvezi z izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, kvalificiranimi deleži in odvzemom dovoljenja, podobno kot v prejšnjem letu.

Bančni nadzor v ECB je ocenil veliko število postopkov v zvezi s kvalificiranimi deleži. V manjšem številu postopkov so se vložniki zaradi pomislekov, ki so jih med prvotnim ocenjevanjem izrazili nadzorniki, ali ker je ECB izdala negativno odločitev, odločili, da vlogo umaknejo ali da uveljavljajo svojo pravico do izjave. V drugih primerih so se vložniki za umik vloge odločili zaradi dolgotrajnih negotovih makroekonomskih razmer ali zaradi razlogov, specifičnih za posamezen primer. Pri več postopkih v zvezi s kvalificiranimi deleži, začetih zaradi notranje reorganizacije, je bil uporabljen poenostavljeni pristop ocenjevanja kvalificirani deležev. Enako kot v prejšnjih letih ter kljub nastajajočemu trendu preoblikovanja in aktivne konsolidacije je bil obseg čezmejnih konsolidacijskih dejavnosti majhen.

V letu 2022 se je velika večina postopkov za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev nanašala na ustanovitev novih manj pomembnih institucij. Maloštevilni postopki za izdajo dovoljenja pomembnim institucijam so bili izvedeni predvsem zaradi razširitve dovoljenja na dodatne regulirane dejavnosti, ki so jih načrtovale banke. Poleg tega je bilo več dovoljenj izdanih na podlagi novega regulativnega okvira EU za investicijska podjetja, sprejetega z uporabo z uporabo uredbe in direktive o investicijskih podjetjih od 26. junija 2021.

Enako kot v prejšnjih letih je bil pomemben razlog za nove vloge za izdajo dovoljenja povečana uporaba digitalnih inovacij za zagotavljanje storitev strankam v EU (npr. finančnotehnološki poslovni modeli). Večino vlog v zvezi s poslovnimi modeli, ki vključujejo dejavnosti in storitve v zvezi s kriptosredstvi, so predložile kreditne institucije s sedežem v Nemčiji zaradi posebne zahteve za izdajo dovoljenja, ki jo določa nemška zakonodaja. Nekatere od teh vlog za izdajo dovoljenja v Nemčiji so bile med začetnim ocenjevanjem umaknjene. Poleg tega je vlogo za izdajo dovoljenja za poslovni model v zvezi s kriptosredstvi vložila institucija s sedežem v Luksemburgu.

Nacionalni okviri, ki urejajo kriptosredstva, se precej razlikujejo. ECB zato sprejema ukrepe, s katerimi bo poenotila ocenjevanje vlog za izdajo dovoljenja, ki vključujejo kriptosredstva.

ECB je leta 2022 še naprej prejemala veliko število vlog za izdajo dovoljenja bankam s poslovnim modelom finančne tehnologije. Ocene so pokazale, da so finančnotehnološka podjetja zaradi omejenega števila zaposlenih po navadi močno odvisna od kritičnih storitev zunanjih izvajalcev. Oddajanje kritičnih storitev zunanjim ponudnikom storitev povečuje operativno tveganje, zlasti na področju storitev IT in shranjevanja podatkov v oblaku, pa tudi pri postopkih avtentikacije in poznavanja strank. Finančnotehnološka podjetja so pogosto uporabljala ureditev za čezmejno opravljanje storitev, ki kreditnim institucijam EU na podlagi podeljenega začetnega dovoljenja omogoča opravljanje storitev ali ustanavljanje podružnic v kateri koli drugi državi EU.

Več postopkov za odvzem dovoljenja je bilo posledica tega, da za institucije neposredno ali posredno velja režim sankcij, ki ga izvajajo EU in ZDA kot odziv na rusko vojno v Ukrajini. Prizadete institucije so imele poslovne modele, ki so postali neuspešni ali niso več izpolnjevali bonitetnih zahtev. Drugi odvzemi dovoljenj so bili posledica slabe finančne trdnosti institucij in neuspešnega poslovnega modela ali drugih resnih pomanjkljivosti na področju bonitetnih zahtev ali preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ena manj pomembna institucija je izstopila s trga na podlagi postopkov zaradi insolventnosti. Odvzemi dovoljenj so bili tudi posledica prostovoljnega prenehanja poslovne dejavnosti ali združitev in drugih vrst prestrukturiranja.

2.1.2.2 Dogajanja v zvezi s postopki za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«) in (mešanimi) finančnimi holdingi

ECB in pristojni nacionalni organi so v letu 2022 vodili 549 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev.

S členom 21a CRD V so bile uvedene odobritve in izvzetja za nadrejene (mešane) finančne holdinge. ECB je leta 2021 sprejemala predvsem odločitve v zvezi z obstoječimi (mešanimi) finančnimi holdingi.^[49] Leta 2022 je ECB izdala dovoljenje 11 finančnim holdingom, od katerih je bil eden na novo ustanovljen v nadzorovani skupini. Druge odobritve so bile povezane z zamudami pri prenosu člena 21a v nacionalno zakonodajo (tj. po 29. decembru 2020), zaradi česar so bila obvestila zapoznela. ECB je sprejela tudi prvo »skupno odločitev« kot pristojni organ v državi članici, v kateri je bil (mešani) finančni holding ustanovljen z drugim pristojnim organom kot konsolidacijskim nadzornikom v skladu s členom 21a(8) CRD V. Izvedene so bile tudi številne reorganizacije v nadzorovanih skupinah, ki so izločile (mešane) finančne holdinge iz strukture skupine.

2.1.2.3 Novi okvir ECB za investicijske družbe

ECB in pristojni nacionalni organi so nadaljevali tudi delo v zvezi z izdajanjem dovoljenj investicijskim podjetjem. Junija 2021 je začel veljati nov regulativni okvir za nadzor investicijskih podjetij, ki uvaja merila, po katerih mora investicijsko podjetje zaprositi za dovoljenje kot kreditna institucija. Tako dovoljenje je treba pridobiti na podlagi kvalitativnih (dejavnosti, ki jih podjetje opravlja) in kvantitativnih meril (vrednost sredstev podjetja), in sicer kot samostojna banka ali kot skupina. V letih 2021 in 2022 se je za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja kot kreditne institucije, uporabljala prejšnja ureditev. Po pričakovanjih se bo zahteva, da morajo pridobiti bančno dovoljenje, uporabila za približno 20 institucij. Do zdaj so pristojni nacionalni organi obvestili ECB o 11 vloženih vlogah, v letu 2022 pa je dovoljenje za opravljanje dejavnosti pridobilo pet podjetij, predvsem v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem.

Za enotno ocenjevanje v vseh investicijskih podjetjih in državah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, je ECB razvila posebno metodologijo, katere cilj je vzpostaviti ravnovesje med (i) potrebo po ocenjevanju teh podjetij kot vseh drugih institucij, ki zaprosijo za dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, in (ii) dejstvom, da za ta investicijska podjetja veljajo bonitetne zahteve, ki so jih nacionalni organi določili, preden so postale kreditne institucije.

2.1.2.4 Portal IMAS

Portal IMAS je spletna platforma, ki olajšuje komuniciranje in izmenjavo informacij med nadzorniki in nadzorovanimi subjekti/tretjimi osebami. Portal je del strategije za digitalizacijo nadzorniških procesov in zajema celoten nadzorni cikel.^[50]

Leta 2022 so bili na portal IMAS dodani preostali postopki v zvezi z dovoljenji, in sicer vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, prostovoljni odvzem dovoljenja ter odobritve in izvzetja finančnih holdingov. Prek portala IMAS se še naprej izvaja precejšen delež postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti.

2.2 Postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti

Leta 2022 je bilo bančnemu nadzoru v ECB priglašenih skupaj 2.445 individualnih postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti (individualnih ocen članov uprave in nadzornega odbora, nosilcev ključnih funkcij in vodij podružnic v tretjih državah ter odobritev neizvršnih direktorskih funkcij) (tabela 5).

Tabela 5

Postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti, priglašeni ECB

Okrog 67% vseh postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti, prejetih leta 2022, se je nanašalo na člane upravljalnega organa v nadzorni funkciji, 27% pa na člane upravljalnega organa v vodstveni funkciji. Preostali postopki so se nanašali na nosilce ključnih funkcij (4%), vodje podružnic v tretjih državah (1%) in dodatne neizvršne direktorske funkcije (1%).

Z nadaljevanjem pozitivnega trenda od leta 2019 se je skupni čas obdelave postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti zmanjšal na povprečno 102 dni. To je manj od najdaljšega obdobja štirih mesecev, določenega v odstavku 179 Skupnih smernic ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij.

2.2.1 Dogajanja v zvezi z ocenjevanjem sposobnosti in primernosti

ECB je imela v letu 2022 v 32% postopkov pomisleke glede enega ali več meril sposobnosti in primernosti. Podobno kot v prejšnjih letih so se najpogostejše težave nanašale na časovno razpoložljivost članov uprave, njihove izkušnje in navzkrižje interesov. Da bi ECB ublažila te težave, je pomembnim institucijam naložila dodatne določbe, in sicer 58 pogojev, 225 obveznosti in 95 priporočil. Politika ECB, ki je podlaga za take pomožne določbe, je bila revidirana leta 2022 (glej okvir 5).

Če se glede primernosti kandidata za predvideno mesto v upravljalnem organu ali na položaju nosilca ključne funkcije pojavijo resni dvomi, se vloga za ocenjevanje sposobnosti in primernosti pogosto umakne. V teh primerih se z nadzorniškim dialogom z bankami lahko preprečijo negativne odločitve ECB o sposobnosti in primernosti. Leta 2022 je bilo tako umaknjenih 16 vlog.

ECB je izvedla tudi 15 ponovnih ocen članov upravljalnih organov bank. Sedem od teh ponovnih ocen se je nanašalo na vprašanja ugleda, štiri pa na pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja. Zaradi teh ponovnih ocen so odstopili štirje člani upravljalnega organa.^[51] Pri skupno 23 vlogah so se pri ocenjevanju primernosti članov upravljanega organa upoštevale tudi relevantne informacije glede pranja denarja/financiranja terorizma.

ECB za večjo raznolikost v bankah, ki jih nadzira, v okviru ocenjevanja sposobnosti in primernosti izvaja tudi kolektivno ocenjevanje, pri katerem se upoštevajo merila, kot so raznolikost spolov, izkušenj in znanja. V tem okviru so odločitve o sposobnosti in primernosti odvisne od ugotovitev glede raznolikosti. Če nacionalna zakonodaja to omogoča, se sprejmejo dodatne določbe.

ECB za povečanje učinkovitosti ocenjevanja sposobnosti in primernosti še naprej razvija svoja orodja IT. Do konca leta 2022 so bile vse države, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, vključene v portal IMAS, ki pomembnim institucijam omogoča, da vlagajo svoje vloge za ocenjevanje sposobnosti in primernosti ter do sprejetja končne odločitve spremljajo njihovo napredovanje. Leta 2022 se je uporaba portala IMAS za vloge za ocenjevanje sposobnosti in primernosti v bankah povečala s 84% na 89%, kar je izboljšalo skupni čas obdelave teh postopkov. ECB bo še naprej spodbujala polno uporabo portala IMAS v vseh pomembnih bankah.

Precejšen napredek je bil dosežen tudi pri razvoju orodja Heimdall, ki racionalizira postopek ocenjevanja sposobnosti in primernosti, tako da samodejno prebere vprašalnike, ki so jih izpolnile banke, ter opozarja na težave na podlagi njihove vsebine. Orodje uporablja optično prepoznavanje znakov, samodejno prevajanje in podatkovno analitiko za zmanjšanje ročne delovne obremenitve in možnosti človeške napake.

2.3 Prijava kršitev, uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

2.3.1 Uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

Po uredbi o EMN in okvirni uredbi o EMN je razdelitev pooblastil za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi odvisna od narave domnevne kršitve, osebe, odgovorne zanjo, ter ukrepa, ki ga je treba sprejeti (glej Letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih v letu 2014). V skladu z veljavnim pravnim okvirom se kazni, ki jih ECB naloži v okviru svojih nadzorniških nalog, objavijo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Tu se objavijo tudi kazni, ki jih na zahtevo ECB naložijo pristojni nacionalni organi.

ECB je v letu 2022 vodila deset postopkov za nalaganje sankcij, v katerih je bilo sprejetih osem sklepov ECB (tabela 6).

Tabela 6

Dejavnosti ECB na področju uveljavljanja pravil in nalaganja sankcij v letu 2022

Od desetih postopkov, vodenih v letu 2022, se jih je osem nanašalo na sum kršitve neposredno veljavne zakonodaje EU (vključno s sklepi in uredbami ECB) s strani pomembnih institucij. Šest od teh postopkov je bilo leta 2022 zaključenih s sklepi ECB o naložitvi kazni v višini 12.240.000 EUR. Trije od teh sklepov so potrdili sklepe o naložitvi kazni, ki so bili prvotno izdani leta 2018, nato pa jih je Sodišče Evropske unije leta 2020 delno razveljavilo. Dva postopka sta bila ob koncu leta 2022 še vedno v teku.

Preostala postopka, vodena v letu 2022, sta se nanašala na sume kršitve nacionalne zakonodaje, s katero se izvaja CRD, in sta se nanašala na pridobitve kvalificiranih deležev v dveh manj pomembnih institucijah. Postopek sta bila zaključena z zahtevo ECB za začetek postopka, naslovljeno na pristojne nacionalne organe.

