V letu 2021 smo se še naprej spopadali s pandemijo koronavirusa in njenimi posledicami za naše gospodarstvo in celotno življenje. Javni organi so z odločnimi in usklajenimi ukrepi podpirali hitro okrevanje, h kateremu je prispeval tudi napredek pri cepljenju prebivalstva. Do konca leta 2021 je gospodarstvo euroobmočja že doseglo raven izpred pandemije.

Za razliko od prejšnjih kriz je bil bančni sektor tokrat v dobrem finančnem stanju, zato je lahko podpiral gospodarstvo in pomagal krepiti ukrepe naših politik. Bančni nadzor v ECB je na različne načine omogočil bankam, da naše ukrepe za ohranjanje ugodnih pogojev financiranja prenašajo v vse sektorje gospodarstva. Ocenjujemo, da so ukrepi denarne politike in bančnega nadzora skupaj rešili več kot milijon delovnih mest.

Kljub neobičajno hitremu okrevanju pa se moramo pripraviti na izzive po krizi. Vse posledice pandemije bodo postale vidne šele postopoma. In ko bo postalo jasno, koliko so dejansko zdrava podjetja v nekaterih sektorjih, ki so bolj ranljivi na pandemijo, bi se kakovost sredstev lahko poslabšala. Evropski nadzorniki zato pozorno spremljajo, ali se kje kopičijo kreditna tveganja.

Obenem je pandemija povzročila tudi globlje spremembe v okolju, v katerem delujejo banke. Digitalizacija se je pospešila in odzivanje na podnebne spremembe je pridobilo na teži. Zaradi izzivov, ki obstajajo že dalj časa in so povezani z nizko dobičkonosnostjo in prevelikimi zmogljivostmi, bi nekatere banke lahko imele težave pri digitalnem in zelenem prehodu. Ukrepi so zato potrebni na dveh področjih.

Po eni strani morajo banke izboljšati stroškovno učinkovitost ter prenoviti svoje poslovne modele, da zagotovijo večjo odpornost in dolgoročno ustvarjanje vrednosti. V tem okviru morajo še dodatno napredovati pri vključevanju podnebnih in okoljskih tveganj v obstoječe strategije in postopke upravljanja tveganj. Banke so še daleč od tega, da bi izpolnjevale naša nadzorniška pričakovanja na tem področju.

Po drugi strani pa je treba dokončati bančno unijo. Bolj odporen, integriran in diverzificiran finančni sektor bi pomagal sprostiti velike količine zasebnih naložb v Evropi, ki so potrebne za digitalni in zeleni prehod.

Prepričana sem, da je to mogoče. Enako kot je bančni sektor prispeval k uspešni rešitvi tokratne krize, lahko našemu gospodarstvu pomaga tudi pri tem, da se pripravi na bolj zeleno in digitalno prihodnost.

Uvodni pogovor z Andreo Enrio, predsednikom Nadzornega odbora

Kakšno je bilo leto 2021 za bančni nadzor v ECB?

Pandemija je v letu 2021 še naprej grenila življenje vsem ljudem, tudi nadzornikom. Kljub temu je občudovanja vredno, kako odporno je ECB delovala med pandemijo. Čeprav še vedno nismo mogli izvajati toliko inšpekcijskih pregledov na kraju samem, kot bi si želeli, je naš nadzor ostal učinkovit. Tudi število stikov z bankami se ni bistveno zmanjšalo, čeprav so večinoma potekali na daljavo. V Nadzornem odboru smo imeli dobre razprave in smo pri večini vprašanj zlahka dosegali soglasje. Kljub težavam, ki jih je povzročala pandemija, smo uspeli okrepiti sodelovanje in timsko delo med poslovnimi področji znotraj ECB, znotraj evropskega bančnega nadzora ter med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi. Vseeno pa upam, da se bom lahko s sodelavci kmalu spet srečal v živo in da ponovno zaženemo obiske v pristojnih nacionalnih organih, fizične sestanke z bankami in inšpekcijske preglede na kraju samem.

Ker se je negotovost med letom 2021 zmanjšala in so se makroekonomski obeti izboljšali, smo odpravili večino izrednih ukrepov, ki smo jih sprejeli, da bi se banke lažje odzvale na neposredne učinke krize. Poleg tega smo proces SREP ponovno začeli izvajati po rednem postopku, potem ko smo leta 2020 uporabili pragmatični pristop, da bi se lahko osredotočili na izzive, ki jih je prinesla pandemija. Prvič smo v strukturirani obliki pregledali podnebna tveganja in preverili, v kolikšni meri bančne prakse še vedno odstopajo od naših nadzorniških pričakovanj. In nenazadnje, po petih letih intenzivnega dela smo zaključili naš ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov, kar je pomemben mejnik v prizadevanjih, da se notranji modeli za regulativne namene ponovno uporabljajo zanesljivo in povsod enako. Leta 2021 smo prevzeli tudi nadzor sistemskih investicijskih podjetij v državah, ki sodelujejo v bančni uniji. Vzporedno z nadzorniškim delom smo si ves čas prizadevali, da bi bankam in drugim tržnim udeležencem jasno predstavili naša pričakovanja, tako da bi bile naše politike bolj transparentne in bi vsi deležniki vedeli, kako dosegamo naše nadzorniške cilje. Kot zadnje, testno smo začeli uporabljati inovativen postopek za določanje prednostnih nalog nadzora, ki bo našim ekipam omogočil, da se bolj osredotočajo na ključna tveganja in porabijo manj časa za rutinske naloge.

Minili sta dve leti od začetka pandemije. Kako so banke po vašem mnenju preživele to obdobje?

Na splošno so evropske banke od izbruha pandemije pokazale veliko odpornost. Po moji oceni je to rezultat reform, izvedenih po finančni krizi, naših dolgotrajnih prizadevanj za izboljšanje kapitala bank, kakovosti sredstev in likvidnostnih blažilnikov ter rezultat hitre izvedbe ukrepov javne pomoči. Kapitalski količniki bank so celotno obdobje ostali odporni, tako da so banke lahko še naprej kreditirale gospodinjstva ter mala in srednje velika ter velika podjetja. Zaenkrat ni jasnih znakov, da se kakovost sredstev poslabšuje.

Čeprav so makroekonomske projekcije za euroobmočje na splošno pozitivne, je še vedno negotovo, kako se bo razvijala pandemija. Predvsem so bili v nekaterih sektorjih, ki so bolj ranljivi na pandemijo, opaženi znaki latentnih kreditnih tveganj. Poleg tega motnje dobavnih verig zavirajo trgovinsko menjavo in splošno gospodarsko aktivnost. Velikost finančnega vzvoda v sistemu se prav tako povečuje in ker so nekatere banke temu izpostavljene, moramo ostati pozorni. Prilagoditve obrestnih mer in kreditnih razmikov v procesu okrevanja bi v številnih bankah lahko povečale kreditna tveganja, prizadeti pa bi bili tudi tisti posojilodajalci, ki so posebej močno izpostavljeni nebančnim finančnim institucijam z velikim finančnim vzvodom. To je treba zelo pozorno spremljati.

Na splošno pa bi rekel, da so evropske banke med to zelo hudo krizo dokazale svojo odpornost in so zdaj v bistveno boljšem stanju kot so bile pred krizo iz leta 2008.

Kateri izzivi čakajo evropske banke v prihodnosti? So krizo COVID-19 po vašem mnenju večinoma že pustile za sabo?

Na srečo so se makroekonomski obeti v letu 2021 izboljšali, tako da zdaj ne pričakujemo več vala nedonosnih posojil, ki smo se ga bali ob začetku pandemije. Kljub temu se banke še ne smejo sprostiti. Zaradi pozitivnih gibanj v letu 2021 so namreč že bistveno zmanjšale rezervacije, ki so najvišje ravni dosegle leta 2020. Toda ravni tveganj zaenkrat še ni mogoče natančno oceniti in v obetih za prihodnost so še vedno prisotni znaki latentnega kreditnega tveganja. Delež nedonosnih posojil se leta 2021 ni znižal, v nastanitvenih in gostinskih storitvah ter pri zračnem prometu in prevozu pa se je tekom leta še naprej hitro povečeval. Zato bomo banke še naprej spodbujali, da proaktivno obvladujejo kreditna tveganja in skrbno spremljajo, ali kje v njihovih posojilnih knjigah obstaja nevarnost resnejšega poslabšanja kakovosti sredstev.

Poleg tega so nekatere banke povečale izpostavljenost do korporativnih nasprotnih strank z velikim finančnim vzvodom, in sicer nad raven, ki smo jo v naših pričakovanjih objavili nadzorniki. Nekatere so vzvodu izpostavljene tudi posredno prek hedge skladov in drugih nebančnih finančnih institucij. Te banke bi bile posebej ogrožene, če bi izhod iz okolja nizkih obrestnih mer potekal turbulentno in bi prišlo do nenadnih prilagoditev obrestnih mer in razmikov. Če se to zgodi, so možni veliki popravki cen finančnega premoženja in razmikov, draga razdolževanja in nepričakovani kanali neposredne in posredne okužbe.

Poleg tega se vse preveč evropskih bank še vedno spopada z nizko dobičkonosnostjo in velikimi stroški. Agregatna dinamika razmerja med stroški in prihodki od leta 2015 dalje kaže na vztrajen problem neučinkovitosti v evropskem bančnem sektorju.

Na pozitivni strani je več bank nedavno začelo izvajati celovite programe optimizacije stroškov, ki temeljijo na novih tehnologijah. Vendar bo trajalo še nekaj časa, preden se bodo ta prizadevanja odrazila v večji dobičkonosnosti in boljših kazalnikih stroškovne učinkovitosti. Banke že dalj časa spodbujamo, naj preusmerijo svoje poslovne modele k dolgoročnemu ustvarjanju vrednosti, saj je sposobnost ustvarjanja zanesljivih in rednih dohodkov prva obrambna linija v zahtevnem poslovnem okolju. Vzdržnost poslovnih modelov ostaja ena prednostnih nalog nadzora. Leta 2021 smo začeli izvajati serijo inšpekcijskih pregledov poslovnih modelov in dobičkonosnosti, ki se bodo nadaljevali tudi v letu 2022.

Če pogledamo digitalizacijo v bančnem in nebančnem sektorju – kako se banke spoprijemajo z močnejšo konkurenco, ki jo ta prinaša, in povečanim povpraševanjem komitentov po digitalnih produktih?

Digitalna preobrazba se je med pandemijo pospešila in za vedno spreminja konkurenčno okolje. Imela bo zmagovalce in poražence, tudi v bančnem sektorju. Kot se je pokazalo, so ključni elementi uspeha na tem področju učinkovito strateško upravljanje, obseg in kakovost naložb v informacijsko tehnologijo ter odločni ukrepi za izboljšanje stroškovne učinkovitosti. Banke, ki uspešno stopajo po digitalni poti, so vlagale v posodobitev IT sistemov in optimizacijo procesov ter so poenostavile in digitalizirale številne interne postopke.

Seveda pa uporaba novih tehnologij prinaša nove izzive ne le za banke, ampak tudi za nadzornike in regulatorje. Banke so vedno bolj izpostavljene IT tveganju in kibernetskemu tveganju. Da bi imela ECB jasno sliko teh tveganj, morajo biti naši nadzorniki ustrezno usposobljeni tudi na tem področju. In tudi bančni nadzor mora opraviti digitalno preobrazbo, zato smo leta 2021 nadaljevali z uvajanjem množice orodij nadzorniške tehnologije (suptech), da bi nadzorniki povsod v bančni uniji lahko delali bolj učinkovito in enotno.

Podnebna in okoljska tveganja so leta 2021 močneje stopila v ospredje. Ali menite, da so evropske banke pripravljene na povečevanje teh tveganj, ki se pričakuje v prihodnosti?

V letu 2021 je ECB mnogo odločneje spodbujala banke, naj bodo bolj proaktivne pri upravljanju podnebnih tveganj. Med drugim so morale izvesti samooceno pripravljenosti na obvladovanje teh tveganj, nato pa smo opravili primerjalno analizo odgovorov. O ugotovitvah smo z njimi razpravljali v okviru tekočega nadzora, poleg tega pa smo na našem spletnem mestu objavili poročilo, v katerem smo predstavili nekatere najboljše prakse, ki smo jih spoznali v tem projektu. Slaba novica je, da je bilo po ocenah bank 90% njihovih praks bodisi samo delno skladnih z našimi nadzorniškimi pričakovanji ali pa z njimi sploh niso bile skladne.

Vseeno so banke začele uvajati podnebna in okoljska tveganja v obstoječe strukture tveganj, približno polovica pa prilagaja tudi sisteme notranjega upravljanja. V letu 2022 bomo naše delo v zvezi s podnebnimi in okoljskimi tveganji nadaljevali, saj bomo v okviru procesa SREP izvedli poseben tematski pregled, poleg tega pa bomo izvedli podnebni stresni test. To bo učna vaja tako za nas nadzornike kot tudi za banke in nam bo omogočila, da bolje razumemo, kako lahko bolj strukturirano vključimo ta tveganja v našo metodologijo procesa SREP.

Omenili ste, da je ECB postala še bolj transparentna. Kaj ste na tem področju storili v letu 2021?

Bančni nadzor v ECB je bil vedno zavezan temu cilju in v letu 2021 smo transparentnost naših metod in rezultatov povečali na različne načine.

Na področju stresnih testov smo leta 2021 naredili dva velika koraka v smeri večje transparentnosti. Prvič smo objavili osnovne individualne rezultate stresnih testov bank, ki niso bile zajete v vzorcu vseevropskega stresnega testa EBA, ter rezultate glede napotkov iz drugega stebra po skupinah bank. Upamo, da bodo dodatne informacije, ki smo jih predstavili o novi metodologiji teh napotkov, bankam omogočile, da bolje razumejo, kako rezultate stresnega testa uporabljamo v procesu SREP.

Zagotovili smo tudi podrobnejše informacije o tem, kako določamo prednostne naloge nadzora za naslednja tri leta. Jasno smo predstavili našo shemo tveganj za prihodnost ter vsako ugotovljeno ranljivost povezali s konkretno prednostno nalogo nadzora. To obenem pomaga tudi bančnemu nadzoru v ECB kot celoti pri razporejanju virov za dano obdobje.

Nadalje smo za večjo transparentnost našega dela v zvezi s podnebnimi in okoljskimi tveganji objavili rezultate primerjalne analize pripravljenosti bank, ki sem jo omenil zgoraj, in celotni panogi predstavili ugotovljene najboljše prakse. To je zlasti pomembno za kategorijo tveganj, ki je še v povojih, a je pri njej treba zelo kmalu doseči pomemben napredek.

Prenovili smo tudi naš vodnik za ocenjevanje sposobnosti in primernosti. Poleg uvedbe koncepta individualne odgovornosti smo se osredotočili na strokovno znanje članov upravljalnega organa na področju podnebnih in okoljskih tveganj ter izpostavili vlogo raznolikosti – vključno s spolno raznolikostjo – v sestavi upravljalnih organov bank.

In nenazadnje, prenovili smo spletno mesto bančnega nadzora v ECB, da bi ljudje in banke na njem lažje našli iskane informacije, ter poenostavili portal za banke in platformo za žvižgače.

Na splošno sem zelo zadovoljen z napredkom, ki smo ga dosegli v letu 2021, še posebej če upoštevamo, da se spopadamo z doslej neznano vrsto krize, hkrati pa večinoma delamo na daljavo.

1 Bančni nadzor v letu 2021

1.1 Nadzorovane banke v letu 2021: uspešnost poslovanja in glavna tveganja

1.1.1 Splošna odpornost bančnega sektorja

Pomembne institucije pod evropskim bančnim nadzorom so v krizo zaradi koronavirusa (COVID-19) vstopile z močno kapitalsko pozicijo. Po rahlem padcu v prvem četrtletju 2020 se je skupni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) do zadnjega četrtletja 2020 povzpel na 15,6% in se v letu 2021 stabiliziral na tej ravni (graf 1). Odpornost bank med krizo je mogoče pripisati več dejavnikom, med katerimi so predvsem ukrepi državne pomoči, namenjeni zaščiti solventnosti strank in lažjemu dostopu do kreditov, zelo spodbujevalno naravnani denarni politiki ter pravočasnim nadzorniškim in regulativnim ukrepom, sprejetim v odgovor na krizo. Poleg tega je marca 2020 bančni nadzor v ECB priporočil, da banke ne izplačujejo dividend in ne odkupujejo lastnih delnic, medtem ko je decembra 2020 priporočil, da te razdelitve omejijo. To je bankam omogočilo, da so okrepile svojo kapitalsko osnovo ob razmeroma negotovem obsegu morebitnih kreditnih izgub. ECB se je junija 2021 odločila, da priporočila ne bo podaljšala po septembru 2021, saj so makroekonomske napovedi kazale na odboj gospodarske rasti in manjšo negotovost. Namesto tega so se nadzorniki vrnili k praksam pred pandemijo, ki se uporabljajo pri ocenjevanju kapitalskih načrtov in načrtov razdelitve dobička vsake banke v okviru rednega nadzorniškega dialoga. Od bank se pričakuje, da pri odločanju o dividendah in odkupu lastnih delnic ostajajo previdne ter da skrbno preučijo svoje srednjeročne kapitalske napovedi in vzdržnost svojega poslovnega modela.

Graf 1

Kapitalski količniki pomembnih institucij (prehodna opredelitev)

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v odstotkih)

Skupni količnik finančnega vzvoda je med pandemijo sledil podobnemu trendu, saj se je v tretjem četrtletju 2021 stabiliziral na ravni 5,9%, potem ko je v drugem četrtletju 2020 znašal 5,3%. Banke so se junija 2021 ustrezno pripravile na uveljavitev zahteve glede količnika finančnega vzvoda. Poleg tega bo v letu 2022 uporabljena nova metodologija za ocenjevanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, katere namen je zajeti pogojni finančni vzvod, ki izhaja iz široke uporabe izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja z vrednostnimi papirji, zunajbilančnih postavk ali regulativne arbitraže. Namen nove metodologije je ugotoviti, za katere banke bi bili potrebni kvalitativni ukrepi ali zahteve iz drugega stebra glede količnika finančnega vzvoda. To bo še bolj omejilo nastajanje prevelikega finančnega vzvoda in s tem prispevalo k odpornosti bančnega sistema v euroobmočju. Vseeno tveganja za kapitalsko ustreznost ostajajo in banke ne smejo podcenjevati tveganja, da bi dodatne izgube lahko še vedno vplivale na njihovo stanje kapitala, ko se bodo iztekli ukrepi pomoči.

Graf 2

Količnik finančnega vzvoda pomembnih institucij

(v odstotkih)

ECB je še naprej krepila odpornost bank s tem, da je kritično preverjala njihovo splošno sposobnost za sanacijo, tj. v kolikšni meri lahko banke po hudih težavah okrevajo z izvajanjem možnosti sanacije, določenih v njihovih načrtih sanacije.^[1]

Banke so med krizo podpirale posojanje komitentom in do zdaj ni bilo večjega vpliva na kakovost sredstev. Na splošno pozitiven trend v kakovosti sredstev (graf 3) je bil posledica več dejavnikov, med katerimi sta nadaljnje zmanjševanje obsega starih nedonosnih posojil v bankah z velikim obsegom nedonosnih posojil ter povečanje obsega posojil, ki so ga podpirala državna poroštva in druge oblike pomoči posojilojemalcem. V zvezi s tem je sklop izrednih protipandemičnih ukrepov pomoči za ublažitev pogojev financiranja in za pomoč gospodinjstvom, malim podjetjem in velikim gospodarskim družbam v letih 2020 in 2021 pomagal preprečiti skokovit porast stečajev in nedonosnih posojil. Vseeno je bančni nadzor v ECB še vedno zaskrbljen glede kakovosti sredstev bank v srednjeročnem obdobju, saj bi se posledice pandemije v celoti lahko uresničile šele potem, ko bo večina izrednih ukrepov javne pomoči odpravljena. Obseg posojil, ki so razvrščena med nedonosna (druga faza), ostaja višji kot pred pandemijo in videti je, da imajo posojila, upravičena do ukrepov pomoči zaradi pandemije, nekoliko višji profil tveganosti. Poleg tega bi se lahko znatno povečanje ravni zadolženosti v različnih segmentih gospodarstva odrazilo v večjem tveganju solventnosti, zlasti v gospodarskih sektorjih ali državah, ki jih je pandemija močneje prizadela. V tem kontekstu je ECB v okviru nadzorniškega dela v zvezi s kreditnim tveganjem v letu 2021 poudarila, da so izjemno pomembne robustne prakse upravljanja kreditnega tveganja.^[2]

Graf 3

Gibanje obsega nedonosnih posojil v pomembnih institucijah (vsa posojila)

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v odstotkih)

Kljub izjemnim izzivom na področju poslovanja in neprekinjenega poslovanja, s katerimi so se banke soočale od izbruha pandemije, je bil obseg izgub iz operativnega tveganja zaradi pandemije, ki so se po poročilih uresničile v letu 2021, precej manjši kot v letu 2020. To je v skladu s pričakovanjem, da bo do izgub iz operativnega tveganja zaradi COVID-19 prišlo predvsem v zgodnjih fazah pandemije, saj te izgube vključujejo pomembne elemente enkratne narave.^[3]

Po začetni aktivaciji načrtov neprekinjenega poslovanja v odziv na pandemijo so se modeli dela na daljavo poleti 2020 stabilizirali, saj je leta 2021 delež zaposlenih v pomembnih institucijah, ki delajo od doma, znašal med 40% in 50% (graf 4).

V prvi polovici leta 2021 so se pomembni kibernetski incidenti, o katerih je poročala ECB, zmerno povečali za 9,8%, vendar napadi niso resneje prizadeli delovanja informacijskih sistemov ali povzročili večje izgube.^[4]

Graf 4

Delo na daljavo v pomembnih institucijah

(odstotek zaposlenih, ki delajo na daljavo)

Kljub temu ostaja operativno tveganje in IT-tveganje veliko zaradi nadaljnjih izzivov, s katerimi se soočajo banke in njihovi ponudniki storitev po vsem svetu. Zaradi pandemije so se povečale grožnje kibernetske varnosti, izzivi pri upravljanju sprememb ter odvisnost od IT-infrastrukture in ponudnikov storitev IT. Bistveno je, da banke ustrezno upravljajo s tem povezana tveganja in tako zagotovijo neprekinjeno zagotavljanje finančnih storitev.

Hkrati je ECB še naprej poudarjala, da morajo nadzorovane banke izboljšati svoj okvir upravljanja. Kriza COVID-19 je pokazala, kako pomembne so dobra ureditev upravljanja, funkcije notranjih kontrol in zmogljivosti za združevanje podatkov. Čeprav je bilo opaziti določeno izboljšanje, še vedno obstajajo številne strukturne slabosti.

Banke so dosegle določen napredek pri sestavi upravljalnih organov, na primer tako, da so postopoma povečevale usposobljenost članov uprave in imenovale bolj formalno neodvisne člane uprave. Kljub temu pa so še naprej prisotne nekatere slabosti, in sicer (i) nizka stopnja vključenosti upravljalnega organa v nadzorni funkciji in njegova omejena možnost kritične presoje strateških odločitev na področjih, ki jih je kriza zaradi COVID-19 najbolj prizadela; (ii) nezadostno strokovno znanje na področju bančništva in upravljanja tveganj neizvršnih direktorjev v nekaterih bankah; (iii) pomanjkanje politike raznolikosti in nezadostno spodbujanje raznolikosti v nekaterih bankah, kar ovira kolektivno primernost uprave; (iv) majhen delež neodvisnih članov uprave v nekaterih bankah, kar dodatno ovira sposobnost upravljalnega organa v nadzorni funkciji, da konstruktivno ugovarja izvršnim direktorjem.

Kriza COVID-19 je zaostrila tudi predhodno ugotovljene slabosti na več področjih upravljanja in upravljanja tveganj. Prvič, pri agregiranju in poročanju podatkov še vedno obstajajo pomanjkljivosti zaradi razdrobljenih in neharmoniziranih IT-okolij, pomanjkanja avtomatizacije, široke uporabe ročnih kontrol in pomanjkljivosti pri upravljanju podatkov (npr. nezadostna neodvisna validacija kakovosti podatkov). To ovira postopke odločanja v bankah. Drugič, več bank mora še izboljšati svoje funkcijo notranjih kontrol, zlasti da bi funkciji namenile dovolj ljudi, okrepile njeno vlogo in odpravile pomanjkljivosti v procesih (kot so programi spremljanja skladnosti poslovanja in opredelitev nagnjenosti banke k tveganju).

