Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Pogosta vprašanja o ciljno usmerjenem pregledu notranjih modelov

Kaj je bil ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov? Kaj je bil njegov glavni cilj?

Ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov (TRIM), ki ga je ECB zagnala v začetku leta 2016, je bil največji projekt, kar jih je ECB kdajkoli izvedla v okviru bančnega nadzora v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. Z njim je ocenila, ali notranji modeli, ki jih uporabljajo banke pod njenim neposrednim nadzorom, izpolnjujejo regulativne zahteve ter ali so njihovi rezultati zanesljivi in primerljivi.

Banke lahko uporabljajo notranje modele za izračunavanje skupnega zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti. To označujemo tudi z izrazom tveganju prilagojena aktiva (RWA). Za uporabo notranjega modela morajo banke pridobiti dovoljenje pristojnega nadzornega organa.

Glavni cilji projekta TRIM so bili naslednji:

  1. zagotoviti skladnost z regulativnimi zahtevami ter izboljšati primerljivost in verodostojnost notranjih modelov;
  2. zmanjšati neupravičeno (ki ne temelji na tveganjih) variabilnost tveganju prilagojene aktive;
  3. poenotiti nadzorne prakse.

Pomemben rezultat projekta TRIM je vodnik ECB za notranje modele. Ta opisuje, kako ECB razume izbrane veljavne regulativne zahteve za notranje modele, in tako pomaga bankam, da notranje modele uporabljajo pravilno in enotno. Zagotavlja tudi podlago za skupne metodologije ocenjevanja, ki so bile uporabljene v projektu TRIM.

Cilji projekta TRIM so bili skladni z dvema glavnima ciljema bančnega nadzora v ECB:

  1. skrbeti za trdnost in odpornost bančnega sistema s proaktivnim nadzorom in uporabo najboljših praks;
  2. zagotavljati enotno uporabo nadzornih praks v celotnem euroobmočju.

Katere so bile glavne ugotovitve projekta TRIM?

Na splošno so pregledi, opravljeni v okviru projekta TRIM, potrdili, da nadzorovani subjekti za izračunavanje tveganju prilagojene aktive lahko še naprej uporabljajo notranje modele. Ugotovljene so bile številne pomanjkljivosti (»ugotovitve«) za vse vrste tveganj, ki jih morajo banke odpraviti v rokih, ki jih je določila ECB. Poleg tega morajo banke še naprej vlagati v ohranjanje visoke kakovosti modelov, ki je bila dosežena s projektom TRIM.

Za obdobje, ko banke odpravljajo pomanjkljivosti, je bilo v nekaterih modelih treba uvesti nadzorniške omejitve, ki preprečujejo morebitne prenizke ocene tveganj ter veliko negotovost tveganju prilagojene aktive (denimo v nekaterih modelih za izračunavanje izgube ob neplačilu (LGD) in pretvorbenih faktorjev za portfelje z nizko stopnjo neplačila).

V projektu TRIM smo oblikovali številne ugotovitve za vsako vrsto tveganj in približno tretjina teh ugotovitev je po ocenah pomembno vplivala na raven kapitalskih zahtev bank, na notranje upravljanje ali na obvladovanje in upravljanje tveganj. Tako smo denimo pri modelih za kreditno tveganj v skoraj vseh pregledih ugotovili pomanjkljivosti, ki imajo velik ali zelo velik vpliv na parameter izgube ob neplačilu (LGD). Pri modelih za tržno tveganje smo odkrili pomanjkljivosti z velikim ali zelo velikim vplivom na metodologijo, uporabljeno za izračunavanje tvegane vrednosti (VaR) in tvegane vrednosti v izjemnih situacijah.

Ugotovitve za vsako vrsto tveganja so predstavljene v razdelku 4 poročila o projektu TRIM.

Ali se je zaradi projekta TRIM povečala skupna raven tveganju prilagojene aktive?

Pregledi v okviru projekta TRIM so bili obsežni po širini in po globini. Z njimi so bile oblikovane številne ugotovitve in podrobne nadzorniške zahteve za nadaljnje ukrepanje. Njihov osrednji namen je zagotoviti, da banke odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti in ponovno v celoti izpolnjujejo regulativne zahteve.