V grafu 21 je prikazana celotna razčlenitev sumov kršitev, zaradi katerih je ECB v letu 2022 vodila postopke za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, po področjih.

Graf 21

Sumi kršitev, ki so predmet postopkov za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij v letu 2022

Na podlagi prejšnjih zahtev ECB za začetek postopka in po oceni, opravljeni v skladu z nacionalno zakonodajo, je en pristojni nacionalni organ v letu 2022 naložil tri denarne kazni v skupni višini 6.000 EUR.

Če ima ECB razlog za sum, da bi lahko bilo storjeno kaznivo dejanje, od zadevnega pristojnega nacionalnega organa zahteva, naj zadevo skladno z nacionalno zakonodajo predloži ustreznim organom, ki bodo glede tega opravili preiskavo ali morebiti sprožili kazenski pregon. Leta 2022 je bila ustreznemu pristojnemu nacionalnemu organu predložena ena taka zahteva.

Podrobnejše informacije, vključno z obsežnimi statističnimi podatki o dejavnostih na področju nalaganja sankcij, ki so jih leta 2022 v zvezi kršitvami bonitetnih zahtev v okviru evropskega bančnega nadzora izvedli ECB in pristojni nacionalni organi, bodo predstavljene v letnem poročilu o dejavnostih na področju nalaganja sankcij v EMN v letu 2022 (Annual Report on Sanctioning Activities in the SSM in 2022). Poročilo bo v drugem četrtletju 2023 objavljeno na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

2.3.2 Prijava kršitev

V skladu s členom 23 uredbe o EMN je ECB dolžna zagotoviti, da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi, na podlagi katerih lahko kdor koli prijavi kršitev relevantne zakonodaje EU (ta proces navadno imenujemo »žvižgaštvo«). V skladu s tem ECB upravlja mehanizem za prijavo kršitev, ki vključuje spletno platformo, dostopno s spletnega mesta ECB o bančnem nadzoru.

ECB zagotavlja popolno zaupnost prijav kršitev, prejetih prek te spletne platforme ali drugih kanalov (npr. po elektronski ali navadni pošti), in pri izvajanju nadzorniških nalog upošteva vse razpoložljive informacije.

ECB je leta 2022 v okviru mehanizma za prijavo kršitev prejela 204 prijave, kar je 34% več kot leto prej. Od tega se je 86 prijav nanašalo na domnevno kršitev zakonodaje EU, med njimi jih je bilo 78 s področja nadzorniških nalog ECB, osem prijav pa je bilo povezanih z nadzorniškimi nalogami pristojnih nacionalnih organov. Preostale prijave so se večinoma nanašale na domnevne kršitve nebonitetnih zahtev (npr. varstvo potrošnikov), zato so bile zunaj področja uporabe mehanizma za prijavo kršitev.

Največ prijav s področja nadzorniških nalog ECB je bilo povezanih z vprašanji upravljanja (90%) ter nepravilnega izračuna kapitala in kapitalskih zahtev (5%). Celotna razčlenitev je prikazana v grafu 22. Vprašanja glede upravljanja so se nanašala predvsem na upravljanje tveganj in notranje kontrole, funkcije upravljalnega organa, zahteve glede sposobnosti in primernosti ter na organizacijsko strukturo.^[52]

Graf 22

Domnevne kršitve, prijavljene v mehanizmu za prijavo kršitev

(v odstotkih)

Z informacijami, sporočenimi prek mehanizma za prijavo kršitev, so bile seznanjene skupne nadzorniške skupine. Te informacije je ECB ustrezno upoštevala in jih obravnavala v okviru nadzorniških nalog.

Glavni preiskovalni ukrepi, ki so bili sprejeti leta 2022 v zvezi s prijavami kršitev zadevne zakonodaje EU, prejetimi med letom ali prej, so vključevali:

• zahtevo, da nadzorovani subjekt predloži dokumente ali pojasnila (52%);
• notranjo oceno na podlagi obstoječe dokumentacije (36%);
• zahtevo za notranjo revizijo ali inšpekcijski pregled na kraju samem (7%);
• razgovor z obdolženo osebo (5%).

3 Pomoč pri kriznem upravljanju

3.1 Vpliv ruske vojne v Ukrajini na nadzorovane banke – primeri kriz v letu 2022

Geopolitične razmere v Rusiji in Ukrajini so vplivale na pomembne in manj pomembne institucije. Za nekatere banke so veljali ukrepi na podlagi okvira za krizno upravljanje, ki so se izkazali za učinkovite.

3.1.1 Primer banke Sberbank Europe AG

ECB lahko po posvetovanju z Enotnim odborom za reševanje (SRB) na podlagi okvira EU za krizno upravljanje ugotovi, da nadzorovani subjekt propada ali bo verjetno propadel. ECB je 28. februarja 2022 ugotovila, da avstrijska pomembna institucija Sberbank Europe AG ter njeni podrejeni družbi v bančni uniji, in sicer Sberbank d.d. na Hrvaškem in Sberbank banka d.d. v Sloveniji, propadajo ali bodo verjetno propadle v skladu s členom 18(1)(a) in 18(4)(c) uredbe o enotnem mehanizmu reševanja^[53] zaradi nepopravljivega poslabšanja njihovega likvidnostnega položaja.^[54]

3.1.1.1 Ozadje ugotovitve, da banke propadajo ali bodo verjetno propadle

V obravnavanih bankah je prišlo do precejšnjih odlivov vlog zaradi izgube ugleda po geopolitičnih napetostih, ki so dosegle vrh z rusko invazijo v Ukrajino 24. februarja 2022. To je pripeljalo do hitrega in bistvenega poslabšanja likvidnostnega položaja teh bank. Hkrati ni bilo razpoložljivih ukrepov z realnimi možnostmi, da bi se ta likvidnostni položaj popravil na ravni skupine in v vsaki od podrejenih družb banke Sberbank Europe AG v bančni uniji. ECB je 28. februarja 2022 ugotovila, da ti subjekti najverjetneje ne bodo sposobni odplačevati dolgov ali drugih obveznosti, ko zapadejo.

3.1.1.2 Sodelovanje in izmenjava informacij z Enotnim odborom za reševanje in drugimi organi

ECB je po zaostritvi geopolitičnih napetosti okrepila sodelovanje z Enotnim odborom za reševanje in sprejela prve pripravljalne ukrepe. Ekipi ECB in Enotnega odbora za reševanje, neposredno odgovorni za Sberbank Europe AG, sta tesno sodelovali med seboj, o likvidnostnem položaju banke pa se je s predstavniki odbora podrobno razpravljalo na sejah o kriznem upravljanju, ki jih je organizirala ECB. Odbor je bil tudi povabljen, da kot opazovalec sodeluje na relevantnih sejah Nadzornega odbora ECB. Na vseh izvršnih sejah Enotnega odbora za reševanje v zvezi z obravnavano zadevo, vključno s sejo, na kateri je odbor odločal o ukrepih za reševanje, je kot opazovalec sodeloval tudi predstavnik ECB. ECB in Enotni odbor za reševanje sta pozdravila tesno in učinkovito sodelovanje v teh kriznih razmerah.

Ker je Sberbank Europe AG prisotna v različnih jurisdikcijah, je ECB sodelovala tudi z več pristojnimi nacionalnimi organi držav članic in nečlanic EU. Na to sodelovanje je spodbudno vplival obstoj skupnega okvira za krizno upravljanje – direktive o sanaciji in reševanju bank. Vendar pa je bil ta proces zaradi razdrobljene narave nacionalnih pravnih določb dodatno zapleten.

3.1.1.3 Ukrepi po oceni, da banke propadajo ali bodo verjetno propadle

Po dvodnevnem moratoriju je Enotni odbor za reševanje 1. marca 2022 za hrvaško in slovensko podrejeno družbo sprejel sklepa o reševanju ter sklenil, da za matično družbo v Avstriji ukrepi za reševanje niso potrebni.^[55] Istega dne je nato ECB avstrijskemu organu za finančni trg naročila, naj imenuje vladnega komisarja in banki Sberbank Europe AG prepove nadaljnje poslovanje. Vse delnice hrvaške podrejene družbe Sberbank d.d. so bile prenesene na Hrvatsko poštansko banko d.d. (hrvaško poštno banko), vse delnice slovenske podrejene družbe Sberbank banka d.d. pa na Novo ljubljansko banko d.d. (NLB d.d.). Nekdanji podrejeni družbi banke Sberbank Europe AG sta bili 2. marca 2022 ponovno odprti kot običajno, pri čemer poslovanje za vlagatelje ali komitente ni bilo moteno. Avstrijska matična družba se je izognila postopkom zaradi insolventnosti in začela postopek prostovoljne likvidacije v skladu z nacionalno zakonodajo. Skupščina banke Sberbank Europe AG je 21. aprila 2022 potrdila načrt likvidacije, prenehanje in likvidacijo banke ter imenovanje štirih članov uprave za likvidacijske upravitelje, pri čemer jih je pooblastila, da ob koncu postopkov prenehanja vrnejo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Do jeseni 2022 je banka svoj načrt likvidacije večinoma izvedla, prodala veliko večino svojih sredstev in poplačala skoraj vse vlagatelje, tako da je lahko decembra 2022 vrnila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.

3.1.2 Primer banke RCB Bank LTD

RCB Bank LTD je ciprska banka, v kateri je bila do pred kratkim pomemben delničar banka VTB s sedežem v Rusiji.

V marcu 2022, po uvedbi sankcij zaradi ruske invazije na Ukrajino, je ECB sprejela več odločitev v zvezi s poslovanjem banke RCB Bank. Natančneje, (i) odobrila je prodajo dela kreditnega portfelja banke RCB Bank družbi Hellenic Bank Public Company Ltd, (ii) omejila je poslovanje banke, tako da ji je preprečila sprejemanje novih vlog, odobravanje novih posojil ali nove naložbe, in (iii) imenovala začasnega upravitelja, ki je sodeloval z vodstvom ter pozorno spremljal likvidnost in kapital banke.

Zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer je bila banka RCB Bank prisiljena ponovno preučiti svojo splošno poslovno strategijo in se odločiti za prostovoljno prenehanje bančnega poslovanja, da bi v celoti poplačala vse vlagatelje in ob koncu postopka vrnila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.^[56] Do jeseni 2022 je odplačala, prenesla ali preoblikovala vse svoje vloge in zaprosila za umik dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, kar je ECB odobrila v svojem sklepu z dne 22. decembra 2022.^[57]

3.2 Sodelovanje z Enotnim odborom za reševanje

Bančni nadzor v ECB in Enotni odbor za reševanje sta tudi v letu 2022 tesno sodelovala na vseh ravneh. Nadzorni odbor ECB je povabil predsednika Enotnega odbora za reševanje, naj kot opazovalec sodeluje na njegovih sejah v zvezi z zadevami, pomembnimi za odgovornosti Enotnega odbora za reševanje. Podobno je predstavnik ECB kot opazovalec sodeloval na izvršnih in plenarnih sejah Enotnega odbora za reševanje. Poleg tega so si predsednica in predsednik ter višje in srednje vodstvo ECB in Enotnega odbora za reševanje redno izmenjavali stališča o temah skupnega interesa, kot so posodobitev memoranduma o soglasju med Enotnim odborom za reševanje in ECB, načrtovanje sanacije in reševanja ter delo na področju politik v zvezi s kriznim upravljanjem. V skladu z memorandumom o soglasju sta si organizaciji izmenjali obsežen sklop pomembnih podatkov in informacij, ki sta jih že imeli na razpolago. S tem se je bankam zmanjšalo precejšnje breme dvojnega poročanja.

V letu 2022 sta bančni nadzor v ECB in Enotni odbor za reševanje začela drugi pregled dvostranskega memoranduma o soglasju. Namen pregleda je graditi na izkušnjah, pridobljenih v zadnjih letih, ter upoštevati novo zakonodajo in področja sodelovanja. S pregledom se bosta sodelovanje in izmenjava informacij med bančnim nadzorom v ECB in Enotnim odborom za reševanje še okrepila. Poleg tega je ECB tako kot v preteklosti sodelovala v krizni simulaciji, ki jo je izvedel Enotni odbor za reševanje, in v tristranski simulaciji na ravni najvišjih predstavnikov, v kateri so sodelovali organi za reševanje, nadzorni organi, centralne banke in finančna ministrstva ZDA, Združenega kraljestva in bančne unije. Namen teh serij rednih preverjanj in izmenjav je izboljšati poznavanje ureditev reševanja, vzpostavljenih v vsaki jurisdikciji, ter okrepiti usklajevanje pri načrtovanju in postopkih čezmejnega reševanja.

Poleg tega je bilo redno sodelovanje med skupnimi nadzorniškimi skupinami ECB in notranjimi skupinami za reševanje v okviru Enotnega odbora za reševanje še naprej ključen del sodelovanja med organizacijama. Sodelovanje je bilo zlasti tesno v zvezi z bankami, vključenimi v okvir ECB za krizno upravljanje, tj. bankami, katerih finančne razmere se poslabšujejo, da bi zagotovili popolno usklajenost nadzornikov in organov za reševanje v kriznih razmerah (glej razdelek 3.1).