Pogoji, po katerih so pomembne institucije zagotavljale likvidnost in financiranje, so se še naprej izboljševali, k čemur so večinoma prispevali ukrepi denarne politike. Banke so lahko do konca leta 2021 poslovale pod splošnim minimalnim količnikom likvidnostnega kritja (LCR) na ravni 100%.^[5] Kljub temu se je nadaljeval trend povečevanja likvidnosti, pri čemer je količnik likvidnostnega kritja v tretjem četrtletju 2021 dosegel 173,8%, kar je najvišja raven od začetka izvajanja evropskega bančnega nadzora (graf 5). Glavni razlog je v tem, da so banke intenzivno sodelovale v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja, saj so z njimi lahko pridobile financiranje in ustvarile rezerve denarja, ne da bi obremenile svoja visokokakovostna likvidna sredstva. Skupna sredstva iz ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja so septembra 2021 dosegla 2,2 bilijona EUR, kar je približno polovica trenutne presežne likvidnosti v Eurosistemu.

Graf 5

Gibanje likvidnostnega blažilnika, neto likvidnostnih odlivov in količnika likvidnostnega kritja

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v odstotkih)

Od druge polovice leta 2020 se je enako kot količnik likvidnostnega kritja (LCR) vztrajno povečeval tudi količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR), ki je septembra 2021 dosegel najvišjo vrednost 129,3% (graf 6). Zahteva glede količnika neto stabilnih virov financiranja v višini 100% se je začela kot zavezujoča minimalna zahteva uporabljati 28. junija 2021. Medtem ko morajo banke na splošno izpolnjevati količnik neto stabilnih virov financiranja na konsolidirani in individualni ravni, je ECB leta 2021 nekaterim bankam odobrila opustitev skladnosti na individualni ravni, ko so bili izpolnjeni pogoji, določeni v uredbi, in še zlasti takrat, ko je bilo vzpostavljeno dobro upravljanje likvidnostnega tveganja.

Graf 6

Gibanje razpoložljivega stabilnega financiranja, potrebnega stabilnega financiranja in količnika neto stabilnih virov financiranja

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v odstotkih)

Splošne tržne razmere za banke v euroobmočju so se od druge polovice leta 2020 še naprej izboljševale po izjemnem posredovanju držav in centralnih bank, zaradi katerega se je zmanjšala volatilnost, kreditni razmiki so upadli, tečaji lastniškega kapitala pa so se zvišali. Posledično so se znižali širši kazalniki tržnega tveganja, kot sta tvegana vrednost in tveganju prilagojena aktiva. Zaradi tega so bila potencialna tržna tveganja – povezana predvsem s kreditnim tveganjem nasprotne stranke ter šoki, ki vplivajo na obrestne mere in kreditne razmike – opredeljena kot prednostna naloga nadzora v obdobju 2022–2024.

1.1.2 Splošna uspešnost bank pod evropskim bančnim nadzorom

Dobičkonosnost pomembnih institucij pod evropskim bančnim nadzorom se je po najnižji točki v letu 2020 ob vrhuncu pandemije v letu 2021 ponovno okrepila. Agregatna donosnost lastniškega kapitala bank, preračunana na letno raven, se je povečala na 7,2% (graf 7), kar je najvišja raven v več letih, še vedno pa nižja od povprečnih stroškov kapitala bank. Višja donosnost je bila predvsem rezultat cikličnega zmanjšanja tokov oslabitev, ki so se v primerjavi z letom prej več kot prepolovili. Banke so morale namreč v letu 2020 zaradi izjemne negotovosti glede posledic pandemije oblikovati velike previdnostne rezervacije, zatem pa se je v letu 2021 ta praksa ustavila, v nekaterih primerih pa se je zaradi gospodarskega odboja med letom celo obrnila.

Graf 7

Agregatna donosnost lastniškega kapitala pomembnih institucij, razčlenjena po virih prihodkov/izdatkov

(kot odstotek lastniškega kapitala)

Gospodarsko okrevanje je ugodno vplivalo tudi na prihodke pred oslabitvami, rezervacijami in davki, ki so se vrnili na raven pred pandemijo. Največ so k temu prispevali višji prihodki bank iz trgovalnih in investicijskih dejavnosti ter neto prihodki iz provizij in opravnin, zlasti provizij za upravljanje premoženja. Nasprotno so neto obrestni prihodki zaradi vztrajnih pritiskov na posojilne marže bank ostali skromni in pod ravnmi izpred pandemije. Na splošno so banke uspele povečati neto poslovne prihodke za 15% (graf 8). Povečanje prihodkov je največ prispevalo k boljši stroškovni učinkovitosti bank, tako da se je razmerje med stroški in prihodki v letu 2021 znižalo za več kot 2 odstotni točki na 63,5%.

Graf 8

Razmerje med stroški in prihodki v pomembnih institucijah in indeksirane komponente

(v odstotkih)

Prihodki iz trgovanja so pozitivno prispevali k dobičkonosnosti bank pod evropskim bančnim nadzorom in dosegli višek v prvi polovici leta 2021, zlasti za globalne sistemsko pomembne banke (graf 9). Banke so uspele precej povečati tudi neto prihodke iz provizij in opravnin, saj so se zaradi visokih cen finančnega premoženja zvišale provizije za upravljanje premoženja.

Graf 9

Tokovi prihodkov iz trgovanja in prihodkov od naložb^[6] po izbranih poslovnih modelih

(četrtletni tokovi v milijardah EUR)

Na strani stroškov so se administrativni stroški in amortizacije povečali za 3,3%, predvsem zaradi višjih stroškov dela in stroškov v zvezi z informacijsko tehnologijo. Vseeno so banke vztrajale pri širših strateških ciljih zniževanja stroškov ter investiranja v IT in digitalne pobude. Take strategije prinašajo precejšnje stroške, ki jih je treba kriti vnaprej, vendar banke pričakujejo, da bodo srednjeročno požele koristi te modernizacije. Ker komitentni zaradi pandemije vse več uporabljajo digitalne kanale, bi banke lahko tudi dodatno zmanjšale presežne zmogljivosti in dosegle vitkejše stroškovne strukture, s čimer bi še povečale stroškovno učinkovitost.

Zdi se, da združitve in prevzemi bank, ki na splošno veljajo za najdrznejšo in najbolj preobrazbeno vrsto konsolidacije, spodbujajo sektor, da poveča učinkovitost in ponovno doseže bolj vzdržno raven dobičkonosnosti.^[7] Kaže, da je dinamika združitev in prevzemov v zadnjih dveh letih pridobila nekaj zagona. Tako so se banke aktivneje ukvarjale s ciljno usmerjeno konsolidacijo na ravni poslovnega področja. Na področju upravljanja premoženja, poslovanja z vrednostnimi papirji, skrbniških storitev in plačilne tehnologije se nekatere institucije širijo ali diverzificirajo, druge pa se zmanjšujejo, da bi preusmerile vire.

Graf 10

Skupna bilančna vsota ciljnih bank in število združitev in prevzemov v euroobmočju

Popolne združitve in prevzemi še vedno večinoma potekajo znotraj domače države, čeprav imajo nekatere bolj ciljno usmerjene transakcije čezmejno dimenzijo in tako prispevajo tudi k finančni integraciji v EU. Druga možnost za čezmejno integracijo bi bila, da banke pregledajo svojo čezmejno organizacijsko strukturo. Zlasti bi bile podružnice, ki prosto opravljajo storitve, namesto hčerinskih družb obetaven pristop k razvoju čezmejnega poslovanja znotraj bančne unije in enotnega trga.

Prizadevanja za vzdržno povečanje dobičkonosnosti bi lahko sprožila tudi nadaljnje konsolidacijske pobude, ki bi lahko povzročile bolj razpršene vire prihodkov in večjo učinkovitost, če bi jih spremljala jasna operativna usmeritev in trdna poslovna strategija. Vseeno morajo te strateške ukrepe oblikovati in upravljati banke same, njihove uprave pa morajo zagotoviti, da obstajajo zanesljivi postopki upravljanja, ki lahko ustrezno ugotovijo, obvladajo in zmanjšajo vsa pomembna tveganja izvedbe teh konsolidacijskih dejavnosti. Za lažje načrtovanje je ECB januarja 2021 objavila vodnik o nadzorniški obravnavi združitev in prevzemov,^[8] v katerem je predstavila, kako ocenjuje transakcije združitev, tako da banke vedo, kaj lahko pričakujejo od svojega nadzornika.

Po podobnem trendu kot v pomembnih institucijah je tudi dobičkonosnost manj pomembnih institucij pod evropskim bančnim nadzorom leta 2021 kazala znake okrevanja. Povprečna donosnost lastniškega kapitala je konec septembra 2021 znašala 3,3%, v primerjavi z 1,7% ob koncu leta 2020. Donosnost se je zvišala predvsem zaradi manjših oslabitev v primerjavi z letom 2020, ko so morale manj pomembne institucije oblikovati velike rezervacije, da bi preprečile nenadno poslabšanje svojih posojilnih portfeljev. Podobno kot pri pomembnih institucijah so nekatere manj pomembne institucije v letu 2021 sprostile nekatere predhodno vknjižene rezervacije, s katerimi so dobičkonosnost vrnile na raven pred pandemijo.

Manj pomembne institucije so pritiske na posojilne marže uspele ublažiti s tem, da so okrepile dejavnosti na podlagi nadomestil in provizij. Skupno so se neto prihodki iz poslovanja manj pomembnih institucij medletno povečali za 9,7%. Zaradi tega se je izboljšalo povprečno razmerje med stroški in prihodki, ki je s 70,3% ob koncu leta 2020 upadlo na 66,7% konec septembra 2021. Na stroškovni strani manj pomembne institucije niso uspele učinkovito zmanjšati svojih administrativnih stroškov.

1.2 Prednostne naloge nadzora in projekti v letu 2021

1.2.1 Prednostne naloge nadzora v letu 2021

V letu 2021 je bančni nadzor v ECB svoja nadzorniška prizadevanja osredotočil predvsem na štiri prednostna področja, ki jih je pandemija COVID-19 močno prizadela: upravljanje kreditnega tveganja, kapitalska moč, vzdržnost poslovnih modelov in upravljanje. Namen nadzorniških dejavnosti in projektov, izvedenih tekom leta, je bil okrepiti odpornost in prakse nadzorovanih bank, s posebnim poudarkom na tistih ranljivostih, ki so med pandemijo veljale za kritične.

Kreditno tveganje

Posebna značilnost krize zaradi COVID-19 je, da se kljub ogromnem upadu gospodarske aktivnosti nedonosna posojila še naprej zmanjšujejo, med drugim tudi zaradi izrednih ukrepov, sprejetih v podporo realnemu gospodarstvu. Ti ukrepi, ki so brez primere v zgodovini, so zameglili kreditno sposobnost posojilojemalcev in s tem ogrozili sposobnost bank, da upravljajo kreditno tveganje. Glede na to se je delo, ki ga je bančni nadzor v ECB opravil v letu 2020, da bi ocenil ustreznost okvira za upravljanje kreditnega tveganja v bankah, nadaljevalo tudi v letu 2021. Cilj je bil okrepiti operativno pripravljenost bank, da pravočasno obravnavajo dolžnike v finančnih težavah ter ustrezno ugotovijo, ocenijo in zmanjšajo morebitno poslabšanje kakovosti aktive posojilojemalcev, zlasti v sektorjih, ki so posebej ranljivi na posledice pandemije. Pobude, sprejete v letu 2021 za dosego tega cilja, vključujejo poglobljeno analizo izpostavljenosti bank do sektorja gostinskih storitev, namenske aktivnosti na kraju samem in nadaljnje ukrepanje skupnih nadzorniških skupin z bankami, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so precej odstopale od nadzorniških pričakovanj.

Kapitalska moč

Zaradi zaskrbljenosti glede povečanega kreditnega tveganja je bilo bistveno, da nadzorniki že zgodaj ocenijo moč kapitalske pozicije pomembnih institucij in zgodaj ugotovijo specifične ranljivosti, tako da lahko po potrebi pravočasno sprejmejo korektivne ukrepe. V letu 2021 je bančni nadzor v ECB pregledal prakse načrtovanja kapitala v bankah, da bi ocenil njihovo zmožnost priprave realističnih kapitalskih napovedi, v katerih so upoštevane gospodarske negotovosti, ki izhajajo iz pandemije. Stresni test leta 2021 na ravni EU je omogočil poglobljeno oceno kapitalske pozicije bank in pokazal, da bo bančni sektor euroobmočja ostal odporen tudi po neugodnem scenariju.

Julija je ECB sklenila, da po septembru 2021 ne bo podaljšala priporočila, da vse banke omejujejo izplačila dividend. Namesto tega bosta kapital in načrt razdelitve dividend vsake banke ocenjena v okviru rednega nadzornega procesa. Od bank se pričakuje, da pri odločanju o dividendah in odkupu lastnih delnic ostajajo previdne ter da natančno preučijo vzdržnost poslovnega modela in tveganje, da bi dodatne izgube vplivale na gibanje kapitala, potem ko bodo ukrepi javne pomoči prenehali veljati. ECB v tej fazi ne pričakuje, da bo ukrepe za bonitetno ublažitev v zvezi z uporabo kapitalskih blažilnikov v bankah podaljšala tudi po koncu leta 2022.

Vzdržnost poslovnih modelov

Dobičkonosnost bank in vzdržnost poslovnih modelov sta bila leta 2021 še naprej pod pritiskom zaradi nizkih obrestnih mer, presežnih zmogljivosti in nizke stroškovne učinkovitosti v evropskem bančnem sektorju ter vse večje konkurence s strani nebank. Bančni nadzor v ECB je še naprej krepil svoja nadzorniška orodja, da bi ocenil poslovne strategije bank, s katerimi so se soočale s temi izzivi, ter njihovo sposobnost, da jih učinkovito izvajajo, s posebnim poudarkom na strategijah digitalizacije. V zvezi s tem so skupne nadzorniške skupine vzpostavile strukturiran dialog z upravljalnimi organi bank o pregledu njihove poslovne strategije. Opravljeni so bili tudi poglobljeni pregledi posameznih bank in inšpekcijski pregledi na kraju samem, katerih namen je bil preučiti dejavnike dobičkonosnosti in šibke točke v bankah.

Upravljanje

Dobre prakse upravljanja in zanesljive notranje kontrole so ključne za zmanjševanje tveganj, s katerimi se soočajo banke v normalnih časih, še bolj pa v kriznih časih. Bančni nadzor v ECB je v letu 2021 na področju upravljanja izvedel več nadzornih dejavnosti. Prvič, podrobno je preučil postopke bank za odziv na krizo, pri čemer je ocenil sposobnost bank, da pripravijo učinkovite načrte za sanacijo in kredibilno dokažejo splošno sposobnost za sanacijo. Drugič, spremljal je tematski pregled o agregiranju in poročanju podatkov o tveganjih ter začel izvajati ciljno usmerjene preglede v posameznih bankah, da bi vodstvo bank pridobilo dostop do informacij o tveganjih in preverilo, ali so točni. Nadaljevalo se je tudi delo na področju bonitetnega nadzora v zvezi s tveganji pranja denarja in financiranja terorizma, med drugim s posodabljanjem nadzorniških metodologij za SREP in inšpekcijskih pregledov na kraju samem, da bi pokazali ta tveganja.

1.2.2 Upravljanje kreditnega tveganja

V času negotovosti, kot je bilo med pandemijo COVID-19, je upravljanje kreditnega tveganja – ter zlasti ustrezno in pravočasno ugotavljanje, razvrščanje in merjenje kreditnega tveganja – ključno za to, da so banke sposobne dolžnikom v finančnih težavah zagotoviti izvedljive in takojšnje rešitve. ECB je 4. decembra 2020 poslala pismo izvršnim direktorjem vseh pomembnih institucij, v katerem je predstavila svoja nadzorniška pričakovanja v zvezi s tem. V letu 2021 je bančni nadzor v ECB prakse upravljanja tveganj v bankah ocenil glede na ta pričakovanja in ugotovil, da ima 40% pomembnih institucij velike pomanjkljivosti. Glavne se nanašajo na sisteme zgodnjega opozarjanja, razvrščanje (vključno z oceno restrukturiranja in majhne verjetnosti plačila), prakse oblikovanja rezervacij ter – za nekatere banke – prakse za vrednotenje zavarovanj in finančne napovedi (graf 11). Ugotovljene težave so strukturne in pomembne tako v kontekstu krize zaradi COVID-19 kot tudi v normalnih razmerah. Pomembno je, da so bile pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti, ugotovljene tudi v bankah, ki v prejšnjih letih niso zaznale večjega kopičenja kreditnega tveganja. Skupne nadzorniške skupine so spremljale izvajanje korektivnih ukrepov v bankah.

Graf 11

Vrzeli v upravljanju kreditnega tveganja pomembnih institucij

(odstotek pomembnih institucij)

Okvir 2
Analiza ranljivih sektorjev

Zaradi pandemije COVID-19 se je povečala ranljivost podjetij v nekaterih sektorjih. Neposredni vpliv pandemičnega šoka so večinoma ublažile obsežne sheme, uvedene za pomoč manjšim podjetjem, medtem ko so lahko večja podjetja izkoristila kapitalske trge, da bi prestala začetne posledice šoka. A ker se izredni ukrepi pomoči postopno odpravljajo, se nekatera podjetja lahko znajdejo v finančnih težavah, ko zapade dolg, ki se je nabral med krizo COVID-19. V nekaterih panogah vztrajne težave v dobavnih verigah zvišujejo stroške in otežujejo zagotavljanje likvidnosti, s čimer se dodatno povečuje kreditno tveganje. Izpostavljenost pomembnih institucij do vseh poslovnih sektorjev je prikazana v grafu A.

Graf A

Izpostavljenost pomembnih institucij do nefinančnih družb po gospodarskih sektorjih dejavnosti

(v odstotkih bruto knjigovodske vrednosti kreditov in drugih finančnih sredstev nefinančnim družbam skupaj)

Zaradi povečane ranljivosti v nekaterih sektorjih je bančni nadzor v ECB na začetku leta 2021 začel ciljno usmerjeni pregled sektorja gostinskih storitev na podlagi analize izpostavljenosti vzorca pomembnih institucij do tega sektorja. Cilj pregleda je bil razumeti in oceniti, kako banke upravljajo kreditno tveganje v enem od sektorjev, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela. Bančni nadzor v ECB je v različnih fazah cikla kreditnega tveganja opredelil več problematičnih področij, pri čemer so bili posebej skrb vzbujajoči posojilojemalci malih in srednje velikih podjetij.

Septembra 2021 je bančni nadzor v ECB nadaljeval svoje delo v zvezi z ranljivimi sektorji tako, da je začel ciljno usmerjeni pregled sektorja poslovnih nepremičnin, s posebnim poudarkom na trgu pisarn in poslovanja na drobno. Ciljno usmerjeni pregled se je nadaljeval tudi v letu 2022. Čeprav se izpostavljenost po državah članicah razlikuje, so poslovne nepremičnine^[11] največja sektorska izpostavljenost za pomembne institucije v euroobmočju, saj predstavljajo približno 22% skupne izpostavljenosti bank do nefinančnih družb.

1.2.3 IT-tveganje in kibernetsko tveganje

IT-tveganje in kibernetsko tveganje sta bila tudi v letu 2021 glavna dejavnika tveganj za bančni sektor, saj je pandemija še pospešila trend digitalizacije. Ta trend je prisilil banke, da so sprejele vsesplošno ureditev dela na daljavo ter povečale izpostavljenost kibernetskim napadom in uporabo zunanjih ponudnikov storitev. V prvi polovici leta 2021 se je število pomembnih kibernetskih incidentov, poročanih ECB, rahlo povečalo za 9,8% v primerjavi z istim obdobjem v letu 2020, vendar je ostal vpliv teh incidentov razmeroma omejen. Čeprav se je kompleksnost nekaterih poročanih incidentov povečala, so k številnim še vedno prispevale pomanjkljivosti pri osnovnih ukrepih kibernetske varnosti, kar kaže, da banke še niso izvedle celovitih praks kibernetske varnosti.

Julija 2021 je bančni nadzor v ECB objavil letno poročilo o rezultatih vprašalnika SREP o IT-tveganju za leto 2020, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve ECB o odgovorih pomembnih institucij na vprašalnik. Poročilo ugotavlja: (i) da se pomembne institucije vse bolj zanašajo na zunanje ponudnike storitev, vključno s storitvami v oblaku; (ii) da bi banke lahko bolje izvajale osnovne ukrepe za ohranjanje zdravja in varnosti svojih sistemov; (iii) da se povečuje število sistemov ob koncu življenjskega cikla in (iv) da upravljanje kakovosti podatkov ostaja najmanj zrelo področje za obvladovanje tveganj. Številne banke so začele izvajati obsežne programe za izboljšanje zmogljivosti za upravljanje podatkov, vendar vse ne napredujejo enako hitro. To je posledica težav pri upravljanju kompleksne soodvisnosti programov s strateškimi in regulativnimi informacijskimi in operativnimi projekti ter strukturnih sprememb, ki jih programi prinašajo na področju informacijske tehnologije institucij. Napredek na tem področju je bil počasnejši tudi zaradi pandemije.

Za obravnavo IT-tveganja in kibernetskega tveganja je bančni nadzor v ECB še naprej krepil svoje instrumente, kot so letni SREP, postopek poročanja o kibernetskih incidentih, inšpekcijski pregledi na kraju samem in druge ciljno usmerjene horizontalne dejavnosti.

V letu 2021 je bančni nadzor v ECB prispeval tudi k dejavnostim mednarodnih delovnih skupin na tem področju, vključno s tistimi, ki jih vodijo EBA, Baselski odbor za bančni nadzor in Odbor za finančno stabilnost.

1.2.4 Nadaljnje ukrepanje po brexitu

Prehodno obdobje – v katerem se je zakonodaja Evropske unije v Združenem kraljestvu in za Združeno kraljestvo še naprej uporabljala – se je končalo 31. decembra 2020, s čimer so se končale priprave bank na brexit.

V tem kontekstu in v okviru tekočega nadzora je bančni nadzor v ECB spremljal uvajanje pobrexitovskih modelov delovanja pomembnih institucij, ki jih je prizadel izstop Združenega kraljestva iz EU, s čimer je zagotovil, da ti modeli napredujejo v skladu z dogovorjenimi roki. Dejavnosti horizontalnega spremljanja je dopolnjevalo nadaljnje ukrepanje v posameznih bankah. Če so bile ugotovljene pomanjkljivosti, so bili sprejeti tudi nadzorniški ukrepi. Za izpolnitev nadzorniških pričakovanj ECB so banke sprejele ukrepe na področjih notranjega upravljanja, sklepanja novih poslov, modelov knjiženja in financiranja, prevrednotenja strank v EU in ureditve znotraj skupine ter IT-infrastrukture in poročanja.

Za zagotovitev operativne neodvisnosti bank po brexitu, da se ne zanašajo preveč na subjekte v skupini zunaj EU, se je ECB osredotočila na preprečevanje značilnosti slamnatih družb v na novo ustanovljenih podrejenih družbah mednarodnih bančnih skupin v EU. V tem kontekstu je začela pregled »pisalnih miz« – poenoteno oceno modelov knjiženja v pomembnih institucijah – s čimer je zagotovila, da ureditev v bankah ustrezno odraža velikost, naravo in kompleksnost njihovega poslovanja in tveganj. Poleg tega je ECB začela ciljno usmerjeni pregled upravljanja kreditnega tveganja in strukture financiranja v teh bankah, da bi lahko te neodvisno upravljale vsa pomembna tveganja, ki bi jih lahko prizadela na lokalni ravni (tj. v EU), ter da imajo nadzor nad svojo bilanco stanja in izpostavljenostmi.

Bančni nadzor v ECB je upošteval tudi dogajanja na regulativnem področju po brexitu, da bi predvidel morebitne vplive na finančni sektor. Banke je tako pozval, naj posebno pozornost namenjajo sporočilom Evropske komisije o tveganjih, ki izhajajo iz dolgoročnejšega čezmernega zanašanja na centralne nasprotne stranke v Združenem kraljestvu.

V skladu z okvirom sodelovanja, vzpostavljenim leta 2019, bančni nadzor v ECB in nadzorni organi Združenega kraljestva še naprej tesno sodelujejo pri nadzoru bank, dejavnih v državah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru in Združenem kraljestvu. Bančni nadzor v ECB vzdržuje tesne stike z organi Združenega kraljestva glede vprašanj skupnega interesa na vodstveni in tudi na operativni ravni.