Banke so prejele podrobne in zavezujoče obveznosti z vnaprej določenimi roki. Uvedli smo tudi omejitve, ki zagotavljajo ustrezno raven kapitalskih zahtev v obdobju, ko banke odpravljajo pomanjkljivosti, in do takrat, ko bodo ponovno izpolnjevale vse regulativne zahteve. Ocenjujemo, da se je zaradi teh omejitev in sprememb modelov, odobrenih v okviru projekta TRIM, skupna raven tveganju prilagojene aktive v obdobju 2018–2021 povečala za okrog 275 milijard EUR, čeprav ni mogoče v celoti predvideti, kako velik učinek bodo imele odločitve, izdane v okviru projekta TRIM.

V bistvu za obveznosti – ki so v središču nadaljnjega ukrepanja po projektu TRIM – ni mogoče v celoti vnaprej oceniti njihovega učinka, saj je na koncu odvisen od tega, kako se vsaka institucija odloči, da bo v praksi izpolnila obveznosti, ki so ji bile naložene.

Se je zaradi projekta TRIM zmanjšala neupravičena variabilnost (razlike, ki ne temeljijo na tveganjih) pri izračunavanju tveganju prilagojene aktive? Če da, kako?

Zaradi projekta TRIM se je tovrstna variabilnost zmanjšala na različne načine, saj so razlike v izračunavanju tveganju prilagojene aktive lahko posledica različnih dejavnikov, na primer dejstva, da predpisi niso dovolj konkretni, da bi lahko preprečili takšne razlike, ali dejstva, da institucije ne izpolnjujejo regulativnih zahtev.

  1. Vodnik ECB za notranje modele jasno opisuje, kako ECB kot bančni nadzornik razume obstoječi regulativni okvir. S tem zagotavlja enotno izvajanje regulativnih zahtev in podpira usklajeno ocenjevanje notranjih modelov. V projektu TRIM je ECB v vseh bankah na enak način uporabljala svojo strogo metodologijo ocenjevanja, in sicer predvsem z uporabo standardiziranih zahtev za podatke ter skupnih tehnik in orodij za inšpekcijske preglede.
  2. Nadzorniške odločitve po pregledih TRIM smo sprejeli po enotnem pristopu. Te odločitve vsebujejo ukrepe, ki jih morajo banke izvesti, da bi pregledani notranji modeli v celoti izpolnjevali regulativne zahteve. V obdobju, ko banke odpravljajo pomanjkljivosti, se z ukrepi preprečuje, da bi modeli prenizko ocenjevali tveganja. Na ta način zagotavljamo, da nadzorovani subjekti hitro odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti in v tem času ne uporabljajo prenizkih ocen tveganju prilagojene aktive.

S sprejetimi ukrepi se v osnovi krepi povezava med tveganji v bančni aktivi in rezultati modela ter povečuje primerljivost rezultatov modela. Z ukrepi se tako zmanjšuje variabilnost tveganju prilagojene aktive, ki ni posledica različnih tveganj, kar prispeva k temu, da je notranjim modelom mogoče ponovno zaupati.

Kako je projekt TRIM koristil bodočemu evropskemu nadzoru notranjih modelov?

Poleg same ocene skladnosti notranjih modelov z regulativnimi zahtevami je projekt TRIM prinesel tudi številne druge koristi in rezultate.

  • Nadzorniki so dobili mnogo globlji, sistemski vpogled v obstoječe prakse modeliranja in njihove pomanjkljivosti, kar jim bo med drugim pomagalo, da določijo področja, ki jih bodo morali pregledati ali spremljati v prihodnje.
  • Vodnik ECB za notranje modele dopolnjuje regulativne pobude na področju notranjih modelov s perspektive bančnega nadzora. Vodnik jasno predstavlja, kako ECB razume veljavne regulativne zahteve za notranje modele. Prispeva tudi h kakovosti okvirov za notranje modele in k boljšemu ocenjevanju notranjih modelov znotraj evropskega bančnega nadzora.
  • Projekt TRIM je pospešil razvoj enotnega pristopa k nadzoru notranjih modelov, ki se uporabljajo v pomembnih institucijah pod evropskim bančnim nadzorom. Podoben pristop se bo ohranil tudi v prihodnjih ocenah notranjih modelov. To bo dodatno prispevalo k temu, da za vse banke vedno veljajo enaki pogoji delovanja.