Bančni nadzor v ECB se je v skladu z zakonskim okvirom posvetoval z Enotnim odborom za reševanje glede načrtov sanacije, ki so mu jih predložile pomembne institucije. Ugotovitve odbora je upošteval pri oceni teh načrtov in pripravi povratnih informacij za nadzorovane subjekte. Te ugotovitve so se med drugim nanašale na kalibracijo pragov kazalnikov sanacije, povezanih z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), ter na vpliv možnosti sanacije na rešljivost.

Enotni odbor za reševanje se je z bančnim nadzorom v ECB v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje (EMR) posvetoval tudi o osnutkih načrtov za reševanje. To posvetovanje je tako kot v preteklosti med drugim vključevalo določitev MREL, vključno z uporabo opustitve notranje MREL, in ocene rešljivosti. Poleg tega je bila ECB zaprošena tudi za mnenje o zahtevah, ki so jih nacionalni organi za reševanje vložili v skladu s členom 12d(5) uredbe o EMR. Enotni odbor za reševanje se je tako kot v prejšnjih letih z bančnim nadzorom v ECB posvetoval tudi o izračunu predlaganih vnaprejšnjih prispevkov pomembnih institucij v enotni sklad za reševanje, pri čemer je bila ocena ECB osredotočena na ugotovitve z vidika nadzora in nadaljnjega poslovanja.

3.3 Krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah

Za krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah je potrebno tesno sodelovanje med pristojnim nacionalnim organom in ECB. Čeprav je pristojni nacionalni organ neposredno odgovoren za nadzorniške ukrepe, namenjene manj pomembnim institucijam, sta tesnejše sodelovanje in izmenjava informacij potrebna, kadar se manj pomembna institucija približa točki nerentabilnosti. Na tej stopnji se ECB kot pristojni organ za skupne postopke s pristojnim nacionalnim organom dogovori o morebitnem odvzemu dovoljenja.

ECB in pristojni nacionalni organi so v letu 2022 tesno sodelovali in si izmenjali informacije o več manj pomembnih institucijah, za katere je bilo ugotovljeno, da se lahko njihovo finančno stanje poslabša ali da so v krizi. Pristojni nacionalni organi so ECB obvestili o osmih novih primerih poslabšanja finančnega stanja manj pomembnih institucij. ECB in pristojni nacionalni organi so tudi še naprej tesno sodelovali in si izmenjali informacije o 20 primerih poslabšanja finančnega stanja, pri čemer je bilo treba za devet primerov ustanoviti posebne kontaktne skupine za krizno upravljanje. Te skupine, sestavljene iz predstavnikov ECB in ustreznih pristojnih nacionalnih organov, so enako kot v prejšnjih letih skrbele za pozorno spremljanje kriz ter pravočasno in usklajeno sprejemanje nadzorniških ukrepov in odločitev. V letu 2022 je bila v okviru delovnega načrta v zvezi z manj pomembnimi institucijami za obdobje 2022/23 ustanovljena skupna delovna skupina med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, ki naj bi pregledala in nadalje izboljšala sodelovanje v zvezi s primeri kriz v manj pomembnih institucijah.

Pristojni nacionalni organi so leta 2022 ECB obvestili tudi o treh primerih, povezanih z odvzemom dovoljenja manj pomembnim institucijam. ECB je v vseh treh primerih sprejela odločitev o odvzemu dovoljenja.

Glavni razlogi za poslabšanje finančnega stanja manj pomembnih institucij v letu 2022 so bili neuspešni poslovni modeli, nenehna nizka dobičkonosnost, ki je povzročila težave s solventnostjo, in pomanjkljivi sistemi upravljanja (vključno z neprimernimi okviri za preprečevanje pranja denarja).

4 Medinstitucionalno sodelovanje

4.1 Evropsko in mednarodno sodelovanje

Velik dosežek v letu 2022 je bilo sprejetje preprostejših pravil o odobritvi prenosa nadzorniških informacij organom zunaj enotnega mehanizma nadzora (EMN). Zadevni pravni akt^[58] določa preprostejša in preglednejša pravila o odobritvi prenosa v skladu z veljavnim pravom.

4.1.1 Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi EU in organi držav zunaj EU

4.1.1.1 ECB in kolegiji nadzornikov

Dobro sodelovanje med nadzornimi organi na ravni EU in svetovni ravni je ključno za učinkovit nadzor čezmejnih bančnih skupin. ECB deluje kot konsolidacijski nadzornik za pomembne bančne skupine s sedežem v državah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru. Za pomembne bančne skupine, ki v bančni uniji poslujejo čezmejno, je ECB enotni nadzornik, odgovoren za nadrejeno družbo in vse čezmejne podrejene družbe ali podružnice.

Za pomembne bančne skupine, ki poslujejo zunaj bančne unije, ECB sodeluje v kolegijih nadzornikov – v stalnih, toda prilagodljivih strukturah za sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij med organi, odgovornimi za nadzor čezmejnih bančnih skupin in vključenimi vanj. Kolegiji nadzornikov omogočajo ECB, da oblikuje usklajene nadzorniške pristope in odločitve ter poskrbi za skupne delovne programe z drugimi nadzornimi organi, vključenimi v nadzor iste čezmejne bančne skupine. ECB organizira kolegije, kadar je kot domači nadzornik organ, odgovoren za nadzor bančne skupine na konsolidirani podlagi. Če je ECB gostujoči nadzornik in nadzira posamezne subjekte v bančni skupini, sodeluje v kolegijih nadzornikov na povabilo domačega nadzornika.

V letu 2022 je bil kolegij nadzornikov vzpostavljen za 43 bank pod neposrednim nadzorom ECB. ECB je bila domači nadzornik kolegija v 25 primerih, od katerih jih je 18 zadevalo kolegije, sestavljene izključno iz nadzornikov EU. Kot gostujoči organ pa je ECB sodelovala v sedmih dodatnih kolegijih v EU in v 11 kolegijih, ki so jih ustanovili organi tretjih držav. Poleg tega je bilo sklenjenih 29 pisnih sporazumov o sodelovanju in usklajevanju, tj. okvirov sodelovanja, dogovorjenih med nadzornikom in drugimi člani kolegija za usklajevanje prispevanja in izmenjave zaupnih informacij. ECB pričakuje, da bo v letu 2023 ustanovljenih okrog osem novih kolegijev nadzornikov, s čimer se bo zagotovila skladnost z veljavnimi predpisi.

Skupne nadzorniške skupine pri izpolnjevanju njihovih s sodelovanjem povezanih obveznosti v skladu z evropskimi predpisi in direktivami (npr. opredelitev subjektov v skupini, izmenjava ključnih finančnih kazalnikov med pristojnimi organi in načrt nadzorniških pregledov za kolegije nadzornikov) stalno podpira medpodročna ekipa, sestavljena iz predstavnikov treh direktoratov, pristojnih za neposredni nadzor posameznih bank na podlagi analize dokumentacije in evidenc. Medpodročna ekipa poleg tega spodbuja poenotenje in najboljše nadzorniške prakse v zvezi z mednarodnim sodelovanjem.

4.1.1.2 Krepitev sodelovanja z organi držav članic EU, ki ne sodelujejo v EMN

ECB si prizadeva nadalje okrepiti nadzorniško sodelovanje na evropski ravni s spodbujanjem skupne nadzorniške kulture ter prizadevanjem za uskladitev nadzorniških praks in metodologij. V ta namen je leta 2022 skladno s členom 3(6) uredbe o EMN sklenila večstranski sporazum o sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi šestih nesodelujočih držav članic EU (Češko, Dansko, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko). Ta sporazum o sodelovanju predvideva okrepljeno sodelovanje med ECB in temi organi za namen izvajanja njihovih nadzorniških nalog v zvezi z nadzorovanimi institucijami in njihovimi podrejenimi družbami ali podružnicami zunaj EMN. S tem se bo prispevalo k zagotavljanju obsežnejše izmenjave informacij, na primer o kibernetskih incidentih, in okrepljenega sodelovanja za zmanjševanje tveganj razdrobljenosti na evropskih bančnih trgih v obdobjih stresnih razmer.^[59] Sporazumi ECB o sodelovanju na področju nadzora so objavljeni na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

4.1.1.3 Sodelovanje z drugimi sektorskimi nadzorniki v EU in bonitetnimi nadzorniki v tretjih državah

Finančni konglomerati so finančne skupine ali podskupine, ki opravljajo storitve in prodajajo izdelke v različnih sektorjih finančnih trgov, kot so bančništvo, zavarovalništvo in/ali naložbe. Nekateri konglomerati so med največjimi finančnimi skupinami, ki poslujejo na finančnih trgih in opravljajo storitve po vsem svetu.

Direktiva o finančnih konglomeratih določa, da morajo organ koordinator in drugi zadevni pristojni organi za dopolnilni nadzor finančnih konglomeratov vzpostaviti sporazume o sodelovanju, da bi se olajšalo sodelovanje med njimi. Pri skupinah, na čelu katerih so subjekti, za katere je ECB konsolidacijski nadzornik, je za vzpostavitev teh sporazumov o sodelovanju odgovorna ECB. V letu 2022 sta Nadzorni odbor in Svet ECB odobrila sporazume o sodelovanju za dopolnilni nadzor finančnih konglomeratov, na čelu katerih je bilo 16 pomembnih institucij.

ECB je tudi v letu 2022 krepila sodelovanje z nacionalnimi organi držav članic EU za nadzor trga. V tem okviru sta ECB in italijanski organ Commissione Nazionale per le Società e la Borsa posodobila svoj dvostranski sporazum o sodelovanju.

Dva sporazuma o sodelovanju na področju nadzora sta bila sklenjena tudi z organoma bonitetnega nadzora iz tretjih držav, in sicer eden s kanadskim organom Office of the Superintendent of Financial Institutions of Canada in drugi z japonskim organom Financial Services Agency.

4.1.2 Programi MDS za ocenjevanje finančnega sektorja

Programi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za ocenjevanje finančnega sektorja (IMF Financial Sector Assessment Programmes, FSAP) so celoviti in poglobljeni pregledi finančnega sektorja posamezne države.

V okviru ocene FSAP za euroobmočje, ki jo je MDS izvedel leta 2018, je bila pregledana arhitektura bančnega nadzora in reševanja v euroobmočju. Bančni nadzor v ECB je številna od priporočil MDS vključil v svoje nadzorniške prakse, hkrati pa sta sozakonodajalca EU obravnavala in trenutno obravnavata priporočila, zaradi katerih so potrebne spremembe zakonodaje EU. Naslednja ocena FSAP za euroobmočje naj bi se predvidoma začela izvajati v letu 2024.

MDS je v letu 2022 zaključil nacionalne FSAP za Nemčijo, Irsko in Finsko ter začel izvajati oceno za Belgijo. S temi nacionalnimi ocenami FSAP se ocenijo nebančne teme, kot so domači zavarovalniški in makrobonitetni okviri. Vsebujejo celostno oceno zadev, povezanih z bančništvom, zlasti tistih, za katere so odgovorni nacionalni organi, ki nadzorujejo manj pomembne institucije, ali vidikov, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

Sodelovanje ECB v nacionalnih posvetovanjih MDS po členu IV za države, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, se v skladu z njenimi odgovornostmi na teh področjih nanaša na mikro- in makrobonitetna vprašanja.

4.2 Sodelovanje pri oblikovanju evropskega in mednarodnega regulativnega okvira

4.2.1 Prispevek k delu Odbora za finančno stabilnost

V letu 2022 je bil Odbor za finančno stabilnost osredotočen na usklajevanje odzivov finančne politike po pandemiji COVID-19 in ruski invaziji na Ukrajino, krepitev odpornosti nebančnega finančnega posredništva, odzivanje na izzive tehnoloških inovacij in spopadanje s tveganji zaradi podnebnih sprememb. Zaradi spreminjajočega se makroekonomskega in finančnega okolja je odbor okrepil svoje spremljanje ranljivosti ter si prizadeval za povečanje odpornosti finančnega sistema.

Bančni nadzor v ECB je kot član Odbora za finančno stabilnost dejavno sodeloval na različnih delovnih področjih, kot so (i) letna določitev globalnih sistemsko pomembnih bank na podlagi pregleda obravnave čezmejnih izpostavljenosti v evropski bančni uniji, ki ga je opravil Baselski odbor za bančni nadzor, (ii) delo v zvezi z nadzorniškimi in regulativnimi pristopi k tveganjem in razkritjem, povezanim s podnebjem, ter analizi podnebnih scenarijev po posameznih jurisdikcijah, (iii) sveženj ukrepov denarne politike v zvezi z dejavnostmi na področju kriptosredstev, objavljen za posvetovanje, ter (iv) posvetovalni dokument o doseganju večje konvergence pri poročanju o kibernetskih incidentih.

Bančni nadzor v ECB je med letom sodeloval na plenarnih zasedanjih Odbora za finančno stabilnost, sejah njegovega stalnega odbora za izvajanje standardov ter stalnega odbora za nadzorniško in regulativno sodelovanje. Sodeloval je tudi v njegovi usmerjevalni skupini za reševanje bank in njegovi regionalni posvetovalni skupini za Evropo.

Bančni nadzor v ECB bo še naprej prispeval k programu dela Odbora za finančno stabilnost, zlasti na navedenih področjih. Poleg tega bo z odborom sodeloval v zvezi s tveganji tretjih oseb in vprašanji zunanjega izvajanja, svetovnim stresnim testiranjem bank, ki naj bi se izvedlo v sodelovanju z Baselskim odborom za bančni nadzor, in novim projektom, s katerim se bodo ocenili učinki reform skupine G20 na področju listinjenja.