Bančni nadzor v ECB bo še naprej spremljal dogajanja na regulativnem področju po brexitu in usklajenost bank s pričakovanji po brexitu ter po potrebi nadalje izpopolnil svoje usmeritve v smeri ustreznosti njihove strukture in upravljanja.

1.2.5 Finančna tehnologija in digitalizacija

Bančni nadzor v ECB je v letu 2021 nadaljeval delo na področju finančne tehnologije in digitalizacije. V tem okviru je organiziral delavnico s skupnimi nadzorniškimi skupinami največjih pomembnih institucij o strateških vidikih, upravljanju in vodenju ter vidikih upravljanja tveganj v zvezi z digitalno preobrazbo. Začel je tudi revizijo metodologije SREP za poslovne modele, da bi se vidiki digitalne preobrazbe bolje odrazili v prihajajočih nadzorniških ciklih. Poleg tega je bančni nadzor v ECB še naprej razvijal svoja orodja za sistematično ocenjevanje okvirov za digitalno preobrazbo v bankah. V tej oceni se pregledajo ključni kazalniki uspešnosti in uporaba novih tehnologij v bankah, pri čemer se osredotoča na pomen teh vidikov za njihove poslovne modele.

Pandemija COVID-19 je pokazala, kako pomembni sta digitalna preobrazba in tehnologija, ki bankam omogočata, da ostanejo operativno odporne v okviru dela na daljavo. Glede na vlogo, ki jo lahko ima tehnologija pri zniževanju stroškov in izpolnjevanju pričakovanj vse bolj digitalno usmerjenih bančnih komitentov, je bistveno, da banke še naprej uvajajo inovacije in si prizadevajo za digitalno preobrazbo, da ostanejo konkurenčne zdaj in tudi v prihodnje.

Bančni nadzor v ECB je sprejel tudi nadaljnje ukrepe, s katerimi je aktivno oblikoval različne vidike digitalizacije prihodnjega evropskega regulativnega okvira. Tako je prispeval k mnenjem ECB o osnutkih zakonodajnih predlogov o trgih kriptoimetij,^[12] o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence^[13] in o aktu o digitalni operativni odpornosti.^[14] Prispeval je tudi k mnenju ECB o pravnem okviru za umetno inteligenco. Sodeloval je tudi v razpravah z evropskimi nadzornimi organi o regulaciji finančne tehnologije in velikih tehnoloških podjetij ter o obsegu konsolidacije na regulativnem področju.

1.3 Neposredni nadzor pomembnih institucij

1.3.1 Nadzor na daljavo

Bančni nadzor v ECB si prizadeva, da bi pomembne institucije nadziral na sorazmeren in na tveganju temelječ način, ki je hkrati strog in enoten. V ta namen vsako leto določi sklop najpomembnejših tekočih nadzornih dejavnosti. Pri tem se opira na obstoječe regulativne zahteve, na Nadzorniški priročnik EMN in na prednostne naloge nadzora, načrtovane dejavnosti pa vključi v program nadzorniških pregledov (Supervisory Examination Programme, SEP) za vsako pomembno institucijo.

Poleg dejavnosti, ki obravnavajo sistemska tveganja, so v program nadzorniških pregledov lahko vključene tudi druge nadzorniške aktivnosti, prilagojene posebnostim posamezne banke, kar skupnim nadzorniškim skupinam omogoča, da analizirajo in obravnavajo idiosinkratična tveganja.

Dejavnosti SEP na daljavo vključujejo: (i) dejavnosti v zvezi s tveganji (npr. SREP); (ii) druge dejavnosti, povezane z organizacijskimi, administrativnimi ali pravnimi zahtevami (npr. letna ocena pomembnosti), in (iii) dodatne dejavnosti, ki jih načrtujejo skupne nadzorniške skupine, da bi tekoči program SEP dodatno prilagodile posebnostim nadzorovane skupine ali subjekta (npr. analize poslovnega modela banke ali strukture upravljanja). Medtem ko sta prva dva sklopa dejavnosti določena centralno, je tretji specifičen za vsako posamezno banko in ga določi skupna nadzorniška skupina.

Sorazmernost

Program nadzorniških pregledov je oblikovan v skladu z načelom sorazmernosti, kar pomeni, da je intenzivnost nadzora odvisna od velikosti, sistemske pomembnosti, tveganja in zapletenosti posamezne institucije.

Tako kot v prejšnjih letih je tudi v letu 2021 povprečno število načrtovanih nadzornih dejavnosti na pomembno institucijo odraz načela sorazmernosti, s čimer se zagotavlja, da imajo skupne nadzorniške skupine dovolj manevrskega prostora za obravnavo tveganj, specifičnih za posamezno institucijo (graf 12).

Graf 12

Povprečno število načrtovanih nalog na pomembno institucijo leta 2021

Pristop na podlagi tveganj

Program nadzorniških pregledov temelji na tveganju prilagojenem pristopu, kar pomeni, da se pri vsaki pomembni instituciji osredotoča na kategorije tveganj, ki so zanjo najbolj relevantne. Odstotek nalog, povezanih s kreditnim tveganjem, je na primer večji pri bankah z velikim obsegom nedonosnih posojil kot pri povprečni banki. Podobno je odstotek nalog, povezanih s tržnim tveganjem, višji pri bankah z velikimi izpostavljenostmi do trga in trgovalnih dejavnosti kakor pri povprečni banki (graf 13).

Graf 13

Dejavnosti SEP v letih 2020 in 2021: dejavnosti kreditnega in tržnega tveganja kot delež vseh dejavnosti

Kreditno tveganje

(v odstotkih)

Tržno tveganje

(v odstotkih)

Glavni poudarki nadzora na daljavo v letu 2021

Zaradi reorganizacije bančnega nadzora v ECB, pandemije COVID-19 in prizadevanj za poenostavitev je bančni nadzor v ECB pregledal in ponovno razvrstil nadzorniške procese in dejavnosti, da bi se skupne nadzorniške skupine lahko dovolj osredotočile na spremljanje razmer v nadzorovanih bankah. Pregledan je bil tudi načrtovani sklop dejavnosti na daljavo za leto 2021 in kalibriran glede na prednostno razvrščanje tveganj. Primeri centralno usmerjanih dejavnosti, izvedenih v letu 2021, so ocena SREP, pregledi praks upravljanja kreditnega tveganja in sektorskih ranljivosti, stresni test na ravni EMN, ocena strategije slabih posojil in samoocena podnebnih tveganj.

Število dejavnosti, izvedenih v letu 2021, je bilo nekoliko manjše, kot je bilo prvotno načrtovano na začetku leta (graf 14). Glavni razlog je v tem, da je bilo tekom leta preklicano manjše število upravnih nalog, kar je podobno kot pretekla leta.

Graf 14

Povprečno število nalog na pomembno institucijo leta 2021

Ocena SREP

Bančni nadzor v ECB je leta 2020 zaradi pandemije COVID-19 uporabil pragmatičen pristop k procesu SREP, leta 2021 pa je ponovno izvedel celotno oceno SREP. Rezultati SREP kažejo na splošno stabilnost rezultatov kljub izzivom, ki jih predstavlja kriza COVID-19, saj so banke na splošno vstopile v pandemijo z močno kapitalsko pozicijo, podpirali pa so jih ukrepi pomoči, ki so ostali v veljavi tudi leta 2021. Skladno s prejšnjimi cikli SREP in prednostnimi nalogami nadzora v letu 2021 je večina ukrepov obravnavala pomanjkljivosti na področju kreditnega tveganja in notranjega upravljanja.

Glavna tema ocene SREP je bilo kreditno tveganje. Okviri za obvladovanje tveganj v bankah so bili ocenjeni glede na nadzorniška pričakovanja, ki so bila bankam sporočena v pismu »Spoštovani predsednik oz. predsednica uprave« z dne 4. decembra 2020. Na podlagi ocene se je povečalo število ugotovitev, ki so bile večinoma odraz dvomov glede kakovosti postopkov v bankah. V številnih primerih se je z resnostjo ugotovitev pojavil dvom glede ustreznosti osnovnih postopkov oblikovanja rezervacij, in sicer tudi v bankah, ki v preteklosti z vidika kreditnega tveganja niso izstopale.

Kljub izzivom, ki jih je prinesla pandemija, se je kapitalska ustreznost izkazala za trdoživo: nadzorniki so natančno pregledali načrte izplačevanja dividend v bankah in vzdrževali nadzorniški dialog z bankami, katerih načrti niso bili sorazmerni z njihovim profilom tveganosti. Povprečne zahteve iz drugega stebra (P2R) in napotki iz drugega stebra (P2G) so ostali približno stabilni in skladni s prejšnjimi leti: na majhno povečanje povprečnega P2R so vplivali pribitki na zahteve P2R, naloženi bankam, katerih rezervacije za stare nedonosne izpostavljenosti še niso bile v skladu s prej objavljenimi pričakovanji glede kritja. Povprečni P2G se je rahlo zvišal zaradi večjega zmanjšanja kapitala v stresnem testu 2021 na ravni EU. Metodologija za določitev napotkov iz drugega stebra (P2G) je bila za SREP 2021 revidirana.

Nadzorniške ugotovitve

Nadzorniške ugotovitve so eden glavnih rezultatov rednih nadzornih dejavnosti in odražajo pomanjkljivosti, ki jih morajo banke odpraviti. Skupne nadzorniške skupine so dolžne spremljati, kako banke upoštevajo te ugotovitve. Skupno število ugotovitev se je 29. decembra 2021 v primerjavi z letom 2020 povečalo in doseglo podobno raven kot pred pandemijo. Do tega je prišlo predvsem zaradi delne obnovitve inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanja notranjih modelov.^[15] Večina ugotovitev je prišla iz preverjanja notranjih modelov, inšpekcijskih pregledov na kraju samem in dejavnosti v zvezi z dovoljenji. Največ ugotovitev je bilo sporočenih na področju kreditnega tveganja (graf 15).

Graf 15

Nadzorniške ugotovitve

1.3.2 Nadzor na kraju samem

V letu 2021 je pandemija COVID-19 še naprej močno vplivala na način izvajanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanja notranjih modelov. Večina misij^[16] je bila opravljena na daljavo, enako kot v letu 2020. Od oktobra 2021 je bil za številne inšpekcijske preglede sprejet mešan pristop, ki združuje tradicionalno prisotnost na kraju samem v prostorih nadzorovanega subjekta z večjo odvisnostjo od ureditev dela na daljavo, testiranih med pandemijo.

Po upočasnitvi v letu 2020 je bilo v letu 2021 začetih 123 inšpekcijskih pregledov na kraju samem in 96 preverjanj notranjih modelov, kar je bliže ravnem, zabeleženim pred pandemijo (graf 16).^[17]

Kar zadeva inšpekcijske preglede na kraju samem, se je v prejšnjih letih še naprej uporabljal pristop kampanje,^[18] ki je dopolnjeval inšpekcijske preglede na kraju samem v banki, ki so jih zahtevale skupne nadzorniške skupine. V skladu s prednostnimi nalogami nadzora za leto 2021 so glavne kampanje, ki jih je začela ECB, obsegale: (i) kampanjo za poslovne nepremičnine, s katero se je s kritično presojo vrednotenja zavarovanj ocenila kakovost izpostavljenosti bank do sektorja poslovnih nepremičnin; (ii) obsežno kampanjo za mala in srednje velika podjetja ter velike gospodarske družbe, ki je bila osredotočena na upravljanje, spremljanje in nadzor ukrepov pomoči, odobrenih v odziv na krizo; (iii) kampanjo podrobnih portfeljev, v kateri so bili pregledani okviri oblikovanja rezervacij po MSRP 9 v bankah; (iv) kampanjo tržnega tveganja v zvezi s tveganjem vrednotenja; (v) kampanjo na področju informacijske tehnologije in kibernetske varnosti; (vi) kampanjo o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) ter (vi) kampanjo o poslovnih modelih in dobičkonosnosti.

Kar zadeva preverjanje notranjih modelov, so se glavne teme, obravnavane v letu 2021, nanašale na izvajanje novih regulativnih produktov EBA, začasne tolerance modelov v kontekstu brexita in nadaljnje ukrepanje po ciljno usmerjenem pregledu notranjih modelov (TRIM). Poleg tega je bil leta 2021 prvič sprejet nov pristop preverjanja na daljavo, da bi obravnavali manj pomembne ali manj kompleksne zahteve za spremembe modelov. Te preiskave imajo zelo ciljno usmerjen obseg in koncept ocene, ki temelji na virih.

Graf 16

Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanja notranjih modelov, ki so se izvajali leta 2019, 2020 in 2021

(število pregledov)

Postopno vračanje k normalnemu delovnemu okolju bo ob ohranjanju primarnosti misij na kraju vključevalo tudi dragocene izkušnje in dobre prakse, pridobljene med pandemijo v zvezi z načini dela na daljavo. V ta namen je bančni nadzor v ECB začel preučevati načine za obogatitev tradicionalnega modela inšpekcijskih pregledov na kraju samem z vključitvijo mešanih načinov dela, ki lahko izboljšajo splošno učinkovitost, prilagodljivost in odpornost preiskav, hkrati pa ohranjajo njihovo temeljitost, strogost in kakovost. Namen teh pristopov je tudi zmanjšati vpliv preiskav na okolje ter hkrati dodatno spodbujati čezmejno^[19] in mešano timsko^[20] sodelovanje, spodbujati integracijo v celotnem evropskem bančnem nadzoru ter spodbujati raznolikost in vključenost.

1.3.2.1 Ključne ugotovitve inšpekcijskih pregledov na kraju samem

V analizi v nadaljevanju je predstavljen pregled najbolj kritičnih ugotovitev inšpekcijskih pregledov na kraju samem.^[21]

Kreditno tveganje

V kontekstu pandemije COVID-19 so se inšpekcijski pregledi kreditnega tveganja na kraju samem izvajali predvsem na daljavo in so bili usmerjeni kvalitativno. Njihov namen je bil oceniti zanesljivost upravljanja in obvladovanja kreditnega tveganja ter izvajanje ukrepov za ublažitev kreditnih tveganj. V vzorcu, obravnavanem v tej analizi, je le omejeno število preiskav temeljilo na bolj kvantitativnem pristopu, osredotočenem na preglede kreditnih map; to je pripeljalo do dodatnih prerazvrstitev izpostavljenosti v višini 855 milijonov EUR in do dodatnih rezervacij v višini 1 milijarde EUR.

Leta 2021 so inšpekcijski pregledi kreditnega tveganja izpostavili naslednje pomembne slabosti pri tem, kako banke izvajajo in spremljajo ključne procese za kreditno tveganje v okolju pandemije.

• Prenizko ocenjene pričakovane kreditne izgube: previsoko vrednotenje zavarovanja in neustrezni izračuni pričakovane kreditne izgube zaradi pomanjkljivih ocen ključnih parametrov.
• Odobravanje kreditov in dajanje posojil: slabe kontrole primernosti posojilojemalcev, povezane z odobritvijo ukrepov za pomoč zaradi COVID-19.
• Neustrezno razvrščanje dolžnikov: pomanjkljivosti pri ocenjevanju finančnih težav, ki povzročajo majhno verjetnost plačila in restrukturiranja, ter pri opredelitvi druge stopnje po MSRP 9.
• Šibki postopki spremljanja: neustrezen nadzor nad kreditnim tveganjem s strani upravljalnih organov nadzorovanih bank ter pomanjkljivosti pri prilagajanju sistemov zgodnjega opozarjanja in bonitetnih modelov razvoju COVID-19 in ukrepom državne podpore.

Notranje upravljanje

Najbolj kritične pomanjkljivosti^[22] so bile ugotovljene na naslednjih področjih upravljanja.

• Funkcije notranje kontrole (med drugim skladnost poslovanja, upravljanje tveganj in notranja revizija): resne pomanjkljivosti pri statusu, razpoložljivih virih in obsegu dejavnosti vseh funkcij notranje kontrole.
• Agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih: premalo izčrpno poročanje o upravljanju tveganj ter pomanjkljivosti v podatkovni arhitekturi in IT-infrastrukturi.
• Zunanje izvajanje: nezadostne ocene tveganj, na podlagi katerih se sprejemajo odločitve o zunanjem izvajanju, ter pomanjkljivosti pri izvajanju in spremljanju storitev, oddanih zunanjim izvajalcem, zlasti v zvezi z informacijskimi storitvami.
• Korporativna struktura in organizacija: šibka kultura upravljanja tveganj na ravni institucije, pomanjkljivosti v okvirih notranjih kontrol in nezadostni kadrovski in tehnični viri.

Tržno tveganje

Kampanja tržnega tveganja za tveganje vrednotenja je bila zaključena leta 2021. Ta triletna pobuda se je začela z namenom spodbujanja enakih pogojev delovanja za banke na podlagi skupne metodologije in zagotavljanja doslednega nadaljnjega ukrepanja na podlagi ugotovitev inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Glavne slabosti, ugotovljene v letu 2021, so bile povezane z merjenjem poštene vrednosti in dodatnimi prilagoditvami vrednosti (nezadostno zajetje neodvisnega preverjanja cen, neustrezne metodologije za hierarhijo poštene vrednosti in dodatne prilagoditve vrednosti, neustrezne prakse priznavanja dobička na prvi dan). Pomanjkljivosti so bile ugotovljene tudi pri upravljanju tržnih podatkov, da bi zagotovili zanesljive vhodne podatke za vrednotenje.

Tveganja v zvezi z informacijsko tehnologijo

Leta 2021 so bili inšpekcijski pregledi IT-tveganja na kraju samem usmerjeni predvsem v kibernetsko varnost. Večina zelo resnih ugotovitev se je nanašala na pomanjkljivosti na naslednjih področjih:

• upravljanje kibernetske varnosti v bankah za odkrivanje možnih kibernetskih groženj in tveganj ter za vzdrževanje natančnega popisa vseh IT-sredstev;
• kako banke varujejo svoja IT-sredstva in svojim zaposlenim zagotavljajo zadostno usposabljanje o kibernetski varnosti;
• ponovna vzpostavitev zmogljivosti bank po motnjah zaradi kibernetskih incidentov.

Regulativni kapital in proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP)

Glavne ugotovitve glede regulativnega kapitala (prvi steber) so se nanašale na: (i) podcenjevanje tveganju prilagojene aktive zaradi razvrščanja kategorij izpostavljenosti; (ii) uporabo neprimernega zavarovanja za tehnike zmanjševanja kreditnega tveganja in (iii) nizko kakovost podatkov (npr. za priznanje jamstev). Poleg tega je bilo ugotovljenih več slabosti v kontrolnem okviru, na primer omejena sposobnost ugotavljanja nepravilne uporabe uteži tveganja za tveganja iz prvega stebra.

Najresnejše pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih pregledih ICAAP, so bile naslednje: (i) interne metodologije za kvantifikacijo (npr. za kreditno, tržno ali pokojninsko tveganje); (ii) opredelitev notranjega kapitala; (iii) nepravilna zasnova in stopnja resnosti neugodnih scenarijev ter (iv) nepopolnost procesa načrtovanja kapitala.

Obrestno tveganje v bančni knjigi (IRRBB)

Večina kritičnih ugotovitev je bila v zvezi s šibkostjo v sklopu IRRBB in v zvezi z ugotavljanjem tveganj IRRBB ter s pomanjkljivostmi v načrtu revidiranja funkcij upravljanja IRRBB ter z merjenjem in spremljanjem IRRBB. Ugotovljeno je bilo, da so predpostavke vedenjskega modeliranja, funkcije validacije modelov in limitni sistemi še zlasti nezadostni ali neprimerni.

Operativno tveganje

Najresnejše ugotovitve so se nanašale na upravljanje operativnih tveganj, pomanjkljivosti v procesih spremljanja operativnega tveganja in neustrezne ocene kakovosti podatkov o operativnem tveganju, preprečevanje tveganj in popravne ukrepe pri obravnavi dogodkov operativnega tveganja.

Likvidnostno tveganje

Večina zelo resnih ugotovitev je bila na področju slabosti, ugotovljenih v okviru stresnih testov (scenariji stresnega testa z nezadostnim kritjem vseh pomembnih virov likvidnostnega tveganja, omejena uporaba povratnih stresnih testov in premalo konservativni ukrepi za zmanjševanje tveganj) ter na področju merjenja in spremljanja tveganj (pomanjkljivosti pri določanju internih limitov).

Poslovni model in dobičkonosnost

Najbolj kritične ugotovitve so se nanašale na pomanjkljivosti v razporejanju prihodkov, stroškov in kapitala (kar je povzročilo izkrivljeno oceno dobičkonosnosti različnih poslovnih dejavnosti) ter na analize občutljivosti finančnih napovedi (npr. omejena sposobnost predvidevanja sprememb v ključnih dejavnikih tveganja, kot so stroški kreditov).

1.3.2.2 Glavne teme preverjanja notranjih modelov

Aprila 2021 je ECB objavila rezultate projekta TRIM,^[23] katerih namen je bil oceniti, ali so notranji modeli prvega stebra, ki jih uporabljajo pomembne institucije, primerni glede na regulativne zahteve ter ali so njihovi rezultati zanesljivi in primerljivi.

V okviru projekta TRIM je bilo med letoma 2017 in 2019 opravljenih 200 preverjanj notranjih modelov na kraju samem v 65 pomembnih institucijah. Rezultati pregledov TRIM so na splošno potrdili, da se lahko notranji modeli pomembnih institucij še naprej uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev. Vendar pa so bile za določeno število modelov potrebne omejitve, da bi zagotovili ustrezno raven kapitala za kritje s tem povezanega tveganja. Skupno je bilo pri vseh vrstah tveganj ugotovljenih več kot 5.800 ugotovitev, od katerih jih je bilo okrog 30% zelo resnih, zato so morale institucije do vnaprej določenih rokov odpraviti kršitve.

Čeprav so banke začele obravnavati ugotovitve TRIM in je bila ocena teh dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti vključena v nekatera preverjanja notranjih modelov, je bilo v letu 2021 precejšnje število vlog glede notranjih modelov vloženih zato, ker so banke morale spremeniti notranji model, da bi se uskladile z novimi produkti EBA.

Kar zadeva kreditno tveganje, je precejšnje število prijav za spremembo modelov povezano s smernicami EBA o uporabi in opredelitvi neplačila^[24] ter s programom popravila notranjih bonitetnih ocen,^[25] ki ga morajo institucije uskladiti do 1. januarja 2021 oziroma 1. januarja 2022. Poleg tega se je veliko število aplikacij nanašalo na ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov, zlasti v okviru pobud, ki so jih banke sprejele za poenostavitev svojih modelov. Pri tržnem tveganju je bilo poleg nadaljnjega ukrepanja na podlagi ugotovitev TRIM opravljenih tudi več preverjanj, katerih namen je bil oceniti spremembe modelov v zvezi z vključitvijo prilagoditev vrednotenja v notranje modele za tržno tveganje in druge specifične zahteve za spremembe modela. Ocene bančnega nadzora v ECB so zajemale tudi začetno odobritev notranjih modelov, ki so bili prej v začasni toleranci (npr. zaradi novih pomembnih institucij, povezanih z brexitom, ali institucij, ki so bile predmet konsolidacije).

V letu 2021 je bilo skupaj izdanih 214 nadzorniških odločitev o preverjanju notranjih modelov^[26] (vključno s tistimi v projektu TRIM).

1.4 Posredni nadzor manj pomembnih institucij

Število manj pomembnih institucij se je v letu 2021 zmanjšalo, vendar je sektorju manj pomembnih institucij uspelo ohraniti »tržni delež«, ki predstavlja 18,4% skupne bilančne vsote bank v EMN. Vseeno se utež sektorja manj pomembnih institucij v državah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, zelo razlikuje (graf 17). Medtem ko v Luksemburgu in Nemčiji manj pomembne institucije predstavljajo okoli 40% skupne bilančne vsote bank, je njihov pomen bistveno manjši v drugih državah, zlasti v Grčiji in Španiji (3,4% oziroma 5,7%), kjer v bančnem sistemu prevladujejo pomembne institucije. Glede na velikost domačega gospodarstva je sektor manj pomembnih institucij največji v Luksemburgu, kjer se manj pomembne institucije osredotočajo predvsem na zasebno in skrbniško bančništvo ter združujejo sredstva, ki predstavljajo 210,8% BDP. Naslednja dva največja sektorja manj pomembnih institucij glede na BDP sta v Avstriji (94,4%) in Nemčiji (88,0%).