V prihodnje bomo utečene metodologije iz projekta TRIM ter nadzorne prakse in temeljito poznavanje notranjih modelov v nadzorovanih institucijah uvedli v oba stebra rednega nadzora notranjih modelov s strani bančnega nadzora v ECB, namreč v preglede notranjih modelov in v redno spremljanje teh modelov.

V kakšnem smislu je bil projekt TRIM »ciljno usmerjen«?

Projekt TRIM je bil ciljno usmerjen na naslednje načine.

  • Zajel je najpomembnejše vrste tveganj, hkrati pa upošteval tudi nova dogajanja na regulativnem področju. Pregledani so bili modeli za kreditno in tržno tveganje ter kreditno tveganje nasprotne stranke, medtem ko so bili notranji modeli za operativno tveganje in tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja iz projekta izključeni. To je skladno s stališčem Baselskega odbora v okviru reform za dokončanje okvira Basel III, da naj banke za te vrste tveganj ne uporabljajo metod, ki vključujejo uporabo modelov.
  • V projektu so bila pregledana najpomembnejša področja, na katerih je po ocenah obstajala neupravičena variabilnost tveganju prilagojene aktive ali kjer so obstajale mnoge različne prakse, ki morda niso bile skladne z regulativnimi zahtevami.
  • Pri kreditnem tveganju je bilo pregledano dovolj veliko število najpomembnejših in kritičnih notranjih modelov. Zaradi sorazmerne uporabe časa in virov niso bili pregledani vsi modeli za kreditno tveganje, saj celoten pregled vseh obstoječih modelov v predvidenem okviru projekta ne bi bil izvedljiv (za razliko od modelov za tržno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke).

Je projekt TRIM zajel vse banke pod neposrednim nadzorom ECB?

Ocenili smo notranje modele v vseh neposredno nadzorovanih bankah, ki so modele uporabljale na dan, ko se je projekt začel izvajati. Zaradi ciljno usmerjene narave projekta ter zaradi sorazmernosti in logističnih razlogov ni bilo mogoče pregledati vseh odobrenih modelov v vseh bankah. Poleg tega smo iz pregleda izključili banke, ki so bile v postopku združevanja, in tiste, ki niso bile več pod neposrednim nadzorom ECB.

Podobno nismo mogli vključiti vseh institucij, ki so začetno odobritev modela prejele potem, ko se je projekt že začel. Kot zadnje nismo vključili manj pomembnih institucij, ki jih neposredno nadzirajo pristojni nacionalni organi (razen če so bile v okviru projekta TRIM pregledane, še preden so bile razvrščene med manj pomembne institucije).

Skupno je bilo v projektu zajetih 65 bank.

Kako razširjena je uporaba notranjih modelov? Se pričakuje, da se bo zaradi projekta TRIM to spremenilo?

S projektom nismo nameravali prepričevati bank ali jih odvračati od uporabe notranjih modelov, temveč zgolj oceniti, kako ustrezni so njihovi modeli. Kljub temu bi projekt TRIM skupaj s spremembami, predvidenimi z dokončanjem standardov Basel III, lahko vplival na to, kje in kako banke uporabljajo notranje modele. Projekt bo prispeval k poenotenju modelov, ki jih uporabljajo banke. Predvsem bi morale banke spričo naložb, ki so potrebne za uskladitev s standardi, ki jih zahteva TRIM v skladu z zakonodajo, pretehtati svoje strategije glede notranjih modelov, da bi lahko usmerjale prihodnji razvoj notranjih modelov ali poenostavitve.

Kakšen je bil časovni potek projekta? Koliko pregledov na kraju samem je bilo opravljenih?

Projekt smo začeli izvajati leta 2016 z razvojem metodologije in orodij, pa tudi z določitvijo modelov, ki naj bi bili pregledani. Med letoma 2017 in 2019 smo v okviru projekta izvedli 200 pregledov na kraju samem. Od tega je bilo 161 pregledov povezanih z modeli za kreditno tveganje, 31 z modeli za tržno tveganje in 8 z modeli za kreditno tveganje nasprotne stranke. Leta 2020 smo zaključili horizontalne analize rezultatov pregledov in nadaljevali z izdajanjem nadzorniških odločitev. Aprila 2021 je bil z objavo projektnega poročila projekt TRIM zaključen.