4.2.2 Prispevek k baselskemu procesu

ECB je tudi v letu 2022 pomembno prispevala k delu Baselskega odbora za bančni nadzor. Dejavno je sodelovala na več delovnih področjih, pri čemer je zagotavljala strokovno znanje za različne skupine odbora ter sodelovala s člani odbora v EU in po svetu.

Ključni mejniki tega dela so bili med drugim naslednji: (i) dokončanje ciljno usmerjenega pregleda obravnave čezmejnih izpostavljenosti v bančni uniji v metodologiji ocenjevanja globalnih sistemsko pomembnih bank, ki pomeni očitno priznanje napredka, doseženega pri razvoju bančne unije;^[63] (ii) objava načel za učinkovito upravljanje in nadzor podnebnih finančnih tveganj, katerih namen je spodbujati na načelih temelječ pristop k izboljšanju upravljanja tveganja v bankah in praks nadzornikov v zvezi s podnebnimi finančnimi tveganji; (iii) objava svetovnega bonitetnega standarda za izpostavljenosti bank kriptosredstvom ter (iv) objava drugega ocenjevalnega poročila z oceno vpliva in učinkovitosti izvedenih baselskih reform glede uporabnosti in cikličnosti blažilnikov.

Poleg tega je ECB sodelovala v delovni skupini Baselskega odbora za bančni nadzor za pregled temeljnih baselskih načel, katerega namen je oceniti, ali so potrebne spremembe osnovnih pogojev za učinkovit bančni nadzor, temeljnih načel in metodologije ocenjevanja, ter če so, katere.

ECB je sodelovala tudi na več priložnostnih zasedanjih Baselskega odbora za bančni nadzor, kjer se je razpravljalo o tveganjih in ranljivostih v svetovnem bančnem sistemu ter o posledicah ruske vojne v Ukrajini.

Nazadnje, ECB je še naprej sopredsedovala delovni skupini Baselskega odbora za bančni nadzor za podnebna finančna tveganja ter skupini Baselskega odbora za politiko in standarde, ki je odgovorna za pripravo in izvajanje skupnih bonitetnih standardov. ECB je oktobra 2022 v Frankfurtu na Majni gostila prvi sestanek skupine za politiko in standarde s fizično udeležbo po izbruhu pandemije.

4.2.3 Prispevek k delu Evropskega bančnega organa

V letu 2022 je bančni nadzor v ECB še naprej tesno sodeloval z Evropskim bančnim organom (EBA), da bi zagotavljal enotno izvajanje nadzora v celotnem evropskem bančnem sektorju ter spodbujal varnost in trdnost kreditnih institucij in stabilnost finančnega sistema. Tesno sodelovanje z EBA pri stresnih testih na ravni EU se je nadaljevalo tudi v letu 2022, pri čemer je ECB prispevala k svežnju gradiv za stresni test na ravni EU, ki bo izveden v letu 2023. ECB je bila vključena tudi v regulativno delo organa EBA, pri čemer je prispevala k več projektom, vključno s pripravo smernic organa EBA o merilih za ugotavljanje, ovrednotenje, upravljanje in zmanjšanje tveganj, ki izhajajo iz morebitnih sprememb obrestne mere, ter za ocenjevanje in spremljanje tveganja kreditnega razmika pri dejavnostih iz netrgovalne knjige institucij, in podpirala te projekte. ECB je dejavno sodelovala tudi pri delu organa EBA v zvezi z rusko invazijo v Ukrajino, spremljanjem tveganj, volatilnostjo na energetskih trgih ter posledicami sankcij in vojne za gospodarstvo. Še naprej je tudi prispevala k delu organa EBA v zvezi z nadzorniškimi tehnologijami (»suptech«) ter predlogoma uredbe o trgih kriptosredstev in uredbe o digitalni operativni odpornosti.

Poleg tega je ECB prispevala k zaključku pregleda transparentnosti na ravni EU, ki ga je v letu 2022 izvedel organ EBA, in sicer tako, da je poskrbela za pravočasno predložitev natančnih nadzorniških podatkov za 98 pomembnih institucij pod njenim neposrednim nadzorom. Na podlagi tega pregleda so se zagotovile podrobne informacije o bankah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru.

ECB je kot opazovalka še naprej sodelovala v stalnem odboru organa EBA za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter bila vključena v delo na več delovnih področjih, pri čemer je z nadzorniškega vidika prispevala k pripravi regulativnih dokumentov, kot so smernice o sodelovanju in izmenjavi informacij med bonitetnimi nadzorniki, nadzorniki za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter finančnoobveščevalnimi enotami in revidirane smernice o procesu SREP, ki vsebujejo napotke za bonitetne nadzornike o tem, kako tveganja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranjem terorizma vključiti v proces SREP. Po dokončanju smernic je ECB uvedla spremembe, ki izhajajo iz pravnega okvira, in za izpolnjevanje zadevnih določb po potrebi vzpostavila nove notranje procese (glej okvir 8).

ECB je sodelovala z organom EBA in drugimi deležniki pri pripravi predloga za ustanovitev skupnega svetovalnega in usklajevalnega odbora, kot je predvideno v študiji izvedljivosti, ki jo je izvedel organ EBA. Odbor naj bi olajšal priprave na integrirani sistem za poročanje, katerega namen je zmanjšati breme poročanja za banke. Za nacionalne organe sta bili 18. novembra in 1. decembra 2022 organizirani dve delavnici, pri čemer so se slednje udeležili tudi predstavniki industrije. Vsi udeleženci delavnice so tej pobudi izrazili odločno podporo ter pričakujejo, da bo skupni odbor za poročanje bank z mandatom in delovnim načrtom ustanovljen v letu 2023.

Kar zadeva postopek »upoštevaj ali pojasni«, ki ga uporablja EBA, je bančni nadzor v ECB leta 2022 obvestil organ EBA o svojem upoštevanju 15 smernic, kot je dokumentirano na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Bančni nadzor v ECB je zavezan upoštevanju vseh veljavnih smernic, ki jih izda organ EBA ali Skupni odbor evropskih nadzornih organov (Joint Committee of the European Supervisory Authorities).

5 Organizacijska struktura bančnega nadzora v ECB

5.1 Izpolnjevanje obveznosti na področju demokratične odgovornosti

To letno poročilo predstavlja eno glavnih oblik izpolnjevanja demokratične odgovornosti bančnega nadzora v ECB do Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije (Sveta EU), kot je predpisana z uredbo o EMN. Ta določa, da se morajo nadzorniške naloge ECB izvajati ob upoštevanju ustreznih zahtev glede transparentnosti in demokratične odgovornosti. Za ECB je zelo pomembno, da vzdržuje in celovito uporablja okvir demokratične odgovornosti, ki je natančno opredeljen v medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in ECB ter v memorandumu o soglasju med Svetom EU in ECB.

V letu 2022 je prvič od začetka pandemije interakcija med Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) in predsednikom Nadzornega odbora potekala s fizično prisotnostjo v Bruslju. Predsednik je na javni obravnavi 31. marca 2022 odboru ECON predstavil Letno poročilo ECB o nadzornih dejavnostih 2021, poleg tega pa se je udeležil še dveh rednih javnih obravnav 30. junija in 1. decembra 2022. Razprave so bile večinoma osredotočene na tveganja za finančni sektor zaradi ruske vojne proti Ukrajini, makroekonomskega okolja, visoke inflacije, normalizacije denarne politike in energetske krize. Obravnavani so bili tudi krepitev bančne unije, vključno z izvajanjem reform Basel III, program bančnega nadzora v ECB za vključevanje vidikov podnebnih sprememb v nadzor in nadzor storitev na področju kriptosredstev.

V letu 2022 je predsednik Nadzornega odbora odgovoril na šest pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta o zadevah s področja bančnega nadzora. Vsi odgovori so bili objavljeni. Obravnavali so vrsto različnih tem, kot so vpliv ruske vojne v Ukrajini na bančni sektor, podnebna in okoljska tveganja ter hipotekarne obrestne mere.

Poleg tega je ECB Evropskemu parlamentu v skladu z medinstitucionalnim sporazumom predložila zapisnike sej Nadzornega odbora in povzetke seminarjev Nadzornega odbora.

Prav tako je bančni nadzor v ECB za nadaljnje spodbujanje dialoga med Evropskim parlamentom in ECB v okviru svoje odločne zavezanosti demokratični odgovornosti odgovoril na pripombe in predloge, ki jih je Evropski parlament dal v svoji resoluciji o bančni uniji – letno poročilo za leto 2021. ECB je v svojem odgovoru^[71] izrazila mnenje o splošnem stanju evropskega bančnega sistema, vplivu digitalnega eura, uravnoteženi zastopanosti spolov v finančnih institucijah, podnebnih in okoljskih tveganjih, posojilnih obrestnih merah za imetnike hipotek ter mala in srednje velika podjetja, preprečevanju pranja denarja, transparentnosti in dokončanju bančne unije.

Kar zadeva sodelovanje s Svetom EU, se je predsednik Nadzornega odbora v letu 2022 fizično udeležil dveh izmenjav mnenj z Euroskupino, in sicer 4. aprila in 7. novembra. Pred razpravo z Euroskupino je ECB objavila pregled relevantnih nadzornih dejavnosti ECB.^[72] Med glavnimi obravnavanimi temami so bili splošno stanje evropskega bančnega sistema v okolju izrednih makroekonomskih in geopolitičnih razmer leta 2022 ter prednostne naloge nadzora.

ECB je v letu 2022 sodelovala tudi z Evropskim računskim sodiščem pri reviziji v zvezi z bančnim nadzorom, in sicer reviziji učinkovitosti dela ECB pri nadzoru upravljanja nedonosnih posojil v bankah, ki naj bi bila zaključena v letu 2023.

Memorandum o sodelovanju, ki sta ga ECB in Evropsko računsko sodišče podpisala leta 2019, je olajšal praktično izmenjavo informacij med institucijama glede ukrepov, sprejetih na podlagi revizije bančnega nadzora v ECB. ECB spremlja napredek pri izvajanju priporočil, ki jih je zanjo sprejelo Evropsko računsko sodišče, prav tako pa tudi sodišče izvaja projekte nadzora nad izvajanjem predhodno izdanih priporočil. V tem okviru je sodišče v letu 2022 še naprej pregledovalo ukrepe, ki jih je ECB sprejela za obravnavo ugotovitev in priporočil iz njegovega prvega poročila o delovanju enotnega mehanizma nadzora (EMN) ter iz drugega poročila o kriznem upravljanju.^[73] Rezultati nadaljnjega ukrepanja na podlagi poročila Evropskega računskega sodišča o kriznem upravljanju so bili vključeni v poročilo sodišča o smotrnosti izvrševanja proračuna, objavljeno novembra 2022.^[74]

5.2 Transparentnost in komuniciranje

Bančni nadzor v ECB večinoma uporablja digitalne kanale in platforme, da bi pravočasno, transparentno in učinkovito posredoval informacije. Da bi se ECB bolje povezala s širšo javnostjo, je še naprej uporabljala vizualne oblike komuniciranja ter jasna in razumljiva besedila. Uporabljala je različne oblike, kot so več slik v objavah v družbenih medijih (swipe posts), video posnetki, podkasti in blogi, da bi nadzor in bančništvo pojasnila javnosti z različno izobrazbo in poklicnimi izkušnjami.

Ta komunikacijska orodja so prav tako pomagala pri pošiljanju ključnih sporočil na tradicionalne načine, kot je z govori in razgovori. Predsednik in podpredsednik Nadzornega odbora sta leta 2022 imela 26 govorov, predstavniki ECB v Nadzornem odboru pa 13. Skupaj so imeli 29 razgovorov z mediji ter objavili devet blogov in mnenj. Predsednik Nadzornega odbora je sklical tudi tiskovno konferenco, na kateri so predstavili rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v letu 2021. Bančni nadzor v ECB je objavil tri epizode podkastov ter 23 sporočil za javnost in drugih objav, vključno s pismi poslancem Evropskega parlamenta, usmeritve bankam in nadzorniško statistiko. V četrtletnem glasilu Supervision Newsletter, digitalni publikaciji z več kot 9.000 naročniki, so bile zagotovljene informacije in novice o tekočih nadzorniških projektih ter ugotovitve.

V letu 2022 je bančni nadzor v ECB objavil agregatne rezultate prvega stresnega testa za podnebna tveganja in začel eno javno posvetovanje o osnutku vodnika za postopke v zvezi s kvalificiranimi deleži. Prav tako se je hitro odzval na krizne razmere, med drugim tako, da je poskrbel za pregledno komuniciranje v zvezi z odločitvijo o tem, ali banka Sberbank Europe AG propada ali bo verjetno propadla. Tako kot v prejšnjih letih je tudi predložil informacije o več primerih, ko so bile subjektom naložene sankcije. Poleg tega sta ECB in Enotni odbor za reševanje gostila svojo prvo skupno konferenco z govori in razpravami na strokovni ravni o desetletju bančne unije, operativni odpornosti, kriznem upravljanju in prihodnosti bančništva.