Graf 17

Tržni delež pomembnih in manj pomembnih institucij po državah

(kot odstotek bilančne vsote)

Skupno število manj pomembnih institucij se je leta 2021 zmanjšalo,^[27] čeprav je bilo po vzpostavitvi tesnega sodelovanja med ECB in centralnima bankama Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in Hrvatska narodna banka na seznam ECB vključenih 27 novih manj pomembnih institucij. Po seznamu manj pomembnih institucij, ki ga je pripravila ECB, je bilo konec decembra 2.187 manj pomembnih institucij, kar je 4,2% manj kot leto prej. Konec decembra 2021 je 81,5% vseh manj pomembnih institucij imelo sedež v Nemčiji, Avstriji in Italiji, kar odraža velik decentraliziran sistem hranilnic in/ali zadružnih bank v teh državah. Delež Nemčije v skupni bilančni vsoti manj pomembnih institucij je znašal 53,6%, Avstrije in Italije pa po 6,5%.

Skladno s sedanjimi trendi v evropskem bančnem sektorju se je konsolidacija v sektorju manj pomembnih institucij v letu 2021 nadaljevala, čeprav počasneje. V letu 2021 je bilo pridobljenih ali združenih 61 manj pomembnih institucij, v primerjavi z 69 v letu 2020. Zaradi večjega števila nemških manj pomembnih institucij je večina združitev v zadnjih dveh letih vplivala na sektor manj pomembnih institucij (32 v letu 2020 in 49 v letu 2021). V Italiji je bila leta 2019 zaključena konsolidacija zadružnega bančnega sektorja v dve večji skupini, v Avstriji pa se je leta 2020 združilo 26 manj pomembnih institucij. V letu 2021 ni bilo večjih gibanj v sektorjih manj pomembnih institucij v teh dveh državah.

Tabela 1

Število manj pomembnih institucij po državah

Izbrane dejavnosti pregleda nad manj pomembnimi institucijami

Skupni delež nedonosnih posojil v manj pomembnih institucijah se je kljub pandemiji še naprej zmanjševal in junija 2021 znašal 2,1%, potem ko je bil junija 2020 na ravni 2,3%. Podobno se je še dodatno zmanjšalo tudi število manj pomembnih institucij z velikim obsegom slabih posojil,^[28] in sicer na 217.

ECB je v okviru pregleda nad delovanjem manj pomembnih institucij ob podpori pristojnih nacionalnih organov predvsem ocenila posledice pandemije in izteka nacionalnih ukrepov pomoči za profil kreditnega tveganja manj pomembnih institucij. Ocenila je tudi pripravljenost manj pomembnih institucij, da se odzovejo na morebitno povečanje izpostavljenosti, ki se ne odplačujejo. Čeprav se zdi, da je sektor manj pomembnih institucij večinoma odporen proti negativnim učinkom krize, je v prihodnje potreben dodaten nadzor, saj se je večina nacionalnih ukrepov pomoči sredi leta 2021 iztekla. Zato bodo glavne teme na področju kreditnega tveganja v letu 2022 še naprej vpliv pandemije na kakovost aktive manj pomembnih institucij in zagotavljanje enotnega nadzorniškega odziva v vseh državah, ki sodelujejo v EMN.

Leta 2021 je ECB začela dialog s pristojnimi nacionalnimi organi o manj pomembnih institucijah v njihovih državah, ki beležijo najhitrejšo rast. Pristojni nacionalni organi so predložili ocene vseh hitro rastočih bank in predstavili nadzorniške ukrepe, ki so jih sprejeli, da te banke ne bi sprejemale čezmernih tveganj. Dogovorjeno je bilo, da se za nadzorovane manj pomembne institucije ta pregled v prihodnje izvede vsako leto.

Manj pomembne institucije vedno več uporabljajo spletne depozitne platforme, da bi privabile bančne vloge. ECB je tesno sodelovala s pristojnimi nacionalnimi organi, da bi bolje razumela, kako banke uporabljajo te platforme, in podrobneje spoznala nadzorniške pristope pristojnih nacionalnih organov na tem področju. Namen dela na spletnih depozitnih platformah je izboljšati preglednost tega področja in bolje razumeti z njim povezana tveganja.

Korporativno upravljanje je že dolgo eno prednostnih področij nadzora. Leta 2021 je ECB v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi začela tematski pregled notranjega upravljanja manj pomembnih institucij.

Tematski pregled je osredotočen na dve področji:

• ureditev upravljanja manj pomembnih institucij z vidika sestave in delovanja upravljalnega organa v nadzorni funkciji (velikost, strokovno znanje, uradna neodvisnost, struktura komisije, linije poročanja itd.) in funkcije notranjih kontrol;
• nadzorniške prakse pristojnih nacionalnih organov glede upravljanja manj pomembnih institucij, s posebnim poudarkom na določanju standardov ter nadzornih dejavnostih na kraju samem in na daljavo.

ECB in avstrijski organ za finančni trg (Finanzmarktaufsicht) sta leta 2021 odobrila institucionalno shemo za zaščito vlog Raiffeisen. Reorganizirana institucionalna shema za zaščito vlog je za bonitetne namene priznana od 28. maja 2021. ECB je izvedla tudi nadaljnje dejavnosti spremljanja mešanih institucionalnih shem za zaščito vlog, od katerih se nekatere precej spreminjajo. V tem kontekstu ECB in pristojni nacionalni organ spremljata ukrepe, ki jih je sprejela ena institucionalna shema za zaščito vlogo, da bi odpravila pomanjkljivosti, ki jih je izpostavil Nadzorni odbor ECB.

Ugotavljanje finančnih holdingov neposredno vpliva na obseg in izvajanje konsolidiranega nadzora ter je postalo še pomembnejše, ker je bil z revidirano direktivo o kapitalskih zahtevah (CRD V) uveden poseben režim odobritve.^[29] ECB je v letu 2021 tesno sodelovala s pristojnimi nacionalnimi organi, da bi zagotovila enotne in temeljite prakse na tem področju za manj pomembne institucije v celotnem evropskem bančnem nadzoru, pri čemer se bodo dejavnosti za posamezne primere in horizontalno spremljanje nadaljevale tudi v letu 2022.

V letu 2021 so ECB in pristojni nacionalni organi analizirali vpliv brexita na sektor manj pomembnih institucij. Rezultati kažejo, da brexit ni močneje vplival na sektorje manj pomembnih institucij v petih državah, ki so sprejele približno 20 novih manj pomembnih institucij. Tveganju prilagojena aktiva v zvezi z izpostavljenostmi do britanskih kreditnih institucij se je povečala zaradi pomanjkanja enakovrednosti za Združeno kraljestvo v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah (CRR),^[30] vendar to ni imelo večjega vpliva na kapital zaradi omejenega obsega prizadetih izpostavljenosti in zaradi obsega kapitala, ki je na voljo za absorpcijo povečanja tveganju prilagojene aktive. Poleg tega je analiza potrdila, da je delež izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu pri centralnih nasprotnih strankah v Združenem kraljestvu, za večino nacionalnih sektorjev manj pomembnih institucij, dokaj majhen.

Metodologije pregleda

Evropski bančni nadzor je leta 2021 še naprej izpopolnjeval skupno metodologijo SREP za manj pomembne institucije. Razvil je nove elemente na področju obvladovanja kreditnega tveganja, ocenjevanja poslovnih modelov in napotkov iz drugega stebra. Ti novi elementi naj bi se začeli uporabljati leta 2022.

V skladu s širšim ciljem, da se stalno izboljšuje enotnost rezultatov nadzora v državah, ki sodelujejo v EMN, so ECB in pristojni nacionalni organi v letu 2021 skupaj razvili pristope za ocenjevanje učinkovitosti nadzora manj pomembnih institucij in pregleda nad nadzorom. Ti pristopi se v letu 2022 uporabljajo poskusno, rezultati pa se bodo upoštevali v razpravah o tem, kako jih je mogoče še izpopolniti in uvesti v uporabo.

Od leta 2022 se manj pomembne institucije razvrščajo ločeno glede na vpliv in kriterije tveganja. Manj pomembne institucije, ki izpolnjujejo enega od kriterijev vpliva (velikost, pomen za lokalno gospodarstvo, kompleksnost, poslovni model), so razvrščene med institucije z velikim vplivom. Manj pomembne institucije so razvrščene med visoko tvegane na podlagi ocene tveganosti, ki jo opravi pristojni nacionalni organ, ter glede na njihovo izpolnjevanje zahtev za kapital in finančni vzvod. Za manj pomembne institucije, ki so razvrščene med tiste z velikim vplivom, pristojni nacionalni organi izvajajo pogostejše in poglobljene nadzorne dejavnosti, kot so SREP in inšpekcijski pregledi na kraju samem. Tudi ECB podrobneje pregleduje manj pomembne institucije z velikim vplivom in manj pomembne institucije z velikim tveganjem, saj jo morajo pristojni nacionalni organi ECB obvestiti o postopkih in odločitvah, ki jih nameravajo sprejeti v zvezi s temi institucijami. Seznam manj pomembnih institucij z velikim vplivom za leto 2022 je v poglavju 2 tega poročila. Seznam institucij z velikim tveganjem ne bo javno objavljen.

Revidirana uredba o kapitalskih zahtevah (CRR II)^[31] je uvedla nov koncept majhnih in nezapletenih institucij, da bi omogočila ciljno usmerjene poenostavitve zahtev v zvezi z uporabo načela sorazmernosti. Ciljno usmerjene poenostavitve, ki so na voljo majhnim in nezapletenim institucijam, vključujejo manj pogoste in manj podrobne zahteve glede razkritja, s katerimi se zmanjša administrativno breme za majhne in nezapletene institucije. Druga poenostavitev se nanaša na poenostavljeno in manj podrobno različico količnika neto stabilnih virov financiranja (sNSFR). Poenostavljeni količnik neto stabilnih virov financiranja zmanjšuje kompleksnost izračuna, vendar je kalibriran bolj konservativno, tako da majhne in nezapletene institucije še vedno vzdržujejo dovolj stabilnega financiranja.

1.5 Makrobonitetne naloge ECB

ECB je v letu 2021 še naprej dejavno sodelovala z nacionalnimi organi v skladu z makrobonitetnimi nalogami, ki jih ima po členu 5 uredbe o EMN.^[32]

V letu 2021 je prejela več kot 100 makrobonitetnih obvestil nacionalnih organov. Glavnina teh obvestil so bile četrtletne odločitve o določitvi proticikličnih kapitalskih blažilnikov (CCyB) ter odločitve o identifikaciji in kapitalski obravnavi globalnih sistemsko pomembnih institucij (GSPI) ali drugih sistemsko pomembnih institucij (DSPI). Več nacionalnih organov se je odločilo, da v letu 2020 sprostijo blažilnike, da bi spodbudili kreditiranje med pandemijo. Leta 2021 so zaradi povečevanja cikličnega tveganja nekateri nacionalni organi ponovno uvedli zahteve glede proticikličnega kapitalskega blažilnika. ECB je preverila tudi obvestila o drugih makrobonitetnih ukrepih, na primer o določitvi blažilnikov sistemskih tveganj ali ukrepov v skladu s členom 458 uredbe o kapitalskih zahtevah.

ECB in nacionalni organi so na podlagi metodologije, ki jo je razvil Baselski odbor za bančni nadzor, ugotovili osem globalnih sistemsko pomembnih institucij^[33] pod evropskim bančnim nadzorom, ki bodo v letu 2023 morale imeti dodatne kapitalske blažilnike v obsegu od 1,0% do 2,0%. Za eno globalno sistemsko pomembno institucijo^[34] se je veljavna stopnja blažilnika v primerjavi z oceno iz prejšnjega leta zvišala. Novembra 2021 sta Odbor za finančno stabilnost in Baselski odbor za bančni nadzor objavila, da bo Baselski odbor v bližnji prihodnosti pregledal posledice dogajanj, povezanih z evropsko bančno unijo, za metodologijo globalno sistemsko pomembnih bank. To bo vključevalo ciljno usmerjeni pregled obravnave čezmejnih izpostavljenosti v bančni uniji.^[35]

Nacionalni organi so identificirali in določili stopnjo kapitalskih blažilnikov za 124 drugih sistemsko pomembnih institucij. Te stopnje so bile skladne z osnovno metodologijo za določanje kapitalskih blažilnikov za druge sistemsko pomembne institucije, ki jo ECB uporablja od leta 2016.

Julija 2021 je Evropska komisija ECB prosila za svetovanje o pregledu makrobonitetnega okvira. Poziv je bil naslovljen tudi na EBA in ESRB. Evropska komisija je vse tri organizacije pozvala, naj svoje odgovore predložijo do konca marca 2022.

Bančni nadzor v ECB je dejavno sodeloval tudi na več področjih dela ESRB, ki je odgovoren za makrobonitetni pregled nad delovanjem finančnega sistema v EU. To je vključevalo nadaljnje delo ESRB v zvezi z omejitvami razdelitev dobička delničarjem. ESRB je maja 2020 sprejel Priporočilo ESRB/2020/7,^[36] v katerem je zadevne organe pozval, naj od finančnih institucij pod njihovo nadzorno pristojnostjo zahtevajo, da se do 1. januarja 2021 vzdržijo razdelitve. Decembra 2020 je ESRB pregledal in spremenil priporočilo ter zahteval, naj razdelitev ostane znotraj konservativnih pragov.^[37] ESRB je 24. septembra 2021 sporočil, da se je odločil, da bo konec septembra 2021 njegovo priporočilo lahko poteklo.^[38] Zaradi tesnega sodelovanja med ESRB in ECB je ECB zagotovila, da je njeno stališče o razdelitvah ostalo v celoti skladno s priporočilom ESRB.

1.6 Pogled v prihodnost – tveganja in prednostne naloge nadzora v letu 2022

Bančni nadzor v ECB ves čas ocenjuje in spremlja tveganja in ranljivosti, s katerimi se soočajo institucije pod njegovim neposrednim nadzorom. Na podlagi rezultatov te ocene se določijo prednostne naloge nadzora in ustrezne dejavnosti za naslednja tri leta. S stalnim spremljanjem je mogoče prilagoditi prednostne naloge, kadar to upravičujejo razmere.

V letu 2021 je bančni nadzor v ECB v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi ocenil glavna tveganja in ranljivosti, s katerimi se soočajo pomembne institucije, ter določil tri prednostne naloge. Cilj teh prednostnih nalog je zagotoviti, da nadzorovane institucije (1) zdrave dočakajo konec pandemije, (2) izkoristijo priložnost, da s pomočjo učinkovitih strategij digitalizacije in okrepljenega upravljanja odpravijo strukturne slabosti, ter (3) obravnavajo nova tveganja, vključno s podnebnimi in okoljskimi tveganji, tveganji v zvezi z informacijsko tehnologijo in kibernetskim tveganjem (slika 1). Za vsako prednostno nalogo je bančni nadzor v ECB oblikoval sklop strateških ciljev in delovnih programov za obdobje 2022–2024, da bi odpravil najpomembnejše ranljivosti, ugotovljene med ocenjevanjem tveganj.

Slika 1

Prednostne naloge nadzora v obdobju 2022–2024 za odpravo ugotovljenih ranljivosti v bankah

1. prednostna naloga: Zdrave banke ob koncu pandemije

Nadzorovane institucije so sposobne preživeti negativni gospodarski šok, ki ga je povzročil izbruh pandemije, in so na splošno zelo odporne. Ker pandemija še vedno poslabšuje gospodarske obete, morajo biti banke pripravljene, da obvladajo kratkoročne in srednjeročne posledice, zlasti tiste, ki so povezane z morebitnim poslabšanjem kakovosti aktive in popravki pri vrednotenju finančnih trgov.

Ukrepi javne pomoči, kakršnih v zgodovini še ni bilo, so pomagali ublažiti pritisk strmega upada gospodarske aktivnosti v letu 2020 na kakovost aktive bank. Vendar so hkrati zameglili kreditno sposobnost posojilojemalcev in zmanjšali sposobnost bank, da jo natančno ocenijo. Zato ključna prednostna naloga bančnega nadzora v ECB ostaja odpravljanje pomanjkljivosti v bančnih okvirih za upravljanje kreditnega tveganja, ki so jih nadzorniki ugotovili v preteklem letu. Posebej skrb vzbujajoči so odkrivanje in razvrščanje posojilojemalcev v finančnih težavah, vrednotenje zavarovanj in ustreznost praks oblikovanja rezervacij. V zvezi s tem bo bančni nadzor v ECB sodeloval z bankami, ki so poročale o pomembnih pomanjkljivostih pri nadaljnjem ukrepanju na podlagi pisma »Predsedniku oz. predsednici uprave«, in zagotovil, da pravočasno izvedejo korektivne načrte. Nadzorniki bodo spremljali in pregledovali tudi izvajanje smernic EBA o dajanju in spremljanju posojil v bankah, s posebnim poudarkom na nepremičninskih portfeljih.

Izboljšani gospodarski obeti so vsaj kratkoročno zmanjšali tveganje vsesplošne insolventnosti v podjetniškem sektorju. Vseeno bi lahko postopno odpravljanje izrednih ukrepov javne pomoči še naprej negativno vplivalo na visoko zadolžena podjetja v tistih sektorjih, ki so najbolj občutljivi na posledice pandemije COVID-19. Zaradi tega morajo banke in nadzorniki še naprej pozorno preverjati izpostavljenost bank do ranljivih podjetij – zlasti tistih v gostinstvu ter sektorju zračnega prometa in potovanj. Posebno pozornost je treba nameniti tudi sektorju poslovnih nepremičnin, ki se je med krizo močno poslabšal. Bančni nadzor v ECB bo zato okrepil svojo pozornost na izpostavljenosti bank do takih ranljivih podjetij ter izvajal ciljne dejavnosti za primerjavo in kritično preverjanje praks bank za upravljanje tveganj na tem področju.

Iskanje donosov v okolju vztrajno nizkih obrestnih mer, obsežne likvidnosti in izrednih ukrepov pomoči je prispevalo k nadaljnjemu kopičenju tveganj na trgu posojil s finančnim vzvodom. Tako je vse večja nagnjenost k tveganju, o kateri poročajo nekatere velike nadzorovane banke – ki se je odrazila v sprostitvi posojilnih standardov in jo spremlja večje izdajanje posojil s finančnim vzvodom – skrb vzbujajoča in jo morajo nadzorniki pozorno spremljati. Bančni nadzor v ECB bo zato še bolj skrbel, da so prakse upravljanja tveganj v bankah ustrezne, da se ne bi kopičila neblažena tveganja na področju financiranja s finančnim vzvodom. Banke bo tudi spodbujal, da izpolnjujejo nadzorniška pričakovanja, opredeljena v napotkih ECB o poslih s finančnim vzvodom.

Nadaljnje iskanje donosov, ki ga podpira obsežna likvidnost v sistemu, in ugodni pogoji financiranja zbujajo zaskrbljenost glede previsokih vrednotenj v več segmentih trga, ki povečujejo verjetnost prilagoditve cen na trgih dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjev. Nenadna prilagoditev donosnosti, do katere bi prišlo, če bi se spremenila pričakovanja vlagateljev glede inflacije in obrestnih mer, bi lahko povzročila korekcije cen finančnega premoženja. Zaradi tega je bistveno, da so banke pripravljene na take korekcije in lahko hitro prilagodijo svoje prakse upravljanja tveganj. Da bi bile banke ustrezno pripravljene na takšne tržne šoke, bo bančni nadzor v ECB v rednem delu skupnih nadzorniških skupin, v ciljno usmerjenih pregledih in v inšpekcijskih pregledih na kraju samem posvetil več nadzorniške pozornosti tveganjem, ki jih predstavlja pretirano iskanje donosov.

2. prednostna naloga: Strukturne slabosti se odpravljajo z učinkovitimi strategijami digitalizacije in okrepljenim upravljanjem

Za večjo odpornost in vzdržnost poslovnega modela je bistveno, da banke odpravijo strukturnih slabosti na področju digitalne preobrazbe in povečajo zmožnost upravljalnega organa, da usmerja poslovanje.

Spremembe preferenc strank in vse večja konkurenca finančnih tehnologij in tehnoloških velikanov še naprej silijo banke, da hitreje uvajajo digitalne tehnologije. Poleg tega se nadzorovane banke že vse od velike finančne krize spopadajo z nizko dobičkonosnostjo zaradi strukturnih ranljivosti, povezanih s presežnimi zmogljivostmi in stroškovno neučinkovitostjo. Pospešena digitalna preobrazba poslovnih modelov ponuja bankam dobro priložnost, da izboljšajo vzdržnost, in odpira nove možnosti za ustvarjanje prihodkov. Nadzorniki bodo okrepili prizadevanja za oceno strategij digitalizacije v bankah, da bi zagotovili, da imajo banke vzpostavljene ustrezne mehanizme, s katerimi bodo povečale svojo odpornost in dolgoročno vzdržnost poslovnega modela.

Ranljivosti v notranjem upravljanju bank in upravljanju tveganj, ki obstajajo že dalj časa, so za nadzornike še vedno vir zaskrbljenosti. Kljub določenemu napredku v zadnjih nekaj letih imajo številne nadzorovane institucije še naprej strukturne pomanjkljivosti v funkcijah notranjih kontrol, delovanju upravljalnih organov ter zmogljivosti agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja. Te šibke točke bi lahko ovirale sprejemanje odločitev in ravnanje s tveganji ter posledično povzročile zaskrbljenost glede učinkovitosti upravnih odborov bank in zmogljivosti strateškega usmerjanja. Bistveno je, da nadzorovane institucije nemudoma obravnavajo nerešene nadzorniške ugotovitve in povečajo učinkovitost svojih odborov. V tem kontekstu bo bančni nadzor v ECB izvajal ciljno usmerjene pobude, s katerimi bo zagotovil, da bodo banke učinkovito odpravile ugotovljene pomanjkljivosti pri delovanju in sestavi upravljalnih organov, s posebnim poudarkom na njihovi kolektivni primernosti in raznolikosti.

3. prednostna naloga: Obravnavajo se nova tveganja

Okolje tveganj se ves čas spreminja, pri čemer se kratkoročno in dolgoročno pojavljajo številna nova in vse resnejša tveganja za banke. Nadzorniki bodo skušali zagotoviti, da banke proaktivno zmanjšujejo podnebna in okoljska tveganja, naraščajoče tveganje nasprotne stranke do bolj tveganih in manj preglednih nebančnih finančnih institucij ter tveganja v zvezi z delovanjem in odpornostjo IT-sistemov.

Pričakuje se, da bodo podnebna in okoljska tveganja imela velik vpliv, nadzorovane institucije pa morajo ukrepati, da bi obvladovala izzive, ki izhajajo iz fizičnega tveganja in tveganja prehoda.^[39] Zato je bistveno, da v svoje poslovne strategije, okvir upravljanja in okvir upravljanja tveganj ustrezno vključijo podnebna in okoljska tveganja. V tem kontekstu bo bančni nadzor v ECB izvedel tematski pregled, s katerim bo ocenil napredek bank pri doseganju tega cilja, ter stresni test za podnebna tveganja, s katerim bo ocenil odpornost bank in njihovo sposobnost za upravljanje tveganj na tem področju.^[40] Ker so banke svoje prakse razkrivanja zelo malo uskladile z nadzorniškimi pričakovanji, bodo nadzorniki še naprej spremljali, kako napredujejo^[41] in kako izpolnjujejo prihodnje regulativne zahteve.

Povečan obseg storitev na kapitalskem trgu, ki jih banke zagotavljajo bolj tveganim in manj preglednim nebančnim finančnim institucijam (npr. hedge skladom in družinskim uradom), in pomemben vpliv, ki bi ga lahko imeli morebitni stečaji teh institucij, sta izpostavila tveganja, ki izhajajo iz šibkega upravljanja in podstandardnih praks upravljanja tveganj na tem področju. Bančni nadzor v ECB bo za odkrivanje morebitnih relevantnih pomanjkljivosti izvajal ciljno usmerjene preglede in inšpekcijske preglede na kraju samem na področju vodenja in upravljanja kreditnega tveganja nasprotne stranke. Posebna pozornost bo namenjena primarnemu posredovanju, ki ga izvaja nekaj institucij, močno vključenih v to dejavnost. Skupne nadzorniške skupine bodo v zvezi s temi zadevami ukrepale z bankami, da bi zagotovile pravočasno izvedbo učinkovitih korektivnih ukrepov.