Katere so bile posamezne faze projekta TRIM?

Pregledi v okviru projekta so imeli več jasno ločenih faz in ravni zagotavljanja kakovosti. Te so bile določene v skladu s standardnim življenjskim ciklom pregledov notranjih modelov, kot je opisano v Vodniku ECB za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov:

  1. opredelitev obsega in priprave na pregled;
  2. izvajanje dejavnosti na kraju samem;
  3. preverjanje konsistentnosti na daljavo;
  4. dokončanje faze pregleda in pošiljanje končnega poročila o oceni banki;
  5. ukrepanje na podlagi ugotovitev, oblikovanih s pregledi na kraju samem, s postopkom nadzorniških odločitev.

S preverjanji konsistentnosti je bila zagotovljena enotna uporaba skupne metodologije, ki je bila razvita za projekt TRIM. Da bi poglobili naše razumevanje obstoječih postopkov modeliranja na posameznih področjih, smo izvedli horizontalne analize za isto vrsto tveganja ali kategorije izpostavljenosti. Tako smo dobili pregled nad tem, katere ugotovitve se največkrat ponavljajo ali so najbolj kritične, kar nam je omogočilo, da so nadzorniki lahko enotno obravnavali podobne pomanjkljivosti.

Kako so cilji in rezultati projekta TRIM povezani z drugimi pobudami glede notranjih modelov, na primer z regulativnim pregledom pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB), ki ga izvaja Evropski bančni organ (EBA), ali s standardi Basel III?

Cilj projekta TRIM in standardov Basel III je enak – zmanjšati neupravičeno variabilnost tveganju prilagojene aktive. Projekt TRIM se tega loteva z vidika bančnega nadzora, standardi Basel III pa z regulativnega vidika.

Uveljavljanje končnih standardov Basel III skupaj z odpravljanjem pomanjkljivosti, ugotovljenih v projektu TRIM, zagotavlja zaščito pred neprimernimi ali neustreznimi notranjimi modeli. Omejitve in pogoji, ki so vsebovani v standardih Basel III, se uporabljajo na bolj splošni ravni (Basel III na primer vključuje najnižje dovoljene vrednosti parametrov ali omejitve uporabe naprednega pristopa IRB). Nasprotno pa so bili pregledi v okviru projekta TRIM bolj osredotočeni na vidike, povezane z modeliranjem.

Tako regulativni pregled EBA kot tudi projekt TRIM skušata izboljšati ustreznost notranjih modelov z vidika regulativnih zahtev. Razumevanje veljavne zakonodaje, ki ga je ECB predstavila v vodniku za notranje modele, je bilo na primer razvito ob upoštevanju tekočih dogajanj na regulativnem področju, kot so regulativni tehnični standardi in smernice EBA.

Namen projekta TRIM ni bil predčasno uveljaviti prihajajoče regulativne spremembe. Pričakujemo pa, da bodo z uveljavitvijo standardov Basel III, ki poteka s spremembami uredbe o kapitalskih zahtevah in regulativnim pregledom pristopa IRB, ki ga vodi EBA, ter z odpravljanjem pomanjkljivosti, ugotovljenih v projektu TRIM, vzpostavljene medsebojno dopolnjujoče se plasti zaščite pred neustreznimi notranjimi modeli.

Kako so v projektu sodelovali pristojni nacionalni organi?

Vključevanje različnih pristojnih nacionalnih organov je bilo eno temeljnih načel projekta TRIM. Z njihovim sodelovanjem v projektu smo želeli spodbujati enotne nadzorne prakse in izkoristiti širok nabor strokovnih znanj o notranjih modelih, ki obstajajo v evropskem bančnem nadzoru.

Pristojni nacionalni organi so tako med drugim sodelovali pri naslednjih dejavnostih:

  1. izvajanje pregledov TRIM na kraju samem (večina nadzornikov, ki so izvajali preglede, je prišla iz pristojnih nacionalnih organov);
  2. vzdrževanje organa za operativno usmerjanje projekta;
  3. pošiljanje strokovnjakov za notranje modele v kompetenčne centre TRIM, ki so bili odgovorni za razvoj metodologije TRIM in izvajanje horizontalnih pregledov poročil o oceni TRIM.
Žvižgaštvo