Da bi ECB okrepila dialog med bančnim nadzorom v ECB in strokovnjaki na trgu v celotni panogi, ki jih zadevajo vprašanja v zvezi z bančnim sektorjem, je organizirala dva sestanka kontaktne skupine s tržnimi udeleženci v okviru bančnega nadzora. Skupina je med drugim obravnavala obete glede tveganj za evropski bančni sektor.

ECB je leta 2022 odgovorila na 1.007 vprašanj javnosti o zadevah s področja bančnega nadzora, kot so splošne nadzorniške informacije, pritožbe glede posameznih bank ali domnevnih kršitev evropske zakonodaje, izdajanje dovoljenj, podnebni stresni test in odziv na rusko vojno v Ukrajini. V okviru centra za obiskovalce je gostila šest predavanj s fizično udeležbo in pet virtualnih predavanj o bančnem nadzoru, ki se jih je udeležilo 182 oziroma 187 udeležencev, ter sprejela 963 obiskovalcev (617 v prostorih centra in 346 virtualno), ki so se seznanili s ključnimi nalogami ECB in z osnovami evropskega bančnega nadzora).

5.3 Zaposlovanje v bančnem nadzoru v ECB

5.3.1 Zaposlovanje

Na splošno bančni nadzor v ECB prosta delovna mesta najprej oglašuje interno, razen delovnih mest na začetni ravni, ki se oglašujejo na zunanjem trgu. Leta 2022 je bančni nadzor v ECB zaposlil 24 zunanjih kandidatov na dolgoročnejših delovnih mestih.

Graf 23

Število imenovanj po skupinah zaposlenih v letu 2022

Na delovnih mestih na začetni ravni na ravni analitika bančni nadzor v ECB pogosto zaposluje kandidate z izkušnjami, pridobljenimi med pripravništvom. Tudi v letu 2022 so bili pripravniki z začetnimi izkušnjami na področju bančnega nadzora vir nadarjenih kadrov za ta delovna mesta nekdanji.

Bančni nadzor v ECB je leta 2022 zaposlil 131 pripravnikov. Med njimi so bili pripravniki, zaposleni v okviru dveh novih kampanj v zvezi s pripravništvi. V okviru prve kampanje je bančni nadzor v ECB zaposlil šest ukrajinskih pripravnikov za delo v zvezi z vprašanji s področja bančnega nadzora, povezanimi z rusko invazijo v Ukrajino. V drugi kampanji je v okviru strategije ECB glede raznolikosti zaposlil štiri pripravnike z motnjo avtističnega spektra.

V okviru letnega kroženja med delovnimi mesti je bilo 45 zaposlenih prerazporejenih v novo skupno nadzorniško skupino, da bi se preprečila »nadzorniška polastitev« ter pospešil njihov osebni in poklicni razvoj. Da bi dodatno okrepili sodelovanje med horizontalnim in vertikalnim nadzorom, je bil v ta postopek prvič vključen tudi generalni direktorat Horizontalni nadzor.

5.3.2 Programi izmenjave osebja

Poleg programa izmenjave osebja v okviru EMN (glej razdelek 5.4) so bila poslovna področja bančnega nadzora v ECB vključena v Schumanov program, ki zaposlenim iz celotnega Evropskega sistema centralnih bank in evropskega bančnega nadzora omogoča, da v zvezi s skupnimi projekti delajo v različnih institucijah. Bančni nadzor v ECB je predlagal dva projekta in podprl tri zaposlene, ki so izrazili interes za pridružitev drugim projektom.

5.3.3 Krepitev zmogljivosti

Bančni nadzor v ECB je leta 2022 izvedel oceno organizacijske pripravljenosti in opredelil tri področja, ki jih je treba še izboljšati: IT tveganje in kibernetsko tveganje, podnebno tveganje in digitalna preobrazba.

Ta analiza vrzeli je bila podlaga za načrt krepitve zmogljivosti EMN za leto 2023. Načrt bo vključeval ukrepe za boljše prepoznavanje nadarjenih kadrov in njihovo usklajevanje z organizacijskimi potrebami, usposabljanjem in drugimi priložnostmi za učenje ter za izboljšanje zaposlovanja novih nadarjenih kadrov. Na tej podlagi je bilo 17,5 delovnega mesta dodeljenega naboru delovnih mest za prilagodljivost EMN za leto 2023 z namenom podpiranja pobud na omenjenih treh področjih.

Ob koncu leta 2022 se je z namenom spodbujanja sodelovanja pri nadzoru finančnih konglomeratov začel izvajati program izmenjave osebja med ECB ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine. Po dva zaposlena iz vsake organizacije naj bi si delovno mesto izmenjala s 1. februarjem 2023.

5.3.4 Raznolikost in vključenost

Bančni nadzor v ECB je po svoji naravi raznolik, pri čemer njegovi zaposleni prihajajo iz vse Evrope; 9% zaposlenih ima več državljanstev, 56% jih je staršev, 46% pa jih je ženskega spola. Čeprav je bančni nadzor v ECB zavezan celostnemu spodbujanju raznolikosti in vključenosti, ostaja uravnotežena zastopanost spolov ključna strateška prednostna naloga. Delež žensk med zaposlenimi v bančnem nadzoru v ECB se med različnimi ravnmi hierarhije rahlo razlikuje. Na ravni analitika je delež zaposlenih žensk ostal nespremenjen na ravni 50%. Na ravni strokovnjaka se je zvišal za 2 odstotni točki na 43%, medtem ko se je na ravni vodje ekipe znižal za 1 odstotno točko na 32%, na vodstveni ravni pa zvišal za 2 odstotni točki na 34%.

5.4 Vključevanje v EMN

Leta 2022 se je začel izvajati projekt vključevanja v EMN, ki ga je Nadzorni odbor ECB odobril leta 2021, v njem pa lahko sodelujejo predstavniki vseh pristojnih nacionalnih organov, nacionalnih centralnih bank in poslovnih področij bančnega nadzora v ECB. Načrtovanih je bilo več pobud, namenjenih nadaljnjemu spodbujanju skupne kulture EMN in poklicnih poti, ustvarjanju priložnosti za tesnejše sodelovanje v celotnem nadzornem ciklu, izboljšanju vključevanja načrtovanja, nadaljnjemu razvoju orodij EMN za sodelovanje ter uvajanju skupnih tehnologij za nadzor in usposabljanje.

Pomemben napredek je bil dosežen pri olajševanju dostopa do informacij in skupnih informacijskih orodij, vključno z izboljšanimi pravicami dostopa do nadzorniških dokumentov (z ustreznimi zaščitnimi ukrepi). S tem so se izboljšale možnosti skupnega dela na intranetni platformi SSMnet, namenjeni vsem zaposlenim, ki delujejo na področju evropskega bančnega nadzora. Novo vsebino za SSMnet so s svojimi prispevki še naprej ustvarjali sodelavci iz vseh nacionalnih nadzornikov in bančnega nadzora v ECB. To vključuje izmenjavo ključnih ugotovitev iz prve raziskave na ravni evropskega bančnega nadzora o sodelovanju v EMN in oblikovanje novega razdelka z vsebino, da bi lahko zaposleni poiskali priložnosti za mobilnost znotraj evropskega bančnega nadzora. Bančni nadzor v ECB je za vzpostavitev platforme SSMnet prejel nagrado revije Central Banking Financial Stability Initiative Award za leto 2022.

Glede mobilnosti zaposlenih znotraj EMN so v okviru programa izmenjave osebja v EMN, ki se je poskusno izvajal leta 2021, štirje pari zaposlenih iz centralne banke Banco de España in ECB leta 2022 sodelovali v enoletni izmenjavi. Poleg tega je bilo zaposlenim v nadzoru iz pristojnih nacionalnih organov na voljo več priložnosti za virtualno sodelovanje v strokovnih skupinah, namenjenih obravnavanju ključnih vprašanj s področja nadzora. Na podlagi teh pozitivnih izkušenj se razmišlja o nadaljnjih priložnostih za kratkoročno sodelovanje z nacionalnimi nadzorniki pri ustreznih projektih.

V letu 2022 je bila vzpostavljena nova oblika sodelovanja med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi: vozlišče EMN (SSM-Hub) o listinjenju je skladno z načrti začelo delovati 1. aprila 2022, zdaj pa pomaga ECB pri nadzoru zahtev glede zadržanja tveganja, transparentnosti in dodatnega listinjenja.^[75]

Tesnejše sodelovanje se je spodbujalo tudi v skupnosti nadzornikov, ki izvajajo inšpekcijske preglede na kraju samem, pri čemer je temeljilo na tekočem čezmejnem sodelovanju. Poleg tega sta bila v okviru pilotnega projekta ustanovljena dva kompetenčna centra – eden za poslovne modele in dobičkonosnost ter drugi za obrestno tveganje v bančni knjigi –, namenjena spodbujanju tesnejšega sodelovanja na teh področjih tveganja.

Na področju nadzorniškega usposabljanja so bile skupaj s ponudnikoma INSEAD in Coursera uvedene nove oblike za preučevanje digitalne preobrazbe in inovacij (glej razdelek 5.5). Dodatne priložnosti za usposabljanje in izmenjavo znanja naj bi se ustvarile v okviru partnerstva med bančnim nadzorom v ECB in Evropskim univerzitetnim inštitutom.

Da bi se zagotovila podlaga za tesnejše sodelovanje, je bil postopek načrtovanja nadzora prenovljen, tako da zdaj predvideva močnejše povezave s pristojnimi nacionalnimi organi. Prenovljeni postopek vključuje redna posvetovanja z Nadzornim odborom in pristojnimi nacionalnimi organi, na katerih se analizirajo tveganja in določajo prednostne naloge ter oblikujejo začetne usmeritve o prednostno obravnavanih ranljivosti za namene operativnega načrtovanja in organizacije.

5.5 Digitalna agenda EMN

Bančni sektor se vse bolj zanaša na tehnologijo in podatke, kar pomeni, da mora evropski bančni nadzor držati korak s časom in spodbujati uporabo nadzorniških tehnologij (suptech). Evropski bančni nadzor je v letu 2022 izkoristil pomembne prednosti digitalne preobrazbe, ki se je začela v letu 2020. Začetek delovanja 14 orodij nadzorniške tehnologije je bil velik mejnik za digitalno agendo EMN. Do konca leta 2022 je nova orodja nadzorniške tehnologije za podporo pri svojem vsakodnevnem delu dejavno uporabljalo več kot 1.100 nadzornikov.

Virtual Lab (virtualni laboratorij) je kot izrazit primer take tehnologije pospešil sodelovanje in digitalno izmenjavo v evropskem bančnem nadzoru s svojo sodobno platformo v oblaku ter enotnim sklopom orodij za sodelovanje in komuniciranje, namenjenim zaposlenim v ECB in pristojnih nacionalnih organih. Virtual Lab spodbuja tudi inovacije, s tem ko omogoča deljenje kode in modela za razvoj projektov na področju podatkovne znanosti in umetne inteligence. Podobno so bile s platformo za tekstovno analizo nestrukturiranih podatkov Athena uvedene nove zmogljivosti, kot so modeliranje teme, analiza vzdušja, samodejno prevajanje, izdelava povzetkov besedil in programi za samodejno analizo podatkov. To nadzornikom omogoča, da takoj obdelajo in analizirajo številne dokumente, s katerimi se srečujejo pri delu. Poleg tega Agora na enem mestu združuje vse bonitetne podatke, ki se uporabljajo v evropskem bančnem nadzoru, Navi, samopostrežna platforma za mrežno analitiko in napredne vizualizacije, pa na podlagi povezanih podatkov ustvarja ključne informacije, denimo o lastniških strukturah pomembnih institucij. Ta orodja izpolnjujejo potrebe nadzornikov v celotnem evropskem bančnem nadzoru in spodbujajo vključevanje.

Digitalna preobrazba je obsegala tudi pobude na področju kulture in strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih, da bi se nadzornikom omogočilo izpolnjevati sedanje in prihodnje digitalne potrebe. V letu 2022 se je v partnerstvu z vodilnimi akademskimi institucijami več kot 1.000 nadzornikov iz pristojnih nacionalnih organov in ECB pridružilo pobudam za usposabljanje, kot sta program usposabljanja o umetni inteligenci v EMN in šola za podatkovno znanost. Različne kombinirane oblike, vključno s srečanji v živo in moduli e-učenja, so zagotavljale vrhunsko izkušnjo usposabljanja.

Ta prizadevanja na digitalnem področju so bila deležna širokega zunanjega priznanja – ECB je že drugo leto zapored prejela nagrado FinTech RegTech Global Award, ki jo podeljuje revija Central Banking, za Virtual Lab pa je prejela nagrado Cloud Innovation Award.

V letu 2022 je evropski bančni nadzor začel izvajati tudi velikopotezno pobudo, imenovano Project Olympus, s katero naj bi se vzpostavili temelji za skupno in integrirano IT okolje za ECB in nacionalne nadzornike. V okviru pobude so strokovnjaki opredelili konkretne ukrepe za zagotavljanje skupnih in povezanih orodij, neoviranega dostopa in navigacije v sistemih, skupnih IT standardov in nadzora, ki temelji na podatkih.

Poleg tega evropski bančni nadzor za zadovoljevanje vse večje potrebe po tehnologiji in nadzoru, ki temelji na podatkih, razvija funkcijo nadzorniške tehnologije za stabilno stanje. Glavni cilj je zagotoviti kakovostno dobavo, stalne inovacije ter učinkovito uporabo in razvoj nadzorniške tehnologije v celotnem evropskem bančnem nadzoru.