Čeprav so pomembne institucije med pandemijo izkazale veliko operativno odpornost, se število kibernetskih incidentov, o katerih se poroča ECB, od leta 2020 povečuje.^[42] Zaradi pospešitve digitalnih strategij bank in vse večje odvisnosti od informacijskih tehnologij je nujno povečati odpornost bank proti kibernetskim grožnjam. Poleg tega tveganja pri zunanjem izvajanju IT v povezavi z vse večjo odvisnostjo bank od tretjih ponudnikov IT zbujajo pomisleke, ki terjajo večjo pozornost nadzora. V tem kontekstu se bo bančni nadzor v ECB postopoma bolj osredotočal na ocenjevanje praks bank na teh področjih in aktivno ukrepal s tistimi, ki kažejo pomembne pomanjkljivosti.

Okvir 3
Nadaljnje ukrepanje po Vodniku ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih: popis samoocen in akcijskih načrtov bank

Bančni nadzor v ECB je v Vodniku o podnebnih in okoljskih tveganjih, objavljenem novembra 2020, predstavil 13 nadzorniških pričakovanj glede tega, kako naj banke pod njegovim neposrednim nadzorom vključijo podnebna tveganja v svoje poslovne modele, upravljanje, upravljanje tveganj in razkritja. Po objavi vodnika je ECB od bank zahtevala, naj se ocenijo glede na ta pričakovanja in predložijo akcijski načrt, v katerem podrobno navedejo, kako bodo svoje prakse uskladile z vodnikom.

Novembra 2021 je ECB rezultate nadzorniške ocene praks v bankah objavila v poročilu o stanju upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj v bančnem sektorju. Ocena, ki je zajela 112 institucij pod neposrednim nadzorom ECB s skupno bilančno vsoto v višini 24 bilijonov EUR, je bila ocena brez primere v zgodovini o pripravljenosti evropskih bank, da ustrezno upravljajo in razkrivajo svojo izpostavljenost podnebnim in okoljskim tveganjem.

Poročilo vsebuje horizontalen pregled sedanjih trendov pri odpravljanju in razkrivanju podnebnih in okoljskih tveganj v bančnem sektorju euroobmočja ter predstavlja nekatere dobre prakse, ki se trenutno pojavljajo pri upravljanju teh tveganj.

Zaključek nadzorniške ocene je bil, da so institucije sicer sprejele začetne ukrepe za vključitev podnebnih tveganj v svoje prakse upravljanja tveganj, vendar pa nobena ni blizu izpolnjevanju vseh nadzorniških pričakovanj (slika A). 90% institucij, ki so sodelovale v projektu, je v povprečju le delno – ali pa sploh ne – usklajenih z nadzorniškimi pričakovanji ECB. Kljub temu se številne banke zavedajo, da bodo podnebna in okoljska tveganja pomembno vplivala na njihov profil tveganosti v naslednjih treh do petih letih, zlasti kar zadeva kreditno, operativno in poslovno tveganje.

Skoraj vse institucije so razvile izvedbene načrte za izboljšanje svojih praks. ECB je ocenila kakovost teh načrtov in zlasti, ali odpravljajo obstoječe vrzeli v praksah v institucijah. Med institucijami so bile velike razlike v kakovosti načrtov (slika A); nekatere banke so predložile kratke in neutemeljene odgovore na vprašalnik, druge pa so predložile velike projektne dokumente, v katerih so podrobno predstavile vse načrtovane ukrepe.

Slika A

Stanje na področju upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj v bančnem sektorju z vidika usklajenosti institucij s pričakovanji in ustreznosti njihovih načrtov, da pospešijo svoje prakse

(os y: raven usklajenosti praks 112 institucij z nadzorniškimi pričakovanji, določenimi v vodniku ECB; os x: raven ustreznosti 112 izvedbenih načrtov institucij za odpravo vrzeli v njihovih praksah)

ECB je vsem bankam poslala individualni dopis s povratnimi informacijami in jih pozvala, naj odpravijo pomanjkljivosti, ugotovljene v nadzorni oceni. V nekaterih primerih lahko institucije v okviru procesa SREP dobijo kvalitativno zahtevo.

Naslednji koraki

ECB se zaveda, da se izzivi, povezani z vključevanjem podnebnih in okoljskih tveganj v strategije, notranje upravljanje in upravljanje tveganj v bankah, stalno razvijajo, ter je odločena, da nadaljuje dialog z bankami o tej temi.

V letu 2021 je bančni nadzor v ECB preučil tudi razkritja institucij o podnebnih in okoljskih tveganjih. Ugotovitve preiskave bodo objavljene v poročilu, vsaka banka pa je dobila povratne informacije.

ECB bo opravila tudi celovit pregled pripravljenosti bank na upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj, vključno z poglobljeno analizo vključevanja podnebnih in okoljskih tveganj v njihovo strategijo in upravljanje ter ureditev za upravljanje tveganj. Pregled bo opravljen v prvi polovici leta 2022. Bančni nadzor v ECB bo izvedel tudi nadzorniški stresni test podnebnih tveganj. Rezultati teh nadzorniških pregledov bodo kvalitativni. Vsakršen možni vpliv na banke bo posreden, in sicer z rezultatom SREP glede na zahteve iz drugega stebra, rezultati za vsako posamezno banko pa ne bodo objavljeni. Poleg tega izboljšane regulativne določbe o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih, zajete v pregledu bančnih pravil EU, ki ga je predlagala Evropska komisija, predvidevajo enotno vključitev podnebnega in okoljskega tveganja v Smernice EBA o skupnih postopkih in metodologijah za SREP in nadzorniškem stresnem testiranju. Na podlagi tega bo ECB v metodologijo SREP postopno vključila podnebna in okoljska tveganja; to bo na koncu vplivalo na kapitalske zahteve po drugem stebru.

2 Izdajanje dovoljenj, uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

2.1 Dovoljenja

2.1.1 Letna ocena pomembnosti (vključno s celovitimi ocenami) in določitev manj pomembnih institucij z velikim vplivom

2.1.1.1 Letna ocena pomembnosti

ECB na podlagi letne ocene pomembnosti in priložnostnih ocen od 1. januarja 2022 neposredno nadzira 115 bank. V skladu z okvirno uredbo o EMN^[43] je bila letna ocena, s katero se ugotovi, ali banka oziroma bančna skupina izpolnjuje katero od meril za uvrstitev med pomembne institucije,^[44] zaključena novembra 2021. Dopolnjena je bila s priložnostnimi ocenami pomembnosti (na podlagi katerih je bilo sprejetih 48 odločitev o pomembnosti), izvedenih po spremembah strukture skupin.

Na podlagi vseh ocen je bilo 30. novembra 2021 med pomembne razvrščenih 115 institucij,^[45] kar je toliko kot v prejšnji letni oceni pomembnosti.

V letu 2021 so bile na seznam pomembnih nadzorovanih subjektov na podlagi letne ocene dodane tri institucije: Banca Mediolanum S.p.A. in Finecobank S.p.A., obe s sedežem v Italiji, ter finska podružnica banke Danske Bank A/S so bile med pomembne institucije razvrščene zato, ker njihova sredstva presegajo 30 milijard EUR. ECB te institucije neposredno nadzira od 1. januarja 2022. Kar zadeva finsko podružnico banke Danske Bank A/S, ECB izvršuje pooblastila pristojnega organa v državi članici gostiteljici.^[46]

Tri institucije so bile odstranjene s seznama pomembnih subjektov:

• BFA Tenedora De Acciones S.A.U., nekdanji holding družbe Bankia S.A., je bila s seznama nadzorovanih institucij odstranjena zaradi združitve na podlagi pripojitve svoje edine podrejene družbe Bankia S.A. v CaixaBank S.A. z začetkom veljavnosti 26. marca 2021;
• s seznama nadzorovanih institucij je bila odstranjena tudi Liberbank S.A., ker je bila na podlagi pripojitve z začetkom veljavnosti 30. julija 2021 združena v Unicaja Banco S.A.;
• C.R.H. - Caisse de Refinancement de l’Habitat je bila razvrščena med manj pomembne institucije, ker v treh zaporednih koledarskih letih ni izpolnjevala nobenega od meril za uvrstitev med pomembne institucije; od 1. januarja 2022 jo neposredno nadzira francoski organ za bonitetni nadzor in reševanje (Autorité de contrôle prudentiel et de résolution – ACPR).

Poleg tega so bile opravljene naslednje spremembe strukture skupin, kar ni vplivalo na število pomembnih nadzorovanih subjektov:

• zaradi združitev v skupini družba Precision Capital S.A. ni več izpolnjevala merila glede znatnih čezmejnih dejavnosti, zato je bil razlog za njeno razvrstitev kot pomembno spremenjen v pomen za nacionalno gospodarstvo (zadevne pragove je izpolnila 31. decembra 2020);
• instituciji Piraeus Bank S.A. in Alpha Bank AE sta bili s seznama odstranjeni zaradi prestrukturiranja skupine in sta postali finančna holdinga, pri čemer sta svoji imeni spremenili v Piraeus Financial Holdings S.A. oziroma ALPHA SERVICES AND HOLDINGS S.A. (poleg tega sta dve novi kreditni instituciji, Piraeus Bank S.A. in ALPHA BANK S.A., pridobili dovoljenje kot njuni podrejeni družbi).

Seznam nadzorovanih subjektov se pogosto posodablja. Najnovejša različica seznama je dostopna na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

Tabela 2

Pomembne in manj pomembne bančne skupine in samostojne banke v okviru evropskega bančnega nadzora po letni oceni pomembnosti iz leta 2021

2.1.1.2 Celovite ocene

ECB je v juliju 2021 zaključila celoviti oceni dveh italijanskih zadružnih bančnih skupin (Iccrea Banca S.p.A. – Istituto Centrale del Credito Cooperativo in Cassa Centrale Banca – Credito Cooperativo Italiano S.p.A.) in dveh baltskih bank (Luminor Bank AS v Estoniji in Akcinė bendrovė Šiaulių bankas v Litvi).

Poleg tega je v avgustu 2021 začela izvajati celovito oceno treh bank na podlagi njihovega izpolnjevanja merila za to, da jih neposredno nadzira ECB: Addiko Bank AG v Avstriji (znatne čezmejne dejavnosti), Agri Europe Cyprus Limited (med tremi največjimi kreditnimi institucijami v državi članici, Slovenija) in Barclays Bank Ireland PLC na Irskem (velikost). Ocena bo predvidoma zaključena proti koncu prve polovice leta 2022.

2.1.1.3 Manj pomembne institucije z velikim vplivom

Zaradi velikega števila manj pomembnih institucij ter razlik med njimi glede velikosti, kompleksnosti in profila tveganosti evropski bančni nadzor te institucije razvršča na podlagi njihovega vpliva na finančni sistem in njihovega profila tveganosti. Od leta 2022 se merila vpliva in merila tveganja ocenjujejo ločeno. Manj pomembne institucije z velikim vplivom se za vsako od držav, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, določijo enkrat letno.

Manj pomembna institucija je razvrščena kot manj pomembna institucija z velikim vplivom, če izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:

• Velikost
  Bilančna vsota institucije je večja od 15 milijard EUR.
• Pomen za gospodarstvo
  Institucija ima bilančno vsoto, ki je večja od 15% BDP države, ali je »druga sistemsko pomembna institucija« (DSPI) v smislu direktive o kapitalskih zahtevah (CRD).
• Potencialno pomembna institucija
  Manj pomembna institucija je »velika institucija« v smislu uredbe CRR II (institucija, ki izpolnjuje eno od meril za uvrstitev med pomembne institucije, vendar ni razvrščena kot pomembna).
• Čezmejne dejavnosti
  Manj pomembna institucija ima v lasti eno ali več kreditnih institucij v eni ali več drugih sodelujočih državah.
• Poslovni model
  Manj pomembna institucija je infrastruktura finančnih trgov z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev, osrednja hranilnica, osrednja zadružna banka ali osrednja institucija institucionalne sheme za zaščito vlog.
• Pravilo minimalne pokritosti
  Če so v jurisdikciji na podlagi zgornjih meril določene manj kot tri manj pomembne institucije z velikim vplivom, se uporabi pravilo minimalne pokritosti. Skladno s tem pravilom je treba, dokler niso določene tri manj pomembne institucije z velikim vplivom, dodatne manj pomembne institucije izbrati na podlagi velikosti.

Manj pomembne institucije, ki velja za majhno in nekompleksno institucijo v smislu uredbe CRR II, ni mogoče določiti kot manj pomembno institucijo z velikim vplivom, če v jurisdikciji, v kateri so vse manj pomembne institucije majhne in nekompleksne, ni največja manj pomembna institucija.

2.1.1.4 Posledice določitve manj pomembne institucije z velikim vplivom

Razvrstitev manj pomembne institucije kot manj pomembne institucije z velikim vplivom je dejavnik, ki ga pristojni nacionalni organi upoštevajo pri določitvi pogostosti in stopnje podrobnosti svojih nadzorniških dejavnosti, kot so med drugim proces SREP in inšpekcijski pregledi na kraju samem. Poleg tega morajo pristojni nacionalni organi v skladu s členoma 97 in 98 okvirne uredbe o EMN uradno obvestiti ECB o vseh pomembnih nadzorniških postopkih ali odločitvah, ki jih nameravajo izvesti oziroma sprejeti v zvezi s temi institucijami.

Spodnja tabela vsebuje seznam manj pomembnih nadzorovanih subjektov z velikim vplivom za leto 2022, kot ga je sprejel Nadzorni odbor ECB. Zaradi preglednosti razvrstitve je pri vsaki instituciji naveden razlog za dodelitev statusa manj pomembne institucije z velikim vplivom.

Tabela 3

Seznam manj pomembnih nadzorovanih subjektov z velikim vplivom za leto 2022

BelgijaBolgarijaNemčijaEstonijaIrskaGrčijaŠpanijaFrancijaHrvaškaItalijaCiperLatvijaLitvaLuksemburgMaltaNizozemskaAvstrijaPortugalskaSlovenijaSlovaškaFinska

2.1.2 Postopki v zvezi z dovoljenji

Leta 2021 je bilo bančnemu nadzoru v ECB priglašenih skupaj 651 postopkov v zvezi z dovoljenji (glej tabelo 4), od tega 29 vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, 24 odvzemov dovoljenja, 52 postopkov za prenehanje dovoljenja, 111 postopkov za izdajo dovoljenja za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža, 404 postopki za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«) in 31 postopkov za izdajo dovoljenja finančnim holdingom. Po začetku veljavnosti novega regulativnega okvira za nadzor investicijskih podjetij junija 2021 so se pristojni nacionalni organi in ECB ukvarjali tudi z izdajanjem dovoljenj investicijskim podjetjem za delovanje kot kreditne institucije.

Tabela 4

Postopki v zvezi z dovoljenji, priglašeni ECB

V letu 2021 je bilo dokončanih 200 odločitev o postopkih v zvezi z dovoljenji.^[47] Od tega je Nadzorni odbor predložil 90 osnutkov odločitev, ki jih je nato odobril Svet ECB. Preostalih 110 odločitev je odobrilo višje vodstvo v okviru prenesenih pooblastil.^[48] Teh 200 odločitev o postopkih v zvezi z dovoljenji predstavlja 8% vseh posameznih nadzorniških odločitev ECB v letu 2021.

Na podlagi dveh postopkov v zvezi z dovoljenji sta bili sprejeti negativni odločitvi. Poleg tega je bilo zaradi negativne ocene sedem vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev in osem priglasitev pridobitve ali povečanja kvalificiranih deležev umaknjenih pred dokončanjem odločitve.

V primerjavi z letom 2020 je število priglašenih postopkov v zvezi z dovoljenji v letu 2021 ostalo večinoma nespremenjeno, če se upoštevajo vloge, ki so bile predložene zaradi novega okvira za izdajanje dovoljenj (mešanim) finančnim holdingom.

2.1.2.1 Dogajanja v zvezi s skupnimi postopki

Na splošno je bilo v letu 2021 število skupnih postopkov, priglašenih ECB v zvezi z izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, kvalificiranimi deleži in odvzemom dovoljenja, podobno kot v prejšnjem letu.

Bančni nadzor v ECB je ocenil veliko število postopkov v zvezi s kvalificiranimi deleži. V manjšem številu postopkov so se vložniki zaradi pomislekov, ki so jih med prvotnim ocenjevanjem izrazili nadzorniki, ali ker je ECB izdala negativno odločitev, odločili, da vlogo umaknejo ali da uveljavljajo svojo pravico do izjave. V drugih primerih so se vložniki za umik vloge odločili zaradi dolgotrajnih negotovih makroekonomskih razmer ali zaradi razlogov, specifičnih za posamezen primer. Pri več postopkih v zvezi s kvalificiranimi deleži, ki so bili začeti zaradi notranje reorganizacije, je bil uporabljen poenostavljeni pristop ocenjevanja kvalificirani deležev. Enako kot v prejšnjih letih ter kljub nastajajočemu trendu preoblikovanja in aktivne konsolidacije je bil obseg čezmejnih konsolidacijskih dejavnosti majhen.

V letu 2021 se je velika večina postopkov za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev nanašala na ustanovitev novih manj pomembnih institucij. Enako kot v prejšnjih letih je bil glavni razlog za nove vloge za izdajo dovoljenja povečana uporaba digitalnih inovacij za zagotavljanje storitev strankam v EU (npr. finančnotehnološki poslovni modeli).

Po uvedbi »dovoljenja za opravljanje specializiranih bančnih storitev« leta 2017 se je število vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev iz Litve še naprej močno povečevalo. V zvezi s tem sta Lietuvos bankas in ECB še naprej kritično pretresali poslovne modele, ki so jih predložili vlagatelji, zaradi česar so vložniki umaknili ali pristojni nacionalni organi zavrnili precej več vlog. Poleg tega je bilo v Nemčiji nekaj vlog za izdajo dovoljenja, ki so se nanašale na inovativne tehnologije, umaknjenih med prvotnim ocenjevanjem.

Maloštevilni postopki za izdajo dovoljenja pomembnim institucijam so bili izvedeni predvsem zaradi razširitve dovoljenja na dodatne regulirane dejavnosti, ki so jih načrtovale banke.

Postopki za odvzem dovoljenja so bili izvedeni predvsem zaradi prostovoljnega prenehanja opravljanja poslovne dejavnosti ter združitev in prevzemov ali drugih vrst prestrukturiranja. Štiri manj pomembne institucije so izstopile s trga na podlagi postopkov neprostovoljne likvidacije, vključno s postopki zaradi insolventnosti.

2.1.2.2 Dogajanja v zvezi s postopki za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«), investicijskimi podjetji in (mešanimi) finančnimi holdingi

ECB in pristojni nacionalni organi so v letu 2021 vodili 404 postopke za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev. Investicijska podjetja, razvrščena kot kreditne institucije na podlagi revidirane direktive CRD/uredbe CRR, so svoje dejavnosti čezmejnega opravljanja storitev prvič priglasila po novem režimu.

ECB in pristojni nacionalni organi so nadaljevali tudi delo v zvezi z izdajanjem dovoljenj za investicijska podjetja. Junija 2021 je začel veljati nov regulativni okvir za nadzor investicijskih podjetij, ki uvaja merila, po katerih mora investicijsko podjetje zaprositi za dovoljenje kot kreditna institucija. Tako dovoljenje je treba pridobiti na podlagi kvalitativnih (dejavnosti, ki jih podjetje opravlja) in kvantitativnih meril (vrednost sredstev podjetja), in sicer kot samostjona banka ali kot skupina. V letih 2021 in 2022 se za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja kot kreditne institucije, uporablja prehodna ureditev. Po pričakovanjih se bo zahteva, da morajo pridobiti bančno dovoljenje, uporabila za približno 20 institucij. Do zdaj so pristojni nacionalni organi obvestili ECB o 11 predloženih vlogah.

S členom 21a direktive CRD V je bila uvedena nova nadzorna ureditev za nadrejene (mešane) finančne holdinge^[49] v nadzorovanih skupinah. Ti finančni holdingi so, potem ko so odobreni, odgovorni za zagotavljanje skladnosti nadzorovane skupine z bonitetnimi zahtevami na konsolidirani podlagi. Pri pomembnih nadzorovanih skupinah je ECB odgovorna za odobritev teh nadrejenih (mešanih) finančnih holdingov ali za njihovo izvzetje iz odobritve. V letu 2021 je ECB prejela 31 vlog in izdala 23 odločitev (v zvezi z enim na novo ustanovljenim in 22 obstoječimi (mešanimi) finančnimi holdingi v nadzorovanih skupinah): devet (mešanih) finančnih holdingov je bilo odobrenih, 14 (mešanih) finančnih holdingov pa je bilo izvzetih iz odobritve.

2.1.2.3 Portal IMAS

Portal IMAS je spletna platforma, ki olajšuje komuniciranje in izmenjavo informacij med nadzorniki in nadzorovanimi subjekti/tretjimi osebami. Portal je del strategije za digitalizacijo nadzorniških procesov EMN in zajema celoten nadzorni cikel.^[50]

Od januarja 2021 se precejšen delež postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti izvaja prek portala IMAS. Leta 2021 so bili v portal vključeni postopki oddaje vlog za čezmejno opravljanje storitev in pridobitev/povečanje kvalificiranih deležev, v letu 2022 pa bodo dodani postopki za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, prostovoljni odvzem dovoljenja in izdajo dovoljenja za finančne holdinge. Zato število zahtev in transakcij, predloženih prek portala IMAS, stalno narašča.

2.2 Postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti

Leta 2021 je bilo bančnemu nadzoru v ECB priglašenih skupaj 2.627 postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti^[51] (individualnih ocen članov uprave in nadzornega odbora, nosilcev ključnih funkcij^[52] in vodij podružnic v tretjih državah) (tabela 5).

Tabela 5

Postopki ocenjevanja sposobnosti in primernosti, priglašeni ECB

Okrog 67% vseh postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti, prejetih leta 2021, se je nanašalo na člane upravljalnega organa v nadzorni funkciji, preostalih 33% pa na člane upravljalnega organa v vodstveni funkciji (okrog 28%), na nosilce ključnih funkcij (4%) in vodje podružnic v tretjih državah (1%).

Celotno trajanje postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti, dokončanih v letu 2021, je v povprečju znašalo 3,7 meseca, kar je manj od najdaljšega obdobja štirih mesecev, določenega v odstavku 179 Skupnih smernic ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij.

2.2.1 Dogajanja v zvezi z ocenjevanjem sposobnosti in primernosti

ECB je zaradi svojega strožjega in bolj poglobljenega pristopa k ocenjevanju sposobnosti in primernosti ter svojih prizadevanj za okrepitev upravljanja v nadzorovanih bankah pri 58% ocenjenih članih upravljalnih organov ugotovila pomanjkljivosti pri izpolnjevanju enega ali več meril sposobnosti in primernosti. To pomeni 8-odstotno povečanje glede na leto 2020. Najpogostejše težave so se nanašale na izkušnje, nasprotja interesov in časovno razpoložljivost kandidatov. Na podlagi tega je ECB zadevnim pomembnim institucijam določila pogoje, obveznosti ali priporočila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

ECB pri ocenjevanju sposobnosti in primernosti sodeluje z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi ter neposredno z nadzorovanimi subjekti. Če se glede primernosti kandidata pojavijo dvomi ali pomisleki, se zadevna vloga za ocenjevanje sposobnosti in primernosti pogosto umakne. S tem nadzorniškim dialogom z bankami se preprečijo negativne odločitve ECB o sposobnosti in primernosti. V letu 2021 je bilo tako umaknjenih 52 vlog, kar je 30 več kot v letu 2020.

ECB je v letu 2021 izvedla tudi 17 ponovnih ocen glede več članov upravljalnih organov kreditnih institucij. Pet izmed teh ponovnih ocen se je nanašalo na okvir za preprečevanje pranja denarja, štiri na kazenske postopke, dve na civilne sodne postopke in šest na druge zadeve, kot sta stečaj in goljufija.

Pri skupno 36 vlogah so bile pri ocenjevanju primernosti članov upravljanega organa upoštevane tudi relevantne informacije glede pranja denarja / financiranja terorizma.

ECB si prizadeva povečati učinkovitost svojih postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti, zlasti s preučevanjem uporabe orodij nadzorniške tehnologije. Portal IMAS, ki ga nadzorovani subjekti uporabljajo za predložitev svojih vlog za ocenjevanje sposobnosti in primernosti pristojnim nacionalnim organom in ECB, se je izkazal za koristno orodje za izboljšanje učinkovitosti.