5.6 Sprejemanje odločitev

5.6.1 Seje in odločitve Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora

Nadzorni odbor ECB se je leta 2022 sestal 23-krat. Zaradi sprostitve pandemičnih omejitev sta dva sestanka potekala v Frankfurtu na Majni, eden pa v Atenah. Vsi drugi sestanki so potekali v obliki videokonference. Nadzorni odbor je organiziral tudi pet seminarjev za izmenjavo začetnih stališč o vprašanjih, pomembnih za nadzor. Poleg tega je Nadzorni odbor na povabilo centralne banke Deutsche Bundesbank oktobra 2022 v Berlinu organiziral strateško zaprto sejo, na kateri so se člani sestali s predstavniki lokalnih podjetij na področju finančne tehnologije ter si izmenjali mnenja o nadaljnjih korakih pri vključevanju v EMN in možnih načinih za povečanje nadzorniške učinkovitosti.

Usmerjevalni odbor^[76] Nadzornega odbora se je v letu 2022 sestal sedemkrat, vsi sestanki pa so potekali v obliki videokonference.

Na 12 dodatnih sestankih so se osredotočili na digitalizacijo, poenostavitev procesov EMN in vključevanje v EMN. Vsi ti sestanki so potekali v obliki videokonference, sodelovali pa so lahko vsi člani Nadzornega odbora, ki so izrazili zanimanje za to.

Nadzorni odbor

Leta 2022 je ECB sprejela 2.582 nadzorniških odločitev,^[77] ki so se nanašale na posamezne nadzorovane subjekte (slika 2). Od teh so 1.360 odločitev sprejeli vodje delovnih enot ECB v skladu s splošnim okvirom za prenos pooblastil za odločanje o pravnih instrumentih v zvezi z nadzorniškimi nalogami. Svet ECB je sprejel 1.222 odločitev po postopku z neugovarjanjem na podlagi osnutkov predlogov Nadzornega odbora. Te številke vključujejo 213^[78] operacij (npr. ustanovitev podružnic), ki jih je ECB implicitno odobrila tako, da ni nasprotovala v zakonskih rokih.

Večina nadzorniških odločitev se je nanašala na ocene sposobnosti in primernosti (44,9%), proces SREP (8,7%), nacionalna pooblastila (9,7%), notranje modele (8,5%), lastna sredstva (7,7%) in izredno poročanje (4,7%).

Poleg končnih osnutkov odločitev za posamezne banke, ki se predložijo Svetu ECB v sprejetje, je Nadzorni odbor sprejel tudi odločitve o več horizontalnih vprašanjih. Te odločitve so se nanašale predvsem na nadzorniške ukrepe za spopadanje s posledicami poslabšanja geopolitičnih razmer na začetku leta, pripravo in izvedbo stresnega testa za podnebna tveganja, poenostavitev ocen načrtov sanacije in spremembe metodologije pregleda kakovosti sredstev. Nekatere od teh odločitev so pripravile začasne strukture, ki jih je pooblastil Nadzorni odbor. Te strukture so sestavljali predstavniki ECB in pristojnih nacionalnih organov. Opravile so pripravljalno delo na področjih, kot so spremembe metodologije SREP za tržno tveganje, kreditno tveganje in napotki iz drugega stebra.

Poleg tega so se nekatere odločitve, ki jih je sprejel Nadzorni odbor, odrazile v javnih vodnikih, poročilih in pregledih, kot so revidirani Vodnik ECB po opcijah in diskrecijskih pravicah iz prava Unije, Vodnik o uradnih obvestilih o poslih listinjenja ter poročilo ECB o napredku bank v zvezi s preglednim razkritjem njihovih profilov podnebnega in okoljskega tveganja.

Nadzorni odbor je večino odločitev sprejel po pisnem postopku.^[79]

Od 113 bančnih skupin pod neposrednim nadzorom ECB v letu 2022 jih je 32 zahtevalo, da formalne odločitve ECB prejemajo v uradnem jeziku EU, ki ni angleščina (enako kot v letu 2021).

Slika 2

Odločitve Nadzornega odbora v letu 2022

5.6.2 Dejavnosti Upravnega odbora za pregled

Upravni odbor za pregled (AboR) je organ ECB, sestavljen iz članov, ki so kot posamezniki in skupina neodvisni od ECB ter so zadolženi za pregledovanje odločitev o nadzorniških zadevah, ki jih sprejme Svet ECB, na podlagi dopustne zahteve za pregled.

Leta 2022 je Upravni odbor za pregled prejel tri zahteve za upravni pregled nadzorniških odločitev ECB (tabela 7). Eno od teh zahtev je vložnik umaknil, potem ko je ECB zadevo z njim razjasnila zunaj postopkov Upravnega odbora za pregled. V drugem primeru je odbor ugotovil, da je zahteva nedopustna, ker je vloga za pregled nepopolna in ne izpolnjuje formalnih zahtev, določenih v uredbi o EMN ali sklepu o Upravnem odboru za pregled.

V tretjem primeru je Upravni odbor za pregled sprejel mnenje, v katerem je predlagal, naj Nadzorni odbor izpodbijani sklep spremeni, zlasti tako, da se bo pri njem dodatno upoštevalo načelo sorazmernosti. V tem primeru je AboR opravil ustno obravnavo v prostorih ECB kot del svojega inšpekcijskega pregleda, tako da sta imela vložnik in ECB dodatno priložnost predložiti pripombe v zvezi z izpodbijanim sklepom.

Upravni odbor za pregled je decembra 2022 objavil dokument o svojih osemletnih izkušnjah s pregledovanjem nadzorniških odločitev ECB. V dokumentu je opisan postopek pregleda, ki ga izvaja odbor, predstavljene pa so tudi glavne postopkovne in vsebinske zadeve ter vprašanja, ki jih je analiziral odbor, in merila, na katerih je utemeljil svoja mnenja.

Leta 2022 je Upravnemu odboru za pregled predsedovala Concetta Brescia Morra. Njegovi drugi člani so bili Pentti Hakkarainen (od 1. februarja 2022 in podpredsednik), F. Javier Aríztegui Yáñez, André Camilleri in René Smits. Nadomestna člana sta bila Christiane Campill in Damir Odak. Pentti Hakkarainen je za predsednika imenovan od 1. januarja 2023. Trenutna sestava Upravnega odbora za pregled je objavljena na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

Tabela 7

Število pregledov Upravnega odbora za pregled

5.6.3 Spremenjena interesna področja predstavnikov ECB v Nadzornem odboru

V skladu z uredbo o EMN in Sklepom ECB 2014/4^[80] Svet ECB imenuje štiri predstavnike ECB v Nadzorni odbor, pri čemer nobeden izmed njih ne opravlja nalog, neposredno povezanih z monetarno funkcijo ECB, ali nalog za pristojni nacionalni organ.

Sedanji predstavniki ECB v Nadzornem odboru so Kerstin af Jochnick, Edouard Fernandez-Bollo, Elizabeth McCaul in Anneli Tuominen. Predstavniki pri svojem vsakodnevnem delu pomagajo predsedniku in podpredsedniku Nadzornega odbora ter zastopajo bančni nadzor v ECB znotraj in zunaj Nadzornega odbora.

Po imenovanju Anneli Tuominen 15. junija 2022 so bila interesna področja predstavnikov ECB v Nadzornem odboru spremenjena in so razporejena, kot je prikazano v tabeli 8.

Tabela 8

Interesna področja predstavnikov ECB v Nadzornem odboru

5.7 Izvajanje kodeksa ravnanja

ECB je v skladu s členom 19(3) uredbe o EMN sprejela etični okvir za visoke uradnike, vodstvo in zaposlene ECB. Ta vključuje enotni Kodeks ravnanja za visoke uradnike ECB, posebno poglavje v pravilih za zaposlene v ECB in smernico o določitvi načel okvira za poklicno etiko v EMN. Izvajanje in nadaljnji razvoj okvira podpirajo Odbor ECB za poklicno etiko, Služba za skladnost s predpisi in upravljanje (CGO) ter Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja.

Na predlog neodvisnega Odbora ECB za poklicno etiko je Svet ECB novembra 2022 sprejel izboljšan kodeks ravnanja za visoke uradnike ECB, ki uvaja dodatne omejitve glede zasebnih finančnih transakcij in razširjene obveznosti glede transparentnosti.^[81] Od 1. januarja 2023 lahko visoki uradniki kupujejo samo široko razpršene instrumente s srednje- do dolgoročnim naložbenim obdobjem ter morajo predložiti sezname zasebnih finančnih transakcij, ki so jih opravili v preteklem koledarskem letu.

Odbor za poklicno etiko je v skladu s svojimi pooblastili izvedel letno oceno izjav o interesu članov Nadzornega odbora pred njihovo objavo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Odgovoril je tudi na prošnje za nasvet, ki so jih predložili visoki uradniki ECB, vključeni v bančni nadzor, ter v zvezi s tem izdal 15 mnenj, od katerih se je večina nanašala na aktivnosti po koncu zaposlitve. ECB je v skladu s politiko transparentnosti še naprej objavljala mnenja Odbora za poklicno etiko v zvezi s primeri nasprotja interesov in primeri plačane zaposlitve po mandatu, od februarja 2022 pa tudi v zvezi s predvidenimi zasebnimi dejavnostmi.^[82]

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je v letu 2022 uvedla klepetalni bot za poklicno etiko (Ethics Chatbot), namenjen hitremu odgovarjanju na preprosta vprašanja zaposlenih v zvezi s poklicno etiko. S to avtomatizacijo se je število vprašanj, pri odgovarjanju na katera morajo sodelovati zaposleni v Službi za skladnost s predpisi in upravljanje, zmanjšalo za skoraj 20%, in sicer z okrog 2.050 v letu 2021 na 1.690 v letu 2022. Približno 42% prošenj za nasvet so predložili zaposleni v bančnem nadzoru v ECB.

Graf 24

Pregled vprašanj zaposlenih v bančnem nadzoru v ECB, prejetih v letu 2022

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je za zaposlene še naprej izvajala specializirana usposabljanja in programe e-učenja, organizirala pa je tudi informacijske kampanje o okviru poklicne etike, kot sta teden ozaveščanja o poklicni etiki in odprti dnevi o poklicni etiki za novince. Kampanja ozaveščanja v letu 2022 je bila med drugim osredotočena na omejitve po prenehanju zaposlitve, ki jih je uvedla ECB, in pravila za pogajanja o predvidenih prihodnjih poklicnih dejavnostih.^[83] Z namenom preprečevanja dejanskega ali zaznanega hitrega prehajanja visokih uradnikov iz javnega v zasebni sektor (»vrtljiva vrata«) je Služba za skladnost s predpisi in upravljanje ugotavljala morebitna nasprotja interesov, ki izhajajo iz tega, da zaposleni razmišljajo o sprejetju ponudb za zaposlitev v zasebnem sektorju, ter svetovala o veljavnih pravilih in blažilnih ukrepih.

Pri tistih zaposlenih v bančnem nadzoru, ki so v letu 2022 dali odpoved, je bila v treh primerih v skladu z okvirom poklicne etike uvedena začasna prepoved začetka opravljanja druge poklicne dejavnosti. V devetih primerih so bili zaradi preprečevanja pojava »vrtljivih vrat« uvedeni dodatni zaščitni ukrepi, kot so prerazporeditev delovnih nalog, premestitev zaposlenih na druga delovna mesta in/ali zmanjšanje pravic dostopa, s čimer se je dejansko internaliziralo obdobje mirovanja.

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je organizirala redno spremljanje skladnosti zasebnih finančnih transakcij zaposlenih in visokih uradnikov ECB. Pri tem se je tako kot v prejšnjih letih ugotovilo le manjše število primerov neskladnosti, od katerih se jih je približno polovica nanašala na zaposlene v bančnem nadzoru v ECB. Nobeden od teh primerov ni vključeval namerne kršitve ali drugih resnih primerov neskladnosti.

Da bi se upošteval vse večji pomen poklicne etike in skladnosti, se je konferenca o etiki in skladnosti s predpisi preoblikovala v Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja (ECC). Po sprejetju izboljšanega etičnega okvira za EMN v letu 2021 je Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja spodbujal enotno in dosledno uporabo teh novih pravil s strani pristojnih nacionalnih organov držav, ki sodelujejo v EMN. V ta namen je podpiral stalno izvajanje, in sicer tako da je sodeloval pri rednih izmenjavah stališč ter zagotavljal nasvete in informacije o najboljših praksah.

5.8 Uporaba načela ločenosti denarne politike in nadzorniških nalog

V letu 2022 se je načelo ločenosti nalog denarne politike in nadzorniških nalog uporabljalo predvsem pri izmenjavi informacij med različnimi področji delovanja.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 o izvajanju ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ECB^[84] je za izmenjavo informacij veljala potreba po seznanitvi. To pomeni, da je moralo vsako področje delovanja dokazati, da je bila zahtevana informacija nujna za doseganje ciljev politike tega področja. Dostop do zaupnih informacij je večinoma odobrila neposredno tista funkcija ECB, ki je lastnica informacij. To se je izvajalo v skladu s Sklepom ECB/2014/39, ki omogoča dostop do informacij, ki se nanašajo na anonimizirane podatke, ali do informacij, ki z vidika politike niso občutljive, pri čemer morajo funkcije politik ta dostop odobriti neposredno. Posredovanje Izvršilnega odbora ECB, da bi razrešil nasprotja interesov, ni bilo potrebno.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 je bilo v nekaj primerih vseeno treba vključiti Izvršilni odbor ECB, ki je omogočil izmenjavo neanonimiziranih podatkov o posameznih bankah ali z vidika politike občutljivih informacij. Dostop do podatkov je bil odobren po oceni poslovnega primera na podlagi potrebe po seznanitvi in za omejeno obdobje, s čimer je bilo ob vsakem času zagotovljeno izpolnjevanje potrebe po seznanitvi.

Februarja 2022 je Izvršilni odbor glede podatkov v zvezi z vplivom ruske invazije v Ukrajino na bančni sektor uporabil izredno določbo iz člena 8 Sklepa ECB/2014/39. S tem ni bila več potrebna ločena odobritev Izvršilnega odbora za izmenjavo zadevnih informacij na podlagi stroge zahteve glede potrebe po seznanitvi. Ta izjema se je leta 2021 uporabila za več izmenjav bančnih podatkov, zbranih v okviru pandemije COVID-19. Dostop do podatkov je bil tako kot zgoraj odobren po oceni poslovnega primera na podlagi potrebe po seznanitvi in za omejeno obdobje, s čimer je bilo ob vsakem času zagotovljeno izpolnjevanje potrebe po seznanitvi.

Ločenost na odločevalski ravni ni bila vprašljiva in posredovanje Odbora za mediacijo ni bilo potrebno.

5.9 Okvir za poročanje podatkov

5.9.1 Spremembe okvira za poročanje podatkov

Centralizirana platforma ECB za oddajo podatkov (CASPER) omogoča zunanjim organizacijam, da Evropski centralni banki varno pošiljajo strukturirane podatke prek portala ECB Identity Portal za osrednjo identifikacijo. Podatki se samodejno preverijo, o rezultatih pa je mogoče prek platforme razpravljati s pristojnimi skupinami v ECB. Platforma CASPER je imela v letu 2022 3.100 notranjih in zunanjih uporabnikov, s čimer je dosegla pomemben mejnik, kar zadeva test uporabnosti. ECB bo platformo CASPER še naprej uporabljala za zbiranje priložnostnih nadzorniških zahtev od bank, s čimer bo nadomestila manj učinkovite postopke, kot so izmenjave elektronskih sporočil ali mape v skupni rabi.

V letu 2022 so ECB in pristojni nacionalni organi dosegli precejšen napredek pri izvajanju ukrepov za dodatno poenotenje skupnih praks zbiranja nadzorniških podatkov po »večstopenjskem pristopu«.^[85] S temi zahtevami naj bi se oblikoval minimalen nabor skupnih standardov za poenotenje pristopov, ki se v celotnem evropskem bančnem nadzoru uporabljajo za zbiranje, preverjanje veljavnosti in razširjanje nadzorniških podatkov, ter ustvarili enaki pogoji in možnosti za nadzorovane institucije.

Namen podatkovne zbirke za zbiranje podatkov po vsem EMN^[86] je opredeliti načine za zmanjšanje bremena poročanja za banke z odpravo podvajanja v zahtevah po podatkih, ki jih pošiljajo nadzorniki. Podatkovna zbirka se je v letu 2022 redno posodabljala ter se je uporabljala v tematskih pregledih poenostavitve zahtev za poročanje in pred predložitvijo novih horizontalnih zahtevkov pomembnim institucijam.

ECB je v letu 2022 razširila vsebino svojih četrtletnih nadzorniških bančnih statističnih podatkov, objavljenih v razdelku o nadzorniških podatkih na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru (angleško), pri čemer se od aprila 2022 objavljajo novi kazalniki kreditov in drugih finančnih sredstev, za katere se izvede ocena oslabitve (faze). Poleg tega je ECB od začetka drugega četrtletja 2022 začela objavljati količnik neto stabilnih virov financiranja ter delež nedonosnih posojil brez stanja na računih pri centralni banki in drugih vpoglednih vlog. Vidnost statističnih podatkov se je precej izboljšala s tem, ko je bila na domačo stran spletnega mesta ECB o bančnem nadzoru dodana vizualna pasica, ki vsebuje kratek pregled ključnih podatkov. ECB je prvič objavila tudi informacije iz tretjega stebra za posamezne subjekte na izbranih predlogah za razkritje kreditnega tveganja nasprotne stranke. ECB je uskladila izbrana razkritja po tretjem stebru in regulativno poročanje, s čimer se je precej povečala usklajenost podatkov.

5.9.2 Upravljanje informacij

Sistem EMN za upravljanje informacij (IMAS) je integriran sklop osrednjih informacijskih sistemov, ki jih vsakodnevno uporabljajo evropski bančni nadzorniki in institucije pod njihovim nadzorom. Sklop obsega procesne aplikacije, ki jih nadzorniki uporabljajo za izvajanje vsakodnevnih nalog (IMAS), storitev poročanja in analitike za pridobivanje nadzorniških podatkov in delo v zvezi z nadzorniškim poročanjem (IDRA) ter internetno aplikacijo, s katero se nadzorovane banke digitalno povežejo z nadzorniki, tako da vloge in obvestila oddajo prek spletnih obrazcev (portal IMAS). IMAS združuje na novo razvita orodja nadzorniške tehnologije, kadar so pomembna in potrebna.

Tudi v letu 2022 se je sistem IMAS razvijal skladno s spremembami v finančnem sistemu in njegovem regulativnem okviru ter s spremembami metodologije in strategije EMN. Nove spremembe v letu 2022 so vplivale na temeljne nadzorniške procese in so vključevale (i) nove postopke, dodane sistemu IMAS, da bi se upoštevala posodobljena metodologija SREP za leto 2022, (ii) izboljšave poročil, ki jih prejmejo organi odločanja v EMN, (iii) nov modul za ocenjevanje pomembnosti in register institucij, (iv) prenovitev modula za sledenje in spremljanje nadzorniških ugotovitev in z njimi povezanih nadzorniških ukrepov ter (v) izvajanje posebnih elementov, povezanih z ocenjevanjem sposobnosti in primernosti. Hkrati so bile izvedene precejšnje tehnične spremembe v osnovni infrastrukturi sistema IMAS, da bi se tako omogočilo njeno povezovanje z drugimi sistemi ECB, kot so aplikacije nadzorniške tehnologije.

Leta 2022 so bili v portal IMAS dodani novi nadzorniški postopki, in sicer oddaja vlog za nova dovoljenja kreditnih institucij in investicijskih podjetij, odobritev in izvzetje finančnih holdingov za pomembne nadzorovane skupine ter prostovoljni odvzem dovoljenja, pa tudi predložitev obvestil o manj pomembnih spremembah modela in obvestil o ureditvah zunanjega izvajanja. Dodatne spremembe postopkov, ki se že obdelujejo prek portala IMAS, vključujejo uvedbo poenotenega obrazca za oddajo vlog za ocenjevanje sposobnosti in primernosti ter izboljšanega obrazca za vnos pri vlogah za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev v skladu s posodobljenimi smernicami Evropskega bančnega organa.

6 Poročanje o proračunski porabi

6.1 Izdatki v letu 2022

Uredba o EMN določa, da mora ECB za učinkovito izvajanje nadzorniških nalog nameniti zadostne vire. Ti viri se financirajo z nadomestili za nadzor, ki jih krijejo subjekti pod neposrednim in posrednim nadzorom ECB.

Izdatki za nadzorniške naloge so v proračunu ECB navedeni ločeno. Nastale izdatke sestavljajo neposredni izdatki za funkcijo bančnega nadzora v ECB. Nadzorna funkcija uporablja tudi skupne storitve, ki jih zagotavljajo obstoječa podporna poslovna področja ECB.^[87]

Vlogo proračunskega organa v ECB opravlja Svet ECB. Ta sprejme letni proračun ECB, ki ga predlaga Izvršilni odbor, pred sprejetjem pa se glede zadev, ki se nanašajo na bančni nadzor, posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Svetu ECB pomaga Odbor za proračun (BUCOM), katerega člani prihajajo iz vseh nacionalnih centralnih bank Eurosistema in iz ECB. BUCOM pomaga Svetu ECB s tem, da pregleda poročila ECB o načrtovanju proračuna in spremljanju njegovega izvajanja.

V letu 2022 so dejanski letni izdatki za nadzorniške naloge ECB znašali 593,8 milijona EUR, kar je 4,9% manj od ocenjenega zneska 624,1 milijona EUR, sporočenega v marcu 2022.

Izdatki za nadzorniške naloge so se v letu 2022 povečali za 2,8%, potem ko so v letu 2021 znašali 577,5 milijona EUR. Povečanje je posledica nadaljnjega postopnega vračanja na običajnejše ravni dejavnosti na področju bančnega nadzora, zlasti v zvezi z neposrednim nadzorom pomembnih institucij, pri katerem se je število inšpekcijskih pregledov na kraju samem vrnilo na raven pred pandemijo (glejte razdelek 1.3.2). Zvišanje stroškov horizontalnih nalog in specializiranih storitev je mogoče pripisati tekočemu dogajanju na področju sistemov informacijske tehnologije, namenjenih bančnemu nadzoru, in izboljšavam teh sistemov. Več informacij o teh dejavnostih je v razdelku 5.9.

Tabela 9

Stroški nadzorniških nalog ECB po funkcijah (2020–2022)

(v milijonih EUR)

Z razvrstitvijo, prikazano v tabeli 9, se določa razdelitev letnih stroškov, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor glede na nadzorni status pomembne ali manj pomembne institucije. Metodologija, v zvezi z razdelitvijo letnih nadomestil za nadzor opredeljena v členu 8 uredbe o nadomestilih za nadzor,^[88] določa, da se stroški, povezani s horizontalnimi nalogami in specializiranimi storitvami, razdelijo sorazmerno glede na celotne stroške nadzora pomembnih institucij in stroške pregleda nad nadzorom manj pomembnih institucij. V vsaki skupini vključujejo stroški, o katerih se poroča, tudi stroške skupnih storitev, ki jih zagotavljajo podporna poslovna področja ECB.

V tabeli 10 so predstavljene podrobnejše informacije o izdatkih na podlagi izvedenih dejavnosti, in sicer:

• nadzor in spremljanje na podlagi analize dokumentacije in evidenc, kar vključuje stroške sodelovanja ECB v skupnih nadzorniških skupinah in dejavnosti pregleda nad nadzorom manj pomembnih bank ali bančnih skupin;
• sodelovanje ECB pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem, vključno s čezmejnimi misijami;
• politične, svetovalne in regulativne funkcije, vključno z ocenjevanjem pomembnosti, izdajanjem dovoljenj, sodelovanjem z drugimi agencijami, metodologijo in načrtovanjem, zagotavljanjem kakovosti nadzora ter postopki za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij;
• krizno upravljanje;
• makrobonitetne naloge, vključno s tistimi, povezanimi s stresnim testiranjem in nadzornimi politikami;
• nadzorniška statistika v zvezi z okvirom za sporočanje podatkov;
• odločanje Nadzornega odbora, njegovega sekretariata in pravnih storitev.

Tabela 10

Nastali izdatki za nadzorniške naloge ECB

(v milijonih EUR)

Izdatki za inšpekcijske preglede na kraju samem so se v letu 2022 povečali za skoraj 60%, k čemur je prispevala vrnitev na običajnejše ravni dejavnosti na kraju samem po odpravi omejitvenih ukrepov zaradi pandemije, pri čemer je število teh pregledov ponovno doseglo raven pred pandemijo. Zaradi nadaljnjega izboljševanja sistemov informacijske tehnologije, namenjenih bančnemu nadzoru, so se povečali stroški pri političnih, svetovalnih in regulativnih funkcijah. Stroški pri teh funkcijah so se povečali tudi zaradi prerazporeditve stroškov v zvezi z nadzorniškimi tehnologijami (projekti nadzorniške tehnologije) z Nadzornega odbora, sekretariata in oddelka za predpise na področju nadzora v letu 2022. Povečanje izdatkov na področju bonitetnega nadzora se je delno izravnalo z zmanjšanjem izdatkov za makrobonitetne naloge, saj stresni test, ki ga vsaki dve leti izvaja Evropski bančni organ, v letu 2022 ni bil izveden.

Za pokrivanje začasnega pomanjkanja virov ECB kot dopolnitev svojih notranjih virov uporablja tudi zunanje svetovalce, ki zagotavljajo specializirano strokovno znanje ali integrirane svetovalne storitve pod vodstvom notranjih strokovnjakov. ECB je v letu 2022 za svetovalne storitve pri osnovnih nadzorniških nalogah porabila 40,8 milijona EUR, kar je 2,0 milijona EUR več kot v letu 2021. Od tega zneska je 13,2 milijona EUR porabila v zvezi z dogajanjem na področju sistemov informacijske tehnologije, 7,0 milijona EUR za celovite ocene in 20,0 milijona EUR za izvajanje nalog nadzora na kraju samem, vključno s čezmejnimi misijami. Več informacij o teh dejavnostih je v poglavju 1. Poleg tega so bili stroški svetovanja v višini 10,4 milijona EUR neposredno dodeljeni bančnemu nadzoru. Ti stroški so nastali na področjih, ki podpirajo funkcijo bančnega nadzora, ter so se nanašali predvsem na tekoče in razvojno vzdrževanje.