2.3 Prijava kršitev, uveljavljanje pravil, sankcije in drugi denarni ukrepi.

2.3.1 Uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

Po uredbi o EMN in okvirni uredbi o EMN je razdelitev pooblastil za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi odvisna od narave domnevne kršitve, osebe, odgovorne zanjo, ter ukrepa, ki ga je treba sprejeti (glej Letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih v letu 2014). V skladu z veljavnim pravnim okvirom se kazni, ki jih ECB naloži v okviru svojih nadzorniških nalog, objavijo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Tu se objavijo tudi kazni, ki jih na zahtevo ECB naložijo pristojni nacionalni organi.

ECB je v letu 2021 vodila osem postopkov za nalaganje sankcij, od katerih so bili štirje leta 2020 še v teku (tabela 6). V teh osmih postopkih je sprejela pet sklepov.

Tabela 6

Dejavnosti ECB na področju uveljavljanja pravil in nalaganja sankcij v letu 2021

Od osmih postopkov, vodenih v letu 2021, se jih je sedem nanašalo na sum kršitve neposredno veljavne zakonodaje EU (vključno s sklepi in uredbami ECB) s strani sedmih pomembnih institucij. Dva od teh postopkov sta bila leta 2021 zaključena s sklepoma ECB o naložitvi kazni dvema nadzorovanima subjektoma iz iste bančne skupine v skupni višini 615.000 EUR. Dva postopka v zvezi s kršitvami neposredno veljavne zakonodaje EU sta bila v letu 2021 ustavljena, pri čemer eden zato, ker je bilo treba upoštevati sorazmernost, drugi pa zato, ker malomarnost ni bila dokazana. Trije postopki so bili ob koncu leta 2021 še vedno v teku.

Preostali postopek, voden v letu 2021, se je nanašal na sum, da je manj pomembna institucija kršila nacionalno zakonodaje, s katero se izvaja direktiva EU, zaključen pa je bil z zahtevo ECB za začetek postopka, naslovljeno na ustrezni pristojni nacionalni organ.

V grafu 18 je prikazana celotna razčlenitev sumov kršitev, zaradi katerih je ECB v letu 2021 vodila postopke za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, po področjih.

Graf 18

Sumi kršitev, ki so predmet postopkov za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij v letu 2021

Pristojni nacionalni organi so na podlagi prejšnjih zahtev ECB uvedli postopke in po ocenah, opravljenih v skladu z nacionalno zakonodajo, v letu 2021 naložili dve denarni kazni v skupni višini 24,7 milijona EUR.

Podrobne informacije, vključno z obsežnimi statističnimi podatki o dejavnostih na področju nalaganja sankcij, ki so jih leta 2021 v zvezi kršitvami bonitetnih zahtev v okviru evropskega bančnega nadzora izvedli ECB in pristojni nacionalni organi, bodo predstavljene v letnem poročilu o dejavnostih na področju nalaganja sankcij v EMN v letu 2021 (Annual Report on Sanctioning Activities in the SSM in 2021). Poročilo bo v drugem četrtletju 2022 objavljeno na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

2.3.2 Drugi denarni ukrepi

Po uredbi o EMN ECB izključno za namene opravljanja svojih nadzorniških nalog izvaja tudi pooblastila, ki so pristojnim nacionalnim organom na voljo na podlagi ustrezne nacionalne zakonodaje.

V zvezi s tem je ECB v letu 2021 dvema pomembnima nadzorovanima subjektoma odredila upravne ukrepe, ki so pristojnemu nacionalnemu organu na voljo na podlagi nacionalne zakonodaje, s katero se izvaja direktiva CRD. Odrejeni nacionalni upravni ukrepi niso bili kaznovalne narave in so pomenili plačila obresti v znesku približno 21,5 milijona EUR zaradi kršitve zahtev glede omejitev velike izpostavljenosti. Nadzorovana subjekta sta se zoper odločitvi ECB pritožila na Sodišču Evropske unije.

2.3.3 Prijava kršitev

V skladu s členom 23 uredbe o EMN je ECB dolžna zagotoviti, da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi, na podlagi katerih lahko kdor koli prijavi kršitev relevantne zakonodaje EU (ta proces navadno imenujemo »žvižgaštvo«). Skladno s tem ECB upravlja mehanizem za prijavo kršitev, ki vključuje spletno platformo, dostopno s spletnega mesta ECB o bančnem nadzoru.

ECB zagotavlja popolno zaupnost prijav kršitev, prejetih prek te spletne platforme ali drugih kanalov (npr. po elektronski ali navadni pošti), in pri izvajanju nadzorniških nalog upošteva vse razpoložljive informacije.

ECB je leta 2021 v okviru mehanizma za prijavo kršitev prejela 152 prijav, kar je 27% manj kot leto prej. Od tega se je 78 prijav nanašalo na domnevno kršitev zadevne zakonodaje EU, med njimi jih je bilo 72 s področja nadzorniških nalog ECB, šest prijav pa je bilo povezanih z nadzorniškimi nalogami pristojnih nacionalnih organov. Preostale prijave so se večinoma nanašale na domnevne kršitve nebonitetnih zahtev (npr. varstvo potrošnikov), zato so bile zunaj področja uporabe mehanizma za prijavo kršitev.

Največ prijav je bilo povezanih z vprašanji upravljanja (72%) ter nepravilnega izračuna kapitala in kapitalskih zahtev (8%). Celotna razčlenitev je prikazana v grafu 19. Vprašanja v zvezi z upravljanjem so se nanašala predvsem na upravljanje tveganj in notranje kontrole, funkcije upravljalnega organa, zahteve glede sposobnosti in primernosti ter na organizacijsko strukturo.^[57]

Graf 19

Domnevne kršitve, prijavljene v mehanizmu za prijavo kršitev

(v odstotkih)

Z informacijami, sporočenimi prek mehanizma za prijavo kršitev, so bile seznanjene skupne nadzorniške skupine. Te informacije je ECB ustrezno upoštevala in jih obravnavala v okviru nadzorniških nalog. Glavni preiskovalni ukrepi, sprejeti leta 2021 v zvezi s prijavami kršitev zadevne zakonodaje EU, so vključevali:

• notranjo oceno na podlagi obstoječe dokumentacije (43%);
• zahtevo, da nadzorovani subjekt predloži dokumente ali pojasnila (27%);
• zahtevo za notranjo revizijo ali inšpekcijski pregled na kraju samem (19%).

3 Pomoč pri kriznem upravljanju

3.1 Sodelovanje z Enotnim odborom za reševanje

Bančni nadzor v ECB in Enotni odbor za reševanje sta tudi v letu 2021 tesno sodelovala na vseh ravneh. Nadzorni odbor ECB je povabil predsednico Enotnega odbora za reševanje, naj kot opazovalka sodeluje na njegovih sejah v zvezi z zadevami, povezanimi z odgovornostmi Enotnega odbora za reševanje. Podobno je predstavnik ECB kot opazovalec sodeloval na izvršnih in plenarnih sejah Enotnega odbora za reševanje. Poleg tega so si predsednici ter višje in srednje vodstvo ECB in Enotnega odbora za reševanje redno izmenjavali stališča o temah skupnega interesa, kot so proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), načrtovanje sanacije in reševanja ter delo na področju politik v zvezi s kriznim upravljanjem. V skladu z memorandumom o soglasju med Enotnim odborom za reševanje in ECB sta si organizaciji izmenjali obsežen sklop pomembnih podatkov in informacij, ki sta jih že imeli na razpolago. To je bankam pomagalo zmanjšati breme poročanja.

ECB in Enotni odbor za reševanje sta si tudi izmenjala stališča o možnih izboljšavah okvira politike za krizno upravljanje. Primeri obravnavanih tem vključujejo komplet orodij, ki so na razpolago zadevnim organom, in uporabo zunanjih sredstev pri reševanju. Te redne izmenjave stališč z Enotnim odborom za reševanje so prispevale tudi k obogatitvi lastnega prispevka ECB k namenskemu posvetovanju Evropske komisije o pregledu okvira za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge.^[58]

Poleg tega je ECB tako kot v preteklosti sodelovala v kriznih simulacijah, ki jih je izvedel Enotni odbor za reševanje ter katerih namen je bil testirati postopke in mednarodno sodelovanje ter izboljšati poznavanje postopkov odločanja in operativnih procesov teh dveh organov v kolegiju za reševanje.

Prav tako so bila organizirana skupna usposabljanja o različnih temah (npr. načrtovanje sanacije, metodologija SREP ter revidirana politika Enotnega odbora za reševanje o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL)). Namen usposabljanj je bil okrepiti sodelovanje in oblikovati enotno razumevanje med organoma glede različnih vidikov njunega dela.

Poleg tega je bilo redno sodelovanje med skupnimi nadzorniškimi skupinami ECB in notranjimi skupinami za reševanje v okviru Enotnega odbora za reševanje še naprej ključen del sodelovanja med organizacijama. To je vključevalo tesno sodelovanje v zvezi z institucijami, vključenimi v okvir ECB za krizno upravljanje, tj. institucijami, katerih finančne razmere se poslabšujejo, in sodelovanje Enotnega odbora za reševanje v skupinah za krizno upravljanje, da bi zagotovili popolno usklajenost nadzornikov in organov za reševanje v kriznih razmerah.

Bančni nadzor v ECB se je v skladu z zakonskim okvirom posvetoval z Enotnim odborom za reševanje glede načrtov sanacije, ki so mu jih predložile pomembne institucije. Ugotovitve odbora je upošteval pri oceni teh načrtov in pripravi povratnih informacij za nadzorovane subjekte. Te ugotovitve so se med drugim nanašale na izvedljivost možnosti sanacije in kalibracijo pragov kazalnikov sanacije, povezanih z MREL.

Enotni odbor za reševanje se je z bančnim nadzorom v ECB v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje (EMR)^[59] posvetoval tudi o osnutkih načrtov za reševanje. To posvetovanje je tako kot v preteklosti vključevalo določitev MREL in ocene rešljivosti. Enotni odbor za reševanje se je tako kot v prejšnjih letih z bančnim nadzorom v ECB posvetoval o izračunu vnaprejšnjih prispevkov v enotni sklad za reševanje, pri čemer je bila ocena ECB osredotočena na ugotovitve z vidika nadzora in nadaljnjega poslovanja.

3.2 Krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah

Za krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah je potrebno tesno sodelovanje med pristojnim nacionalnim organom in ECB. Čeprav je pristojni nacionalni organ neposredno odgovoren za nadzorniške ukrepe, namenjene manj pomembnim institucijam, sta tesnejše sodelovanje in izmenjava informacij potrebna, kadar se manj pomembna institucija približa točki nerentabilnosti. Na tej stopnji se ECB kot pristojni organ za skupne postopke s pristojnim nacionalnim organom dogovori o morebitnem odvzemu dovoljenja.

ECB in pristojni nacionalni organi so v letu 2021 tesno sodelovali in si izmenjali informacije o več manj pomembnih institucijah, za katere je bilo ugotovljeno, da se lahko njihovo finančno stanje poslabša ali da so v krizi. Pristojni nacionalni organi so ECB obvestili o sedmih novih primerih poslabšanja finančnega stanja manj pomembnih institucij. ECB in pristojni nacionalni organi so tudi še naprej tesno sodelovali in si izmenjali informacije o 29 aktivnih primerih poslabšanja finančnega stanja, pri čemer je bilo 15 primerov predmet okrepljenega sodelovanja med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, za sedem primerov pa je bilo treba ustanoviti posebne kontaktne skupine za krizno upravljanje. Te skupine so enako kot v prejšnjih letih zagotavljale pravočasno in usklajeno sprejemanje nadzorniških ukrepov in odločitev.

Pristojni nacionalni organi so leta 2021 ECB obvestili tudi o 12 primerih, povezanih z odvzemom dovoljenja manj pomembnim institucijam. Dva od teh primerov sta se nanašala na združitve ali povezovanje, trije na likvidacijo in sedem na prostovoljno prenehanje opravljanja poslovne dejavnosti. V štirih od teh 12 primerov je ECB sprejela odločitev o odvzemu dovoljenja, preostalih osem pa se še obravnava.

Glavni razlogi za poslabšanje finančnega stanja manj pomembnih institucij v letu 2021 so bili neuspešni poslovni modeli, nenehna nizka dobičkonosnost, ki je povzročila težave s solventnostjo, in pomanjkljivi sistemi upravljanja (vključno z neprimernimi okviri za preprečevanje pranja denarja), dodatno pa so k poslabšanju prispevale računovodske goljufije.

4 Čezmejno sodelovanje

4.1 Evropsko in mednarodno sodelovanje

4.1.1 ECB in kolegiji bančnih nadzornikov

ECB deluje kot konsolidacijski nadzornik za evropske bančne skupine s sedežem v državi, ki sodeluje v enotnem mehanizmu nadzora (EMN). Zaradi tega lahko po enakih pogojih izvaja celovit in dosleden nadzor nad vsemi subjekti (podrejenimi družbami ali podružnicami) bančne skupine, tudi če so ti v državah članicah EU, ki ne sodelujejo v EMN, ali v neevropskih državah.

Ena izmed nalog ECB je zagotavljati redno sodelovanje z vsemi zadevnimi bančnimi in nebančnimi nadzornimi organi, kar počne z ustanavljanjem kolegijev nadzornikov. Kadar ima bančna skupina sedež zunaj bančne unije, ECB pa nadzira najmanj eno od globalnih podrejenih družb ali podružnic te skupine, ker so te v državi članici, ki sodeluje v EMN, ECB deluje skladno z dogovori o sodelovanju, sklenjenimi z organi zadevne države zunaj EU. V večini primerov mednarodno sodelovanje konsolidacijskega organa poteka prek kolegijev nadzornikov, vendar se lahko zaradi lokalnih zahtev in pravil o zaupnosti časovni okviri in postopki odločanja med posameznimi organi razlikujejo.

Skupne nadzorniške skupine pri izpolnjevanju njihovih s sodelovanjem povezanih obveznosti v skladu z evropskimi predpisi in direktivami (npr. opredelitev subjektov v skupini, izmenjava ključnih finančnih kazalnikov med pristojnimi organi, načrt nadzorniških pregledov za kolegije nadzornikov) stalno podpira medpodročna ekipa, sestavljena iz predstavnikov treh vertikalnih generalnih direktoratov. Medpodročna ekipa poleg tega spodbuja poenotenje in najboljše nadzorniške prakse v zvezi z mednarodnim sodelovanjem.

Ekipa je v letu 2021 prispevala k pregledu 13 pisnih sporazumov o sodelovanju za kolegije nadzornikov, da bi se upoštevala sprememba statusa organa Prudential Regulation Authority (britanskega organa za bonitetni nadzor), ki je po brexitu postal organ tretje države.

4.1.2 Krepitev sodelovanja z organi tretjih držav

ECB stalno spremlja dogajanje na področju čezmejnega bančništva ter ocenjuje potrebo po okrepljenem sodelovanju z bonitetnimi organi tretjih držav, ki lahko poteka na podlagi sporazumov o sodelovanju, s sodelovanjem v kolegijih nadzornikov in na podlagi sporazumov, sklenjenih za vsak primer posebej. V letu 2021 je sklenila dodatna sporazuma o sodelovanju z ministrstvom za finančne storitve države New York (New York State Department of Financial Services, NYDFS) in avstralskim organom za bonitetno ureditev (Australian Prudential Regulation Authority, APRA). Sporazuma veljata za pomembna zaradi pomembnih čezmejnih povezav med bančnimi sektorji, za katere je vzpostavljen evropski bančni nadzor, in bančnimi sektorji zvezne države New York oziroma Avstralije.

Sporazuma o sodelovanju predvidevata sodelovanje med omenjenimi organi za namene izvajanja njihovih nadzorniških nalog v zvezi s čezmejnimi kreditnimi institucijami. To sodelovanje naj bi potekalo po najboljših močeh, začne pa se lahko na zahtevo omenjenih organov ali na njihovo lastno ponudbo, kadar je to primerno. Zajema katere koli informacije, ki bi bile lahko organom v pomoč pri spodbujanju varnega in zanesljivega delovanja nadzorovanih subjektov.

4.1.3 Krepitev sodelovanja z organi za nadzor trga vrednostnih papirjev

ECB in ameriška komisija za nadzor trga vrednostnih papirjev (Securities and Exchange Commission, SEC) sta 16. avgusta 2021 podpisali sporazum o sodelovanju, da bi se pripravili na registracijo pomembnih institucij kot posrednikov pri zamenjavah vrednostnih papirjev ali pomembnejših udeležencev v zamenjavah vrednostnih papirjev v ZDA. Predpisi ZDA določajo, da se morajo neameriški posredniki pri zamenjavah vrednostnih papirjev in neameriški pomembnejši udeleženci v zamenjavah vrednostnih papirjev, ki precejšen del poslovanja opravljajo v ZDA, do 1. novembra 2021 oziroma 1. decembra 2021 registrirati pri komisiji SEC. Komisija SEC lahko takim subjektom dovoli, da nekatere zahteve ZDA izpolnijo tako, da izpolnijo primerljive zahteve EU in nacionalne zahteve. Da bi bilo to mogoče, morajo komisija SEC ter zadevni nadzorni organi in organi za nadzor trga podpisati sporazume o sodelovanju.

Na podlagi tega sporazuma o sodelovanju bosta ECB in SEC medsebojno komunicirali ter si izmenjavali informacije o dejavnostih v zvezi z zamenjavami vrednostnih papirjev, ki jih subjekti, nadzor nad katerimi izvaja ECB, izvajajo v ZDA. Na podlagi tega sodelovanja bodo lahko ustrezni subjekti EMN čim bolj zmanjšali podvajanje prizadevanj za zagotavljanje skladnosti poslovanja in se še naprej osredotočali na izpolnjevanje zahtev EU, hkrati pa zagotavljali skladnost z zahtevami ZDA.

Na ravni EU je ECB leta 2021 sklenila sporazum o sodelovanju z Autorité des Marchés Financiers (AMF) kot pristojnim organom, odgovornim za trge in finančne instrumente v Franciji.

4.1.4 Objava sporazumov o sodelovanju na področju nadzora

ECB je maja 2020 odobrila politiko glede objave obstoječih in prihodnjih sporazumov o sodelovanju, ki jih je sklenila oziroma jih bo sklenila kot bančni nadzornik. Z objavo teh sporazumov se morajo strinjati njihove pogodbenice, poleg tega pa zanjo veljajo morebitne omejitve glede dostopa do zaupnih informacij v skladu z veljavno zakonodajo. ECB je 19. februarja in 30. aprila 2021 na svojem spletnem mestu objavila 18 sporazumov o sodelovanju, ki jih je kot bančni nadzornik sklenila od leta 2014, med drugim sporazume o sodelovanju z bančnimi nadzorniki in organi za nadzor trgov v tretjih državah, vključno s sporazumom o sodelovanju, ki ga je leta 2019 v povezavi z brexitom podpisala z Bank of England/Prudential Regulation Authority. Poleg tega je ECB v drugi polovici leta objavila še tri sporazume o sodelovanju, ki jih je pred kratkim sklenila z organi SEC, NYDFS in AMF.

4.1.5 Tesno sodelovanje v EMN

V letu 2021 je sodelovanje z Bolgarijo in Hrvaško, dveh najmlajših članic bančne unije, ki sta se tej pridružili oktobra 2020, potekalo zelo gladko. Hrvatska narodna banka in Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) sta bili vključeni v strukturo EMN, njuni predstavniki pa so prispevali k odločanju v Nadzornem odboru, zaradi česar je nadzor ECB v celotni bančni uniji potekal gladko. Strokovnjaki obeh pristojnih nacionalnih organov so skrbno izvajali redni nadzor ne le podrejenih družb evropskih bank v Bolgariji in na Hrvaškem, temveč tudi njihovih nadrejenih subjektov in zadevnih bančnih skupin. ECB je v svoje dejavnosti nadzora manj pomembnih institucij vključila tudi bolgarske in hrvaške manj pomembne institucije, da bi spodbudila dosledno uporabo visokokakovostnih nadzorniških standardov za manj pomembne institucije v obeh državah. Med letom so se z namenom podpiranja skupnega dela izvajali seminarji in delavnice. Skupni nadzor je ključen za bolj integriran bančni sektor.

4.1.6 Programi MDS za ocenjevanje finančnega sektorja

Programi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za ocenjevanje finančnega sektorja (IMF Financial Sector Assessment Programmes, FSAP) so celoviti in poglobljeni pregledi finančnega sektorja posamezne države.

V okviru ocene FSAP za euroobmočje, ki jo je MDS izvedel leta 2018, je bila pregledana arhitektura bančnega nadzora in reševanja v euroobmočju. Bančni nadzor v ECB je številna od priporočil MDS že vključil v svoje nadzorniške prakse, hkrati pa sta sozakonodajalca EU obravnavala in trenutno obravnavata priporočila, zaradi katerih so potrebne spremembe zakonodaje EU.

MDS je v letu 2021 začel izvajati oceno FSAP za Nemčijo, Irsko in Finsko. S temi nacionalnimi ocenami FSAP se ocenijo nebančne teme, kot so domači zavarovalniški in makrobonitetni okviri, ter vsebujejo celostno oceno zadev, povezanih z bančništvom, zlasti tistih, za katere so odgovorni nacionalni organi, ki nadzorujejo manj pomembne institucije, ali vidikov, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Poleg tega je MDS v letu 2021 dokončal redni pregled FSAP, na podlagi katerega je bil posodobljen seznam jurisdikcij s sistemsko pomembnimi finančnimi sektorji, ki so predmet občasnega obveznega ocenjevanja.

Sodelovanje ECB v nacionalnih posvetovanjih MDS po členu IV za države, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, se v skladu z njenimi odgovornostmi na teh področjih nanaša na mikro- in makrobonitetna vprašanja.

4.2 Sodelovanje pri oblikovanju evropskega in mednarodnega regulativnega okvira

4.2.1 Prispevek k delu Odbora za finančno stabilnost

V letu 2021 je bil Odbor za finančno stabilnost še naprej osredotočen na mednarodno sodelovanje pri reševanju izzivov, ki so posledica pandemije koronavirusa (COVID-19), in ohranjanju finančne stabilnosti.

Bančni nadzor v ECB je kot član Odbora za finančno stabilnost s posebnim poročilom dejavno prispeval k identificiranju prvih spoznanj, pridobljenih med pandemijo COVID-19 z vidika finančne stabilnosti.

ECB je prispevala tudi k splošnejšim zadevam v okviru programa dela Odbora za finančno stabilnost, kot so (i) letna določitev globalnih sistemsko pomembnih bank ob posvetovanju z Baselskim odborom za bančni nadzor, vključno z načrtovanim pregledom posledic dogajanja v zvezi z bančno unijo za metodologijo ocenjevanja globalnih sistemsko pomembnih bank, (ii) dokončanje poročila o poročanju o kibernetskih incidentih, (iii) usklajevanje načrta za obravnavo podnebnih finančnih tveganj in (iv) priprava predlogov politike za povečanje odpornosti skladov denarnega trga. V zvezi s tem je sodelovala na plenarnih zasedanjih Odbora za finančno stabilnost, sejah njegovega stalnega odbora za izvajanje standardov ter stalnega odbora za nadzorniško in regulativno sodelovanje. Sodelovala je tudi v njegovi usmerjevalni skupini za reševanje bank in njegovi regionalni posvetovalni skupini za Evropo.

Bančni nadzor v ECB bo še naprej prispeval k programu dela Odbora za finančno stabilnost na več področjih, vključno z mednarodnim sodelovanjem, usklajevanjem odziva na COVID-19, nadaljnjim delom glede digitalnih inovacij in obravnavanjem finančnih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb.

4.2.2 Prispevek k baselskemu procesu

V letu 2021 je skupina guvernerjev centralnih bank in vodij nadzornih organov, ki je nadzorni organ Baselskega odbora za bančni nadzor, podprla strateške prednostne naloge ter delovni program Baselskega odbora za leti 2021 in 2022. Precejšnja skrb je bila namenjena izvajanju in ocenjevanju predhodno dogovorjenih reform, odkrivanju in ocenjevanju novih tveganj in ranljivosti (tj. digitalizacija in podnebna finančna tveganja) ter razvoju nadzorniškega sodelovanja. ECB je dejavno prispevala k tem prizadevanjem.

V zvezi s tem ECB sopredseduje delovni skupini Baselskega odbora za bančni nadzor za podnebna finančna tveganja ter skupini Baselskega odbora za politiko in standarde, ki je odgovorna za pripravo in izvajanje skupnih bonitetnih standardov.

Poleg tega je Baselski odbor začel delo v zvezi s pregledom metodologije ocenjevanja globalno sistemsko pomembnih bank. Bančni nadzor v ECB je dejavno prispeval k odločitvi odbora za pregled posledic dogajanja v zvezi z bančno unijo za metodologijo ocenjevanja globalnih sistemsko pomembnih bank (tj. zlasti tako, da se je osredotočil na obravnavo čezmejnih izpostavljenosti v bančni uniji).

Bančni nadzor v ECB je sodeloval tudi v drugih rednih razpravah o usmeritvah politik, zagotavljal strokovno znanje za delovne skupine Baselskega odbora, sodeloval s članicami odbora v EU in po svetu ter prispeval k ocenam učinka novih standardov. To delo je vključevalo (i) oceno in pripravo morebitnih ukrepov za obravnavo podnebnih finančnih tveganj za svetovni bančni sistem, (ii) objavo načel za operativno odpornost, katerih namen je okrepiti sposobnost bank, da vzdržijo zahtevne neželene dogodke, se jim prilagodijo in okrevajo po njih, ter (iii) javno posvetovanje o začetnih predlogih za bonitetno obravnavo izpostavljenosti bank kriptoimetjem.

4.2.3 Prispevek k delu organa EBA

V letu 2021 je bančni nadzor v ECB še naprej tesno sodeloval z Evropskim bančnim organom (EBA), da bi zagotavljal enotno izvajanje nadzora v celotnem evropskem bančnem sektorju ter spodbujal varnost in trdnost kreditnih institucij in stabilnost finančnega sistema. Skupni projekti so vključevali stresni test organa EBA v letu 2021 na ravni EU, pri katerem je ECB poskrbela za zagotavljanje kakovosti. EBA in ECB sta sodelovala tudi pri nadaljnjem ukrepanju po krizi zaradi COVID-19, pripravi odgovora na prošnjo Evropske komisije za mnenje o digitalnih financah ter poročilu organa EBA o neodvisnosti nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi. ECB in EBA sta poleg tega v septembru razposlala skupno pismo, v katerem sta ponovno potrdila, kako pomembno je v EU v celoti, pravočasno in natančno dokončno uveljaviti še neuveljavljene standarde Basel III.

Poleg tega je ECB prispevala k zaključku pregleda transparentnosti na ravni EU, ki ga je v letu 2021 izvedel organ EBA, in sicer tako, da je poskrbela za pravočasno predložitev natančnih nadzorniških podatkov za 99 pomembnih institucij pod neposrednim nadzorom ECB. Na podlagi pregleda so se udeleženci na trgu seznanili s podrobnimi informacijami o finančnih razmerah bank, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, vključno z učinkom krize zaradi COVID-19.

ECB je organu EBA pomagala tudi pri izpolnitvi njegove naloge v zvezi s pripravo poročila o izvedljivosti združevanja statističnega poročanja, poročanja o reševanju in bonitetnega poročanja, kot zahteva člen 430c uredbe o kapitalskih zahtevah. V poročilu, objavljenem 16. decembra 2021, je organ EBA ocenil, da je skupni podatkovni slovar za vsa področja poročanja ključni gradnik in nujni pogoj za zmanjšanje poročevalskega bremena za banke, izboljšanje kakovosti podatkov in ustvarjanje podlage za nadaljnjo integracijo okvira poročanja. Priporočil je tudi ustanovitev skupnega odbora, ki bi ga sestavljali evropski organi, pristojni nacionalni organi in po potrebi predstavniki bančne industrije, njegova naloga pa bi bila usmerjati proces integracije. V zvezi s tem je ECB, da bi spodbudila konvergenco zahtev glede poročanja, sodelovala z organom EBA in drugimi deležniki, tako da je spodbujala skupno razumevanje in predstavila konkretne predloge glede tega, kako vzpostaviti integriran povezan podatkovni slovar.

Kar zadeva postopek »upoštevaj ali pojasni«,^[60] ki ga uporablja EBA, je bančni nadzor v ECB leta 2021 obvestil organ EBA o svojem upoštevanju 23 smernic, kot je dokumentirano na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Bančni nadzor v ECB je zavezan upoštevanju vseh veljavnih smernic, ki jih izda organ EBA ali Skupni odbor evropskih nadzornih organov (Joint Committee of the European Supervisory Authorities).

5 Organizacijska struktura bančnega nadzora v ECB

5.1 Izpolnjevanje obveznosti na področju demokratične odgovornosti

To letno poročilo predstavlja eno glavnih oblik izpolnjevanja demokratične odgovornosti bančnega nadzora v ECB do Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije (Sveta EU), kot je predpisana z uredbo o EMN. Ta določa, da morajo za nadzorniške naloge ECB veljati ustrezne zahteve glede transparentnosti in demokratične odgovornosti. Za ECB je zelo pomembno, da vzdržuje in celovito uporablja okvir demokratične odgovornosti, ki je natančno opredeljen v medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in ECB ter v memorandumu o soglasju med Svetom EU in ECB.

V letu 2021 je zaradi pandemije koronavirusa (COVID-19) vsa interakcija med Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) in predsednikom Nadzornega odbora potekala v virtualni obliki. Predsednik Nadzornega odbora je na javni obravnavi 23. marca 2021 odboru ECON predstavil Letno poročilo ECB o nadzornih dejavnostih 2020, poleg tega pa se je udeležil še dveh rednih javnih obravnav 1. julija in 1. oktobra 2021. Glavna tema razprave so bili nadzorniški ukrepi, ki jih je ECB sprejela v odziv na pandemijo COVID-19. Obravnavani so bili tudi izzivi v bančnem sektorju, kot so vzdržnost poslovnih modelov bank, dobičkonosnost bank, upravljanje podnebnih tveganj in vpliv digitalizacije. Med drugimi vprašanji so bili krepitev bančne unije s poudarkom na izvajanju Basla III, vprašanja v zvezi z matično državo in državo gostiteljico, okvir za krizno upravljanje bank in okvir jamstva za vloge ter financiranje s finančnim vzvodom.

V letu 2021 je predsednik Nadzornega odbora odgovoril na osem pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta o zadevah s področja bančnega nadzora. V skladu z obveznostmi ECB glede poročanja nacionalnim parlamentom je odgovoril tudi na dve pisni vprašanji članov nacionalnih parlamentov. Vsi odgovori so bili objavljeni. Obravnavali so vrsto različnih tem, kot so upravljanje kreditnega tveganja, IT-tveganje in kibernetsko tveganje ter vprašanja upravljanja in bonitetnega spremljanja institucionalnih shem za zaščito vlog.

Poleg tega je ECB Evropskemu parlamentu v skladu z medinstitucionalnim sporazumom posredovala zapisnike sej Nadzornega odbora.

Kar zadeva sodelovanje s Svetom EU, je predsednik Nadzornega odbora v letu 2021 sodeloval v dveh izmenjavah mnenj z Euroskupino, in sicer 21. maja in 4. oktobra, obakrat v virtualni obliki. Pred razpravo z Euroskupino je ECB objavila pregled relevantnih nadzornih dejavnosti ECB. Med glavnimi temami razprav so bili nadzorniški ukrepi ECB za kreditno tveganje in druga nova tveganja, kot so tveganja, ki jih predstavlja financiranje s finančnim vzvodom.

V letu 2021 je ECB skupaj s Komisijo in Evropskim bančnim organom (EBA) prispevala tudi k revizijam Evropskega računskega sodišča na področju bančnega nadzora, in sicer k njegovi reviziji politike Evropske unije za preprečevanje pranja denarja v bančnem sektorju. Revizija je bila zaključena junija 2021. ECB zdaj izvaja ukrepe, s katerimi se odziva na tista priporočila o učinkovitosti okvira EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki zadevajo njene nadzorne funkcije. Poleg tega trenutno sodeluje z Evropskim računskim sodiščem pri reviziji učinkovitosti dela ECB pri nadzoru upravljanja nedonosnih posojil v bankah.

Memorandum o sodelovanju, ki sta ga ECB in Evropsko računsko sodišče podpisala leta 2019, je olajšal praktično izmenjavo informacij med institucijama glede ukrepov, sprejetih na podlagi revizije bančnega nadzora v ECB. ECB spremlja napredek pri izvajanju priporočil, ki jih je zanjo sprejelo Evropsko računsko sodišče, prav tako pa tudi sodišče izvaja projekte nadzora nad izvajanjem predhodno izdanih priporočil. V tem okviru je sodišče v četrtem četrtletju 2021 pregledalo ukrepe, ki jih je ECB sprejela za obravnavo ugotovitev in priporočil iz njegovega prvega poročila o delovanju enotnega mehanizma nadzora (EMN) ter iz drugega poročila o kriznem upravljanju.^[65]

5.2 Preglednost in komuniciranje

Bančni nadzor v ECB se je leta 2021 zaradi še vedno prisotne pandemije COVID-19 močno zanašal na digitalne kanale in platforme, da bi pravočasno, transparentno in učinkovito razširjal informacije. Da bi se ECB bolje povezala s širšo javnostjo, je povečala uporabo vizualnih predstavitev ter preprostega in dostopnega jezika. Prav tako je uporabljala različne oblike, kot so več slik v objavah v družbenih medijih (swipe posts), video posnetki, podkasti in blogi, da bi nadzor in bančništvo pojasnila javnosti z različno izobrazbo in poklicnimi izkušnjami ter z različnimi ravnmi znanja in razumevanja. Eden od glavnih mejnikov je bil zagon prenovljenega spletnega mesta o bančnem nadzoru v ECB. Nova podoba sledi sodobnim pristopom v digitalnem oblikovanju, s posebnim poudarkom na pripovedovanju zgodb in vizualni podobi, boljši berljivosti in privlačnejšem predstavljanju tehničnih tem.

Ta inovativna komunikacijska orodja so prav tako pomagala pri posredovanju ključnih sporočil na tradicionalne načine, kot je z govori in razgovori. Predsednik in podpredsednik Nadzornega odbora sta leta 2021 imela 26 govorov, predstavniki ECB v Nadzornem odboru pa 12. Skupaj so imeli 18 razgovorov z mediji ter objavili šest blogov in mnenj. Predsednik Nadzornega odbora je sklical tudi tiskovno konferenco, na kateri so predstavili rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v letu 2020 ter najnovejša dogajanja v zvezi s COVID-19. Bančni nadzor v ECB je objavil 23 sporočil za javnost in 44 drugih objav, vključno s pismi poslancem Evropskega parlamenta, navodili bankam in nadzorniško statistiko. V četrtletnem glasilu Supervision Newsletter, digitalni publikaciji s skoraj 9.000 naročniki, so bile zagotovljene informacije in novice o tekočih nadzorniških projektih ter ugotovitve.

Bančni nadzor v ECB je julija 2021 objavil rezultate stresnega testa pod vodstvom EBA. Ob tej priložnosti je ECB prvič razkrila podatkovne točke na visoki ravni v zvezi s srednje velikimi bankami, ki niso bile zajete v vzorcu EBA. Poleg tega je ECB začela objavljati sporazume o sodelovanju z nacionalnimi in mednarodnimi organi; leta 2021 je bilo objavljenih 21 takih dogovorov o sodelovanju.

Bančni nadzor v ECB je sprožil tudi tri javna posvetovanja, med drugim posvetovanje o posodobitvah opcij in diskrecijskih politik ter preverjanja sposobnosti in primernosti. Osrednja konferenca, ki poteka vsaki dve leti, forum ECB o bančnem nadzoru, je leta 2021 potekala v spletni obliki, na njej so sodelovali pomembni govorniki, na njej pa so potekale tudi razprave na strokovni ravni o kreditnih tveganjih in tveganjih, povezanih s podnebnimi spremembami, ter o bančni uniji.

Da bi ECB okrepila dialog med bančnim nadzorom v ECB in strokovnjaki na trgu v celotni panogi, ki jih zadevajo vprašanja, povezana z bančnim sektorjem, je ustanovila novo kontaktno skupino za trg bančnega nadzora. Skupino, ki se je prvič sestala julija 2021, vodi predsednik Nadzornega odbora ECB. Obravnava dogajanja v bančnem sektorju, strukturne in regulativne trende ter vpliv dejavnosti bančnega nadzora v ECB. Na ta način zbira tržne informacije ter tako prispeva k analizi glavnih tveganj in ranljivosti bank, ki jo izvaja ECB, hkrati pa ponuja poseben kanal za komuniciranje z deležniki na trgu v bančnem sektorju. Cilj bančnega nadzora v ECB je ohranjati uravnoteženo sestavo skupine, pri čemer si prizadevajo vključiti širok nabor institucij in deležnikov na bančnem trgu ter sčasoma načrtovati kroženje članov. Dokumenti, povezani z dejavnostmi kontaktne skupine za trg bančnega nadzora, vključno z dnevnimi redi sestankov, seznami udeležencev in povzetki različnih sestankov, bodo redno na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

ECB je leta 2021 odgovorila na 1.264 vprašanj javnosti o zadevah s področja bančnega nadzora, kot so splošne nadzorniške informacije, pritožbe glede posameznih bank ali domnevnih kršitev evropske zakonodaje, izdajanje dovoljenj, podnebni stresni test in odziv na krizo zaradi COVID-19. Z uvedbo virtualnih dejavnosti v centru za obiskovalce je ECB gostila šest virtualnih predavanj o bančnem nadzoru, ki se jih je udeležilo skupno 176 udeležencev, ter sprejela 892 virtualnih obiskovalcev, ki so se seznanili s ključnimi nalogami ECB in z osnovami evropskega bančnega nadzora.

5.3 Dokončanje reorganizacije bančnega nadzora v ECB

Z uveljavitvijo nove organizacijske strukture 1. oktobra 2020 se je izvedlo več dejavnosti glede upravljanja sprememb. Te dejavnosti vključujejo ustanovitev skupine zaposlenih, ki so »pobudniki sprememb«, in delo v zvezi z iskanjem kandidatov za zapolnitev vseh prostih delovnih mest v na novo vzpostavljeni strukturi.

Skupino zaposlenih, ki so »pobudniki sprememb«, sestavljajo prostovoljci z vseh poslovnih področij bančnega nadzora v ECB in z vseh ravni hierarhije. Prostovoljci so bili vključeni v štiri ločena projektna področja.

1. Sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi – namen je olajšati sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi, si izmenjavati strokovno znanje in krepiti preglednost v okviru evropskega bančnega nadzora. Izvedbeni del tega projektnega toka je bil odvisen od ukrepov, kot so neformalni raziskovalni seminarji, ki so se jih lahko udeležili vsi zaposleni v evropskem bančnem nadzoru, programi izmenjave med ECB in nekaterimi pristojnimi nacionalnimi organi, virtualna orodja za sodelovanje v celotnem EMN ter lažji dostop do informacijskih orodij EMN v okolju informacijske tehnologije.
2. Jasnost odgovornosti in nalog – namen je zbrati informacije o vseh stalnih delovnih skupinah, mrežah in strokovnih skupinah v okviru EMN, opredeliti ciljni model delovanja in pooblastila vseh poslovnih področij ter oblikovati funkcionalni telefonski imenik, da se olajša izbira strokovnjakov na določenih področjih. Funkcionalnosti spletne platforme SSMnet za izmenjavo informacij in znanja za nadzornike so olajšale uresničevanje ciljev tega delovnega področja.
3. Procesi – namen je vizualizirati glavne korake in časovne okvire za vse procese notranjega bančnega nadzora ter informacije o pomembnih orodjih in strokovnjakih, ki sodelujejo v teh procesih. Izvajanje teh ukrepov je v teku in temelji na funkcionalnostih platforme SSMnet.
4. Sodelovanje med generalnimi direktorati – namen je izboljšati prepoznavnost dela, ki ga opravljajo različna poslovna področja, in njihovih dosežkov, premagati ovire pri sodelovanju ter spodbuditi skupinskega duha v okviru poslovnih področij. Pri doseganju teh ciljev se je delovno področje oprlo na ukrepe, kot so potujoče kampanje, interaktivni sejmi in interni delovni obiski.

Med pomembnejšimi prizadevanji za reorganizacijo je bila zapolnitev prostih delovnih mest v na novo ustvarjeni strukturi. Zato so se leta 2021 izvedle številne dejavnosti za pridobivanje kadra in več krogov razpisov za mobilnost, uvedeni pa so bili program notranjih izmenjav zaposlenih ter notranji in zunanji zaposlitveni razpisi. Poslovna področja bančnega nadzora v ECB so imela pri tej dejavnosti iskanja kadrov poleg možnosti, da pridobijo prave talente za zapolnitev prostih delovnih mest, tudi priložnost, da dosežejo cilje glede zastopanosti spolov, ki so opredeljeni v strategiji ECB za enakost spolov.^[66]

Graf 20

Število imenovanj po skupinah zaposlenih

(od 1. januarja 2021 do 9. decembra 2021)

5.4 Vključevanje v EMN

Leta 2021 so se nadaljevala prizadevanja za krepitev vključevanja celotnega evropskega bančnega nadzora v obliki dveh pobud: program izmenjave osebja med ECB in nacionalnimi nadzorniki ter vozlišče EMN (SSM-Hub).

Program izmenjave osebja v okviru EMN obsega izmenjave med bančnim nadzorom v ECB ter zaposlenimi v pristojnih nacionalnih organih in nacionalnih centralnih bankah. Program bo olajšal mobilnost znotraj evropskega bančnega nadzora in spodbujal poklicne poti znotraj EMN v skladu s pozivom v členu 31 uredbe o EMN k »ustrezni izmenjavi in napotitvi osebja med vsemi pristojnimi nacionalnimi organi in ECB« kot načinom vzpostavljanja skupne nadzorniške kulture. Mobilnost v evropskem bančnem nadzoru krepi sodelovanje, vsestranskost in organizacijsko odpornost, pa tudi raznolikost in vključenost.

Leta 2021 je bilo v prvi pilotni projekt s francoskim organom za bonitetni nadzor in reševanje (Autorité de contrôle prudentiel et de resolution – ACPR) v izmenjavo za obdobje dveh let vključenih šest parov zaposlenih na več ravneh pristojnosti. Za zaposlene še naprej veljajo pravila za zaposlene v matični instituciji, prav tako pa morajo upoštevati obstoječa pravila institucije gostiteljice glede delovnega časa, dela na daljavo, politik delovanja in postopkov. Ob koncu obdobja izmenjave se bodo zaposleni v matično institucijo vrnili z dodatnim znanjem in veščinami ter razširjenim obzorjem, izkušnje pa bodo uporabili za spodbujanje skupne nadzorniške kulture.

Poleg tega je bilo vzpostavljeno prvo vozlišče EMN (SSM-Hub), ki ga usklajuje pristojni nacionalni organ, potem ko je ECB sprejela nove pristojnosti za nadziranje zahtev glede zadržanja tveganj, preglednosti in dodatnega listinjenja, kot so določene v členih 6, 7 in 8 uredbe EU o listinjenju. Za pomoč ECB pri nadzoru skladnosti s temi zahtevami je bilo v skladu s členom 6(7) uredbe o EMN oblikovano vozlišče EMN (SSM-Hub).^[67] Vodijo ga zaposleni iz »usklajevalnega pristojnega nacionalnega organa«, kar se bo sčasoma spreminjalo, saj bodo zaposleni iz prostovoljnih pristojnih nacionalnih organov^[68] in dodatni zaposleni v ECB delovali kot »skupna ekipa«.

Vozlišče EMN (SSM-Hub) bo izvajalo vsakodnevni nadzor in ECB pomagalo pri izvajanju nalog. Še naprej bo v celoti odgovorna ECB, ki je v skladu s svojimi običajnimi postopki odločanja tisti organ, ki v zvezi z nadzorovanimi subjekti sprejema potrebne ukrepe, s čimer zagotavlja enotno uporabo pravnih določb. Vozlišče EMN bo po potrebi zagotavljalo tudi tehnično podporo in izvajalo preglede skladnosti.

Kot prvi mejnik je bil za javno posvetovanje pripravljen nezavezujoči vodnik o uradnih obvestilih o poslih listinjenja. V njem so pojasnjene informacije, v zvezi s katerimi ECB pričakuje, da jih bodo neposredno nadzorovane banke, ki nastopajo kot originatorji ali sponzorji poslov listinjenja, posredovale svojim nadzornikom. Od bank se pričakuje, da bodo vodnik upoštevale pri vseh poslih listinjenja, katerih vrednostni papirji bodo izdani po 1. aprilu 2022, ko bo začelo delovati vozlišče EMN.

5.5 Sprejemanje odločitev

5.5.1 Seje in odločitve Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora

Nadzorni odbor ECB sestavljajo predsednik (imenovan za obdobje petih let, ki se ne podaljšuje), podpredsednik, štirje predstavniki ECB in predstavniki pristojnih nacionalnih organov. Če pristojni nacionalni organ ni nacionalna centralna banka, lahko predstavnika pristojnega nacionalnega organa spremlja predstavnik njegove nacionalne centralne banke. V tem primeru se predstavnika za namene postopka glasovanja skupaj štejeta kot en član.

Nadzorni odbor ECB se je leta 2021 sestal 16-krat. Zaradi pandemije so vsi formalni sestanki potekali v obliki videokonference. Vendar pa virtualna oblika sej ni ovirala posvetovanj in razprav Nadzornega odbora. Poleg tega je Nadzorni odbor na povabilo centralne banke Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique oktobra 2021 v Bruslju organiziral strateško zaprto sejo, na kateri so se člani sestali v skladu z vsemi lokalnimi ukrepi v zvezi s COVID-19, da bi izmenjali stališča o tveganjih v EMN in prednostnih nalogah za leto 2022 ter o nadzorniških izzivih v okolju po koncu pandemije in o boljšem vključevanju v EMN. V zvezi s slednjim je bilo dogovorjeno, da se začnejo izvajati nekatere pobude za krepitev sodelovanja v okviru evropskega bančnega nadzora, ki bodo osredotočene na področja, kot so skupna kultura in karierne poti, celovito načrtovanje, tesnejše sodelovanje v nadzornem ciklu ter orodja, tehnologija in usposabljanje.

Usmerjevalni odbor^[69] Nadzornega odbora se je v letu 2021 sestal desetkrat, vsi sestanki pa so potekali v obliki videokonference.

Na 14 dodatnih sestankih so se osredotočili na digitalizacijo in poenostavitev procesov EMN ter tudi na vključevanje v EMN. Vsi ti sestanki so potekali v obliki videokonference, sodelovali pa so lahko vsi člani Nadzornega odbora, ki so izrazili zanimanje za to.

Nadzorni odbor

Leta 2021 je ECB izdala 2.362 nadzorniških odločitev,^[70] ki so se nanašale na posamezne nadzorovane subjekte (slika 2). Od teh so 1.162 odločitev sprejeli vodje delovnih enot ECB v skladu s splošnim okvirom za prenos pooblastil za odločanje o pravnih instrumentih v zvezi z nadzorniškimi nalogami. Svet ECB je sprejel 1.200 odločitev po postopku z neugovarjanjem na podlagi osnutkov predlogov Nadzornega odbora. Poleg teh nadzorniških odločitev je ECB tudi implicitno odobrila 177^[71] operacij (npr. ustanovitev podružnic) tako, da ni nasprotovala v okviru zakonskih rokov.

Večina nadzorniških odločitev se je nanašala na postopke v zvezi z ocenjevanjem sposobnosti in primernost (49,2%), notranjimi modeli (11,2%), lastnimi sredstvi (9,5%), nacionalnimi pooblastili (9,5%) in kvalificiranimi deleži (3,8%).

Poleg končnih osnutkov odločitev za posamezne banke, ki se posredujejo Svetu ECB po postopku z neugovarjanjem, je Nadzorni odbor sprejel tudi odločitve o več horizontalnih vprašanjih, med katerimi je bila najpomembnejša uporaba skupnih metodologij in okvirov na določenih področjih nadzora. Nekatere od teh odločitev so pripravile začasne strukture, ki jih je pooblastil Nadzorni odbor. Te strukture so sestavljali visoki predstavniki ECB in pristojnih nacionalnih organov ter so opravile pripravljalno delo na področjih, kot so zahteve glede listinjenja za banke in razvoj metodologij za podnebni stresni test v letu 2022, da bi ocenili, kako bi lahko izredni vremenski dogodki prizadeli banke, kako ranljive so banke glede močnega zvišanja cen emisij ogljika in kako se lahko banke odzovejo na različne scenarije prehoda v naslednjih 30 letih.

Nekatere odločitve, ki jih je sprejel Nadzorni odbor, so se odrazile v javnih vodnikih in poročilih, kot so vodnik ECB za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, vodnik o metodi za določanje upravnih denarnih kazni ter poročilo o nadzorniškem pregledu pristopov bank k upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj.

ECB ima za poenostavitev postopka odločanja več shem za prenos pooblastil za odločitve o sposobnosti in primernosti, odločitve o pomembnosti in o kapitalu ter odločitve o nacionalnih pooblastilih, čezmejnem opravljanju storitev in skupnih postopkih. Na podlagi spoznanj, pridobljenih pri izvajanju obstoječih shem prenosa pooblastil v praksi od leta 2017, je bil leta 2021 zaključen tehnični pregled teh shem prenosa pooblastil. Zaradi tega je bilo izboljšanih več meril za prenos pooblastil, sheme prenosa pooblastil pa so se razširile na navodila v okviru tesnega sodelovanja in usklajevanja različnih shem, s čimer se je še povečala njihova učinkovitost in doslednost. Poleg tega je bil sprejet nov sistem prenosa pooblastil za notranje modele in podaljšanje rokov na splošno.

Nadzorni odbor je večino odločitev sprejel po pisnem postopku.^[72]

Od 115 bančnih skupin pod neposrednim nadzorom ECB v letu 2021 jih je 32 zahtevalo, da formalne odločitve ECB prejemajo v uradnem jeziku EU, ki ni angleščina (v primerjavi s 33 leta 2020).

Slika 2

Odločitve Nadzornega odbora v letu 2021

5.5.2 Dejavnosti Upravnega odbora za pregled

Leta 2021 je Upravni odbor za pregled (ABoR)^[73] sprejel eno mnenje o zahtevi za upravni pregled (glej tabelo 7). V tem mnenju je Upravni odbor za pregled predlagal, naj Nadzorni odbor razveljavi sporno odločitev.

V mnenju so se obravnavala vprašanja, povezana s pooblastilom ECB, da na podlagi nacionalne zakonodaje sprejema nadzorniške ukrepe, pri čemer je Upravni odbor za pregled poudaril, da je treba pri sprejemanju kakršne koli nadzorniške odločitve uporabiti načelo sorazmernosti in načelo, da je treba ukrep sprejeti v razumnem času.

Leto je zaznamovalo več sprememb v sestavi Upravnega odbora za pregled. Na podlagi razpisa za prijavo interesa, objavljenega v Uradnem listu EU, je Svet ECB je imenoval Penttija Hakkarainena za novega člana s 1. februarjem 2022 ter Christiane Campill in Damirja Odaka za nova nadomestna člana s 1. decembrom 2021. Upravni odbor za pregled sestavljajo: predsednik: ni še določen; podpredsednica: Concetta Brescia Morra; člani: Javier Arístegui, André Camilleri, Pentti Hakkarainen in René Smits; nadomestna člana: Christiane Campill in Damir Odak.

Tabela 7

Število pregledov Upravnega odbora za pregled

5.5.3 Izbor novega predstavnika ECB v Nadzornem odboru

Ko se je mandat Penttija Hakkarainena 31. januarja 2022 uradno iztekel, se je sprostilo mesto predstavnika ECB v Nadzornem odboru. V skladu z uredbo o EMN in s sklepom ECB/2014/4^[74] je bil Svet ECB odgovoren za imenovanje naslednika gospoda Hakkarainena.

Po razpisu za prijavo interesa, objavljenem novembra 2021,^[75] je Svet ECB 16. decembra 2021 imenoval Annelijo Tuominen, ki je trenutno generalna direktorica finskega finančnega nadzornega organa (Finanssivalvonta), za predstavnico ECB v Nadzornem odboru za petletni mandat brez možnosti podaljšanja. Gospa Tuominen se bo s 1. junijem 2022 pridružila Edouardu Fernandezu-Bollu, Elizabethi McCaul in Kerstin af Jochnick v skupini predstavnikov ECB.

Gospa Tuominen bo pri svojem vsakodnevnem delu pomagala predsedniku in podpredsedniku Nadzornega odbora, na zahtevo predsednika Nadzornega odbora pa bo zastopala bančni nadzor v ECB znotraj in zunaj Nadzornega odbora.

5.6 Izvajanje kodeksa ravnanja

ECB je v skladu s členom 19(3) uredbe o EMN sprejela etični okvir za visoke uradnike, vodstvo in zaposlene ECB. Ta vključuje enotni kodeks ravnanja za visoke uradnike ECB, posebno poglavje v pravilih za zaposlene v ECB in smernice o določitvi etičnega okvira za EMN.^[76] Izvajanje in nadaljnji razvoj okvira podpirajo Odbor ECB za poklicno etiko, Služba za skladnost s predpisi in upravljanje (CGO) ter projektna skupina pooblaščencev za poklicno etiko in skladnost poslovanja (ECTF).

Odbor za poklicno etiko je leta 2021 v skladu s svojimi pooblastili ocenil izjave o interesih članov Nadzornega odbora pred njihovo objavo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. ECB je v skladu s svojo politiko preglednosti še naprej objavljala mnenja Odbora za poklicno etiko v zvezi z vsemi primeri nasprotja interesov in v primerih plačane zaposlitve po mandatu.^[77] Odbor je izdal štiri mnenja glede visokih uradnikov ECB, ki sodelujejo pri bančnem nadzoru, od katerih se je večina nanašala na zasebne dejavnosti.

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je organizirala tudi redno spremljanje skladnosti zasebnih finančnih transakcij zaposlenih in visokih uradnikov ECB. Pri tem se je ugotovilo le manjše število primerov neskladnosti, od katerih se jih je približno polovica nanašala na zaposlene v bančnem nadzoru v ECB. Nobeden od teh primerov ni vključeval namerne kršitve ali drugih resnih primerov neskladnosti.

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je organizirala specializirana usposabljanja, programe e-učenja in informacijske kampanje o okviru za poklicno etiko, kot sta teden ozaveščanja o poklicni etiki in odprti dnevi o poklicni etiki za novince, poleg tega pa je odgovorila na okrog 2.050 vprašanj, ki so se nanašala na zelo različne teme. Približno 45% teh vprašanj so zastavili zaposleni v bančnem nadzoru v ECB. Skoraj 54% vprašanj se je nanašalo na zasebne finančne transakcije zaposlenih, sledila pa so vprašanja glede pozaposlitvenih omejitev in nasprotja interesov (graf 21).

Graf 21

Pregled vprašanj zaposlenih v bančnem nadzoru v ECB, prejetih v letu 2021

Pri tistih zaposlenih v bančnem nadzoru, ki so v letu 2021 dali odpoved, je bilo v enem primeru uvedeno obdobje mirovanja v skladu z okvirom poklicne etike.

Projektna skupina za etiko in uslužbence za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ECTF), ki se je pozneje preoblikovala v konferenco o etiki in skladnosti s predpisi, da bi bolje odražala vse večji pomen zadev, povezanih z dobrim ravnanjem in dobrim upravljanjem, je leta 2021 v okviru prizadevanj za vzpostavitev močne skupne etične kulture naredila pomembne korake k izboljšanju in poenotenju etičnih ureditev v pristojnih nacionalnih organih z vsebinsko revizijo smernice o določitvi etičnega okvira za EMN,^[78] ki jo je sprejel Svet ECB. Smernica za učinkovitejšo obravnavo nasprotja interesov krepi predzaposlitvene in pozaposlitvene določbe ter pravila o zasebnih finančnih transakcijah. ECB in nacionalni pristojni organi bodo nove zahteve izvedli do junija 2023.

5.7 Uporaba načela ločenosti denarne politike in nadzorniških nalog

V letu 2021 se je načelo ločenosti nalog denarne politike in nadzorniških nalog uporabljalo predvsem pri izmenjavi informacij med različnimi področji delovanja.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 o izvajanju ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ECB^[79] je za izmenjavo informacij veljala potreba po seznanitvi. To pomeni, da je moralo vsako področje delovanja dokazati, da je bila zahtevana informacija nujna za doseganje ciljev politike tega področja.

Dostop do zaupnih informacij je večinoma odobrila neposredno tista funkcija ECB, ki je lastnica informacij. To se je izvajalo v skladu s Sklepom ECB/2014/39, ki omogoča dostop do informacij, ki se nanašajo na anonimizirane podatke, ali do informacij, ki z vidika politike niso občutljive, pri čemer morajo funkcije politik ta dostop odobriti neposredno. Posredovanje Izvršilnega odbora ECB, da bi razrešil nasprotja interesov, ni bilo potrebno.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 je bilo v nekaj primerih vseeno treba vključiti Izvršilni odbor ECB, ki je omogočil izmenjavo neanonimiziranih podatkov o posameznih bankah ali z vidika politike občutljivih informacij. Dostop do podatkov je bil odobren po oceni poslovnega primera na podlagi potrebe po seznanitvi in za omejeno obdobje, s čimer je bilo ob vsakem času zagotovljeno izpolnjevanje potrebe po seznanitvi.

Izvršilni odbor je glede podatkov v zvezi s pandemijo COVID-19 marca 2020 uporabil izredno določbo iz člena 8 Sklepa ECB/2014/39. S tem ni bila več potrebna odobritev Izvršilnega odbora za izmenjavo informacij v zvezi s COVID-19 na podlagi stroge zahteve glede potrebe po seznanitvi. Leta 2021 se je ta izjema uporabila za več izmenjav bančnih podatkov, zbranih v okviru pandemije COVID-19. Dostop do podatkov je bil tako kot zgoraj odobren po oceni poslovnega primera na podlagi potrebe po seznanitvi in za omejeno obdobje, s čimer je bilo ob vsakem času zagotovljeno izpolnjevanje potrebe po seznanitvi.

Ločenost na odločevalski ravni ni bila vprašljiva in posredovanje Odbora za mediacijo ni bilo potrebno.

5.8 Okvir za poročanje podatkov

5.8.1 Spremembe okvira za poročanje podatkov

Zaradi sprememb okvira za nadzorniško poročanje EU se je obstoječa izvedbena uredba Komisije^[80] leta 2021 nadomestila z več novimi.^[81] ECB je spremembe, ki jih je v taksonomiji 3.0 opredelila EBA, uspešno izvedla v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi, kar odraža tudi spremembe, sprejete na ravni poročevalskih bank. Te omogočajo zbiranje informacij med drugim o revidiranem količniku finančnega vzvoda, revidiranem količniku neto stabilnih virov financiranja, kreditnem tveganju nasprotne stranke, novih minimalnih zahtevah glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub ter glede kapitala in kvalificiranih obveznostih ter o temeljnem pregledu trgovalne knjige.

ECB je uvedla tudi nov način zbiranja nadzorniških podatkov od zunanjih strani prek namenske aplikacije CASPER (centralizirana platforma za oddajo podatkov), ki uporablja portal ECB Identity Portal za osrednjo identifikacijo, preverjanje pristnosti in upravljanje računov uporabnikov. Platforma CASPER omogoča zunanjim organizacijam, da Evropski centralni banki varno posredujejo strukturirane podatke. Podatki se samodejno preverijo, o rezultatih pa je mogoče prek platforme razpravljati s pristojnimi skupinami v ECB. ECB bo platformo CASPER vse pogosteje uporabljala za zbiranje priložnostnih nadzorniških zahtev od bank, ki jih zdaj zbirajo skupne nadzorniške skupine prek različnih procesov, kot so izmenjave elektronskih sporočil ali mape v skupni rabi. S to novostjo naj bi se na splošno bistveno izboljšala učinkovitost zbiranja podatkov in preverjanja njihove veljavnosti.

V letu 2021 je projektna skupina za poenotenje večstopenjskega pristopa^[82] pripravila podrobne poslovne zahteve, potem ko je Nadzorni odbor oktobra 2020 odobril vodilna načela in zahteve na visoki ravni. S končnimi poslovnimi zahtevami, ki jih bodo izvajali ECB in pristojni nacionalni organi, naj bi se oblikoval minimalen nabor skupnih standardov za poenotenje pristopov, ki se v celotnem EMN uporabljajo za zbiranje, preverjanje veljavnosti in razširjanje nadzorniških podatkov, ter ustvarili enaki pogoji in možnosti za nadzorovane institucije.

Namen podatkovne zbirke za zbiranje podatkov po vsem EMN^[83] je zmanjšati breme poročanja za banke z odpravo podvajanja v zahtevah po podatkih, ki jih pošiljajo nadzorniki v okviru EMN. Leta 2021 je bila podatkovna zbirka spremenjena, da se tako za nadaljnjo analizo zbirajo dodatne informacije o številu podatkovnih točk v vsakem zahtevku za podatke. Da bi nadzorovanim subjektom zmanjšali breme poročanja in omogočili lažje prepoznavanje dvojnikov podatkovnih točk, so se vsi horizontalni zahtevki ECB za podatke modelirali z uporabo slovarja poslovnih podatkov ECB.

ECB je še povečala preglednost in dostopnost nadzorniških podatkov, objavljenih v razdelku o nadzorniških podatkih na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru: uveden je bil nov interaktivni portal, ki javnosti ponuja pregled ključnih kazalnikov. ECB je prvič objavila tudi informacije iz tretjega stebra za posamezne subjekte o izpostavljenostih, za katere veljajo zakonski in zasebni moratoriji, ter o na novo odobrenih izpostavljenostih, za katere veljajo sheme državnih jamstev (v skladu s smernicami EBA o poročanju in razkritju izpostavljenosti, za katere veljajo ukrepi, uporabljeni kot odziv na krizo COVID-19). ECB je uskladila izbrana razkritja po tretjem stebru in regulatorno poročanje, s čimer se je precej povečala usklajenost podatkov.

5.8.2 Upravljanje informacij

Sistem EMN za upravljanje informacij (IMAS) je osrednji informacijski sistem, ki vsem evropskim bančnim nadzornikom pomaga pri vsakodnevnem delu in zagotavlja informacije, ki jih potrebujejo. Leta 2021 se je portalu IMAS dodalo več nadzorniških postopkov, med katerimi so nova metodologija za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, pristop po posameznih tveganjih za določitev dodatnih kapitalskih zahtev, ocena sprožilcev ukrepov za zgodnje posredovanje in novi postopki odobritve (mešanih) finančnih holdingov.

Novi portal IMAS, ki je bil uveden oktobra 2020, omogoča spletno komuniciranje in izmenjavo informacij med nadzorniki in nadzorovanimi subjekti. Pomembne institucije od januarja 2021 uporabljajo portal IMAS za oddajo svojih vlog za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, preverjanje stanja ocenjevanja na spletu in izmenjavo s tem povezanih informacij z nadzorniki. V zvezi s tem je portal IMAS zelo pomemben korak v procesu digitalizacije EMN, kar prispeva k večji preglednosti za nadzorovane institucije, zmanjšanju operativnih tveganj za nadzornike in banke ter k povečanju učinkovitosti. Drugi nadzorniški postopki, ki so se leta 2021 poleg ocenjevanja sposobnosti in primernosti dodali v portal IMAS, vključujejo predložitev obvestil o čezmejnem opravljanju storitev, vlog za pridobitev kvalificiranih deležev in obvestil o manj pomembnih spremembah modelov.

Poleg tega je bilo v modul za poročanje IDRA (storitev poročanja IDRA – IMAS Data Reporting and Analytics) uvedenih več sprememb. S temi spremembami naj bi zagotovili nove nadzorniške podatkovne nize, ki bi bili na voljo za izpeljavo in raziskovanje, prav tako pa naj bi modul opremili s sodobnimi orodji za poročanje za vizualizacijo podatkov.

Bančni nadzor v ECB je leta 2021 v okviru digitalne agende EMN začel povezovati osrednje sisteme EMN, da bi se enotni mehanizem nadzora v bančnem nadzoru umestil kot vodilni pri sprejemanju novosti na področju naprednih tehnologij.

6 Poročanje o proračunski porabi

6.1 Izdatki v letu 2021

Uredba o EMN določa, da mora ECB za učinkovito izvajanje nadzorniških nalog imeti na voljo zadostne vire. Ti viri se financirajo z nadomestili za nadzor, ki jih krijejo subjekti pod nadzorom ECB.

Izdatki za nadzorniške naloge so v proračunu ECB navedeni ločeno. Nastale izdatke sestavljajo neposredni izdatki za funkcijo bančnega nadzora v ECB. Nadzorna funkcija uporablja tudi skupne storitve, ki jih zagotavljajo obstoječa podporna poslovna področja ECB.^[84]

Vlogo proračunskega organa v ECB opravlja Svet ECB. Ta sprejme letni proračun ECB, ki ga predlaga Izvršilni odbor, pred sprejetjem pa se glede zadev, ki se nanašajo na bančni nadzor, posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Svetu ECB pomaga Odbor za proračun (BUCOM), katerega člani prihajajo iz vseh nacionalnih centralnih bank Eurosistema in iz ECB. BUCOM pomaga Svetu ECB s tem, da pregleda poročila ECB o načrtovanju proračuna in spremljanju njegovega izvajanja.

V letu 2021 so dejanski letni izdatki za nadzorniške naloge ECB znašali 577,5 milijona EUR, kar je 2,9% manj od ocenjenega zneska 594,5 milijona EUR, sporočenega v marcu 2021.

Izdatki za osnovne nadzorniške naloge so bili v letu 2021 še naprej nižji od običajne ravni. Povečanje izdatkov za 7,9% od leta 2020 je bilo predvsem posledica uvedbe novih sistemov informacijske tehnologije, namenjenih bančnemu nadzoru ter vključenih v kategorijo horizontalnih nalog in specializiranih storitev. Več informacij o teh dejavnostih je v razdelku 5.8.

Tabela 8

Stroški nadzorniških nalog ECB po funkcijah (2019–2021)

(v milijonih EUR)

Z razvrstitvijo, prikazano v tabeli 8, se določa razdelitev letnih stroškov, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor glede na nadzorni status pomembne ali manj pomembne institucije. Metodologija, ki je v zvezi z razdelitvijo letnih nadomestil za nadzor opredeljena v členu 8 uredbe o nadomestilih,^[85] določa, da se stroški, povezani s horizontalnimi nalogami in specializiranimi storitvami, razdelijo sorazmerno glede na celotne stroške nadzora pomembnih institucij in stroške pregleda nad nadzorom manj pomembnih institucij. V vsaki skupini vključujejo stroški, o katerih se poroča, tudi stroške skupnih storitev, ki jih zagotavljajo podporna poslovna področja ECB.

V skladu s prizadevanji ECB za transparentnost in odgovornost je bilo poročanje o izdatkih ECB za nadzorniške naloge ustrezno prilagojeno. V tabeli 9 so predstavljene podrobnejše informacije o izdatkih na podlagi izvedenih dejavnosti, in sicer:

• nadzor in spremljanje na podlagi analize dokumentacije in evidenc, kar vključuje stroške sodelovanja ECB v skupnih nadzorniških skupinah in dejavnosti pregleda nad nadzorom manj pomembnih bank ali bančnih skupin;
• sodelovanje ECB pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem, vključno s čezmejnimi misijami;
• politične, svetovalne in regulativne funkcije, vključno z ocenjevanjem pomembnosti, izdajanjem dovoljenj, sodelovanjem z drugimi agencijami, metodologijo in načrtovanjem, zagotavljanjem kakovosti nadzora ter postopki za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij;
• krizno upravljanje;
• makrobonitetne naloge, vključno s tistimi, povezanimi s stresnim testiranjem in nadzornimi politikami;
• nadzorniška statistika v zvezi z okvirom za sporočanje podatkov;
• odločanje Nadzornega odbora, njegovega sekretariata in pravnih storitev.

Tabela 9

Nastali izdatki za nadzorniške naloge ECB

(v milijonih EUR)

Kar zadeva dogajanje na področju sistemov informacijske tehnologije, je povečanje izdatkov pri političnih, svetovalnih in regulativnih funkcijah ter pri makrobonitetnih nalogah povezano s sistemom EMN za upravljanje informacij (IMAS) in platformo STAR (Stress Test Account Reporting). Izdatki v Nadzornem odboru, sekretariatu in oddelku za predpise na področju nadzora so se povečali predvsem zaradi obsežnih naložb leta 2021 v nadzorniške tehnologije (»suptech«), ki za notranje in zunanje deležnike izkoriščajo potencial umetne inteligence in drugih novih nadzorniških tehnologij.

Za pokrivanje začasnega pomanjkanja virov ECB kot dopolnitev svojih notranjih virov uporablja tudi zunanje svetovalce, ki zagotavljajo specializirano strokovno znanje ali integrirane svetovalne storitve pod vodstvom notranjih strokovnjakov. ECB je v letu 2021 za svetovalne storitve pri osnovnih nadzorniških nalogah porabila 38,9 milijona EUR, kar je 8,5 milijona EUR več kot v letu 2020. Od tega zneska je 23,7 milijona EUR porabila za zunanje vire v zvezi z dogajanjem na področju sistemov informacijske tehnologije, 7,9 milijona EUR za celovite ocene in 6,4 milijona EUR za izvajanje rednih nalog nadzora na kraju samem, vključno s čezmejnimi misijami. Več informacij o teh dejavnostih je v poglavju 1.

V letu 2021 so se zaradi vztrajnih učinkov pandemije na potovanja izdatki za poslovna potovanja, povezana z dejavnostmi neposrednega nadzora pomembnih in manj pomembnih institucij, še naprej zmanjševali, pri čemer so znašali 0,3 milijona EUR.

ECB je v letnem poročilu o nadzornih dejavnostih za leto 2020 uvedla poročanje, ki je z razčlenjenim prikazom stroškov po kategorijah stroškov osredotočeno na namen izdatkov ter temelji na stroških in skupnih storitvah, ki jih je mogoče neposredno pripisati bančnemu nadzoru v ECB.

Graf 22

Stroški nadzorniških nalog ECB po kategoriji stroškov

(v milijonih EUR)

Izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati bančnemu nadzoru, sestavljajo stroški osebja, ki se ukvarja z osnovnimi nadzorniškimi nalogami, izdatki za nadzorniške pobude (vključno s stroški v zvezi s celovitimi ocenami), drugi izdatki iz poslovanja, kot so poslovna potovanja in usposabljanja, ter izdatki za namensko informacijsko tehnologijo, kot sta IMAS in STAR, in nadzorniška tehnologija (suptech).

Kategorija skupnih storitev zajema storitve, ki jih uporabljata centralnobančna funkcija in funkcija bančnega nadzora, razdeljena pa je na storitve upravljanja prostorov in opreme, kadrovske storitve, skupne storitve na področju informacijske tehnologije, skupne pravne, revizijske in administrativne storitve, komunikacijske in prevajalske storitve ter druge storitve. Stroški teh skupnih storitev se med funkcijama razdelijo z uporabo mehanizma razporejanja stroškov, pri katerem se uporabljajo za panogo običajni kazalniki, kot so ekvivalenti polnega delovnega časa (EPDČ), pisarniški prostori in število zahtevkov za prevod. Ker si ECB dosledno prizadeva za izboljševanje učinkovitosti, kazalnike za razporejanje stroškov redno izpopolnjuje.

V letu 2021 so celotni dejanski izdatki znašali 577,5 milijona EUR. Izdatki, ki jih je mogoče neposredno pripisati eni ali drugi funkciji, so znašali 337,9 milijona EUR, izdatki za skupne storitve pa 239,6 milijona EUR, kar je 58,5% oziroma 41,5% dejanskih nastalih izdatkov.

Amortizacija sistemov IMAS in STAR je prispevala k višjim izdatkom v višini 17,0 milijona EUR, ki jih je mogoče neposredno pripisati informacijski tehnologiji in z njo povezanim projektom. Izdatki, ki jih je mogoče neposredno pripisati nadzorniški tehnologiji (suptech), so znašali 14,9 milijona EUR.

V letu 2021 so se izdatki za skupne storitve glede na leto 2020 zmanjšali za 11,2 milijona EUR. Povpraševanje po storitvah upravljanja prostorov in opreme je bilo še naprej veliko, da je bilo mogoče tako v prostorih ECB vzdrževati varno delovno okolje. Vendar pa je to več kot odtehtal upad povpraševanja po skupnih storitvah na področju informacijske tehnologije in skupnih kadrovskih storitvah zaradi boljšega neposrednega razporejanja storitev.

6.2 Obeti glede nadomestil za bančni nadzor v letu 2022

Na podlagi nižje ravni dejanskih stroškov nadzorniških nalog, dosežene v zadnjih dveh letih, je ECB po konservativnem pristopu ocenila tudi izdatke za leto 2022, tako da ocenjeno nadomestilo za nadzor za leto 2022 znaša 624,1 milijona EUR. Celotni načrtovani izdatki ECB za nadzorniške naloge za leto 2022 znašajo 678,9 milijona EUR, Pri čemer so upoštevani pričakovana vrnitev na običajnejše ravni dejavnosti, nadaljnje naložbe v razvoj sistemov informacijske tehnologije, povezanih z bančnim nadzorom, vključno z internalizacijo stroškov svetovanja v zvezi s