V letu 2022 so se zaradi vrnitve na običajnejše ravni nadzornih dejavnosti na kraju samem izdatki za poslovna potovanja, povezana z dejavnostmi nadzora pomembnih in manj pomembnih institucij, precej povečali, in sicer na 6,8 milijona EUR z 0,3 milijona EUR v letu 2021.

Razdelitev stroškov na izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati bančnemu nadzoru v ECB, in izdatke za skupne storitve je bila približno podobna kot v prejšnjem letu (graf 25).

Graf 25

Stroški nadzorniških nalog ECB po kategoriji stroškov

(v milijonih EUR)

Izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati bančnemu nadzoru, sestavljajo stroški dela v okviru osnovnih nadzorniških nalog, izdatki za nadzorniške pobude (vključno s stroški v zvezi s celovitimi ocenami), drugi izdatki iz poslovanja, kot so poslovna potovanja in usposabljanja, ter izdatki za namensko informacijsko tehnologijo, kot sta IMAS in platforma STAR (Stress Test Account Reporting), in nadzorniška tehnologija (suptech).

Kategorija skupnih storitev zajema storitve, ki jih uporabljata centralnobančna funkcija in funkcija bančnega nadzora, razdeljena pa je na storitve upravljanja prostorov in opreme, kadrovske storitve, skupne storitve na področju informacijske tehnologije, skupne pravne, revizijske in administrativne storitve, komunikacijske in prevajalske storitve ter druge storitve. Stroški teh skupnih storitev se med funkcijama razdelijo z uporabo mehanizma razporejanja stroškov, pri katerem se uporabljajo za panogo običajni kazalniki, kot so ekvivalenti polnega delovnega časa (EPDČ), pisarniški prostori in količina zahtevkov za prevod. Ker si ECB dosledno prizadeva za izboljševanje učinkovitosti, redno izpopolnjuje kazalnike za razporejanje stroškov.

V letu 2022 so celotni dejanski izdatki znašali 593,8 milijona EUR. Izdatki, ki jih je mogoče neposredno pripisati eni ali drugi funkciji, so znašali 351,4 milijona EUR, izdatki za skupne storitve pa 242,4 milijona EUR, kar je 59,2% oziroma 40,8% dejanskih nastalih izdatkov (približno podobno kot v letu 2021, ko so znašali 58,5% oziroma 41,5%).

Amortizacija sistemov IMAS in STAR je v letu 2022 prispevala k višjim izdatkom v višini 22,9 milijona EUR, ki jih je mogoče neposredno pripisati informacijski tehnologiji in z njo povezanim projektom. Izdatki, ki jih je mogoče neposredno pripisati nadzorniški tehnologiji (suptech), so znašali 20,8 milijona EUR. K zvišanju drugih izdatkov iz poslovanja so prispevali izdatki, nastali zaradi postopnega vračanja na običajnejše ravni nadzornih dejavnosti.

V letu 2022 so se izdatki za skupne storitve glede na leto 2021 rahlo povečali za 2,8 milijona EUR. Izdatki so se povečali pri večini kategorij stroškov, kar je bilo prav tako predvsem posledica vračanja na običajnejše ravni dejavnosti.

6.2 Obeti glede nadomestil za bančni nadzor v letu 2023

ECB je ob upoštevanju pretekle in predvidene porabe načrtovanih izdatkov po konservativnem pristopu ocenila tudi izdatke za leto 2023, tako da ocenjeno nadomestilo za nadzor za leto 2023 znaša 649,0 milijona EUR. Zgornja meja proračuna ECB za nadzorniške naloge v letu 2023 je določena pri 705,6 milijona EUR. Pri tej oceni so upoštevani pričakovano nadaljnje vračanje na običajnejše ravni dejavnosti, uvedba novih storitev informacijske tehnologije, povezanih z nadaljnjimi naložbami v projekte nadzorniške tehnologije, ter internalizacija stroškov svetovanja v zvezi s pregledi na kraju samem in preverjanjem notranjih modelov, ki jih odtehta zmanjšanje izdatkov za svetovanje.

ECB skladno s svojo zavezo, da bo do leta 2023 dosegla stabilizacijo stroškov za celotno organizacijo, predvideva, da se bodo načrtovani izdatki za njene tekoče naloge stabilizirali. Vseeno se bo na nepredvidene zunanje dejavnike še naprej odzivala prožno. Vzpostavljeni so ukrepi za zagotavljanje, da bo ECB še naprej dosegala zastavljeni cilj glede stabilizacije, tudi ob upoštevanju vpliva inflacije.

Tabela 11

Ocenjeni stroški bančnega nadzora v ECB v letu 2023 po funkcijah

(v milijonih EUR)

Letno nadomestilo za nadzor za leto 2023, ki se bo zaračunalo v letu 2024, bo znano šele ob koncu obdobja zaračunavanja nadomestil ter bo vključevalo dejanske izdatke za celotno leto 2023, prilagojene glede na zneske, vrnjene posameznim bankam ali pobrane od njih za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil, zamudne obresti in nadomestila, ki jih ni mogoče pobrati. Ocenjeni delež skupnega zneska, ki se bo v letu 2023 zaračunal vsaki kategoriji, znaša 95,3% za pomembne institucije in 4,7% za manj pomembne institucije.

Tabela 12

Ocenjeni izdatki za nadzorniške naloge ECB v letu 2023

(v milijonih EUR)

6.3 Okvir nadomestil za leto 2022

Uredba o nadomestilih tvori skupaj z uredbo o EMN pravni okvir, po katerem ECB zaračunava letna nadomestila za nadzor za pokrivanje izdatkov, ki jih ima pri opravljanju nadzorniških nalog. Uredba o nadomestilih in z njo povezan sklep^[89] vzpostavljata metodologijo na naslednjih področjih: (i) določitev skupnega zneska letnih nadomestil za nadzor; (ii) izračun zneska, ki ga bo plačala posamezna nadzorovana institucija, in (iii) pobiranje letnih nadomestil za nadzor.

6.3.1 Skupni znesek, ki se bo zaračunal za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2022

Letno nadomestilo za nadzor, ki bo obračunano za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2022, znaša 593,7 milijona EUR in ga skoraj v celoti sestavljajo dejanski letni stroški za leto 2022 v višini 593,8 milijona EUR, prilagojeni za (neto) povračilo posameznim bankam za prejšnja obdobje zaračunavanja nadomestil v višini 37.690 EUR in za prejete zamudne obresti v višini 133.955 EUR, tako da skupna prilagoditev znaša 96.265 EUR.

Letno nadomestilo za nadzor se lahko prilagodi tudi glede na odpisane zneske, ki jih ni bilo mogoče izterjati. Taka prilagoditev v letu 2022 ni bila potrebna.

Znesek, ki se povrne z letnimi nadomestili za nadzor, je razdeljen v dva dela glede na status nadzorovanega subjekta (pomemben ali manj pomemben), ki določa obseg nadzora dane institucije s strani ECB. Izdatki se med omenjenima kategorijama institucij porazdelijo na podlagi metodologije, ki omogoča stalne izboljšave in pravočasne prilagoditve, s čimer se zagotavlja, da se razporejanje izdatkov sčasoma nenehno izboljšuje.

Za leto 2022 skupni znesek, ki se bo zaračunal pomembnim institucijam, znaša 566,7 milijona EUR, skupni znesek, ki se bo zaračunal manj pomembnim institucijam, pa 27,0 milijona EUR, kar je 95,5% oziroma 4,5% skupnih stroškov bančnega nadzora.

Tabela 13

Skupaj prihodki od nalog bančnega nadzora

(v milijonih EUR)

6.3.2 Posamična nadomestila za nadzor

Na ravni posamezne banke se nadomestilo izračuna glede na njeno pomembnost in profil tveganosti, pri čemer se uporabita faktorja za izračun letnega nadomestila za nadzorovane banke. Za večino bank je referenčni datum za podatke 31. december prejšnjega leta. Pri bankah, ki so v obdobju zaračunavanja nadomestil nadzorovane na novo na najvišji ravni konsolidacije, ECB upošteva bilančno vsoto in skupno izpostavljenost tveganjem, ki ju je banka sporočila na referenčni datum, najbližji 31. decembru. Te vrednosti nato uporabi pri izračunu spremenljivega dela nadomestila za vse mesece, za katere mora zavezanec plačati nadomestilo za nadzor.^[90] Nadomestilo za vsako banko se nato zaračuna v obliki letnega plačila.

Slika 3

Spremenljivi del nadomestila se določi glede na pomembnost banke in njen profil tveganosti

Nadomestilo za nadzor se določi na najvišji ravni konsolidacije v državi članici, ki sodeluje v enotnem mehanizmu nadzora. Vsebuje spremenljivi in minimalni del. Slednji je enak za vse banke in predstavlja 10% celotnega povrnljivega zneska. Za najmanjše pomembne banke z bilančno vsoto 10 milijard EUR ali manj in za manjše manj pomembne banke z bilančno vsoto 1 milijardo EUR ali manj se minimalni del nadomestila prepolovi.

V skladu s členom 7 uredbe o nadomestilih za nadzor je nadomestilo treba prilagoditi pri naslednjih spremembah stanja v posamezni banki: (i) sprememba nadzornega statusa nadzorovanega subjekta, tj. pomemben subjekt je na novo razvrščen med manj pomembne ali obratno, (ii) izdaja dovoljenja novemu nadzorovanemu subjektu ali (iii) odvzem dovoljenja. Prehod na naknadno zaračunavanje pomeni, da se večina sprememb v zvezi s členom 7, ki se zgodijo med letom, upošteva pri izračunu standardnih nadomestil. Zato so v letu 2022 nova nadomestila na podlagi sklepov ECB o nadomestilih za nadzor znašala le 37.690 EUR in so vključena v letna nadomestila za nadzor, ki naj bi bila zaračunana za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2022.

Več informacij o nadomestilih za nadzor je na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Te strani se redno posodabljajo s koristnimi in praktičnimi informacijami ter so na voljo v vseh uradnih jezikih EU.

6.4 Drugi prihodki v zvezi z bančnim nadzorom

ECB ima pravico, da naloži upravno kazen nadzorovanim subjektom, ki ne upoštevajo veljavne bančne zakonodaje EU o bonitetnih zahtevah (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB). Prihodki iz tega naslova se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, kar velja tudi za povračila teh kazni, kadar so prejšnje odločbe o sankcijah spremenjene ali razveljavljene. Namesto tega se zadevni zneski evidentirajo v izkazu poslovnega izida ECB. V letu 2022 so prihodki iz kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, znašali 12,2 milijona EUR.

7 Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB

Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB, obsegajo uredbe, sklepe, smernice, priporočila in navodila pristojnim nacionalnim organom (omenjena v tretjem pododstavku člena 9(1) uredbe o EMN in členu 22 okvirne uredbe o EMN). V tem poglavju so našteti pravni instrumenti, ki se nanašajo na bančni nadzor in jih je ECB sprejela v letu 2022 ter so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in na spletnem mestu EUR-Lex. Gre za pravne instrumente, ki so bili sprejeti na podlagi člena 4(3) uredbe o EMN, in druge pomembne pravne instrumente.

7.1 Uredbe ECB

ECB/2022/14
Uredba Evropske centralne banke (EU) 2022/504 z dne 25. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2016/445 o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije (ECB/2016/4) (ECB/2022/14) (UL L 102, 30.3.2022, str. 11)

7.2 Pravni instrumenti ECB razen uredb

ECB/2022/2
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2022/134 z dne 19. januarja 2022 o določitvi skupnih pravil, po katerih Evropska centralna banka pri opravljanju nalog, prenesenih nanjo z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, prenese organom nadzorniške informacije (ECB/2022/2) (UL L 20, 31.1.2022, str. 275)

ECB/2022/6
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2022/368 z dne 18. februarja 2022 o spremembi Sklepa (EU) 2015/2218 o postopku za izvzetje zaposlenih iz domneve, da pomembno vplivajo na profil tveganosti nadzorovane kreditne institucije (ECB/2022/6) (UL L 69, 4.3.2022, str. 117)

ECB/2022/7
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2022/514 z dne 1. marca 2022 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2021 (ECB/2022/7) (UL L 103, 31.3.2022, str. 14)

ECB/2022/12
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2022/508 z dne 25. marca 2022 o spremembi Smernice Evropske centralne banke (EU) 2017/697 o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije, s strani pristojnih nacionalnih organov v zvezi z manj pomembnimi institucijami (ECB/2017/9) (ECB/2022/12) (UL L 102, 30.3.2022, str. 34)

ECB/2022/13
Priporočilo Evropske centralne banke z dne 25. marca 2022 o spremembi Priporočila ECB/2017/10 o skupnih specifikacijah za izvajanje nekaterih opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije, s strani pristojnih nacionalnih organov v zvezi z manj pomembnimi institucijami (ECB/2022/13) (UL C 142, 30.3.2022, str. 1)

ECB/2022/33
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2022/1981 z dne 10. oktobra 2022 o uporabi storitev Evropskega sistema centralnih bank pri pristojnih organih (ECB/2022/33) (UL L 272, 20.10.2022, str. 22)

ECB/2022/34
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2022/1982 z dne 10. oktobra 2022 o uporabi storitev Evropskega sistema centralnih bank pri pristojnih organih in sodelujočih organih ter o spremembi Sklepa ECB/2013/1 (ECB/2022/34) (UL L 272, 20.10.2022, str. 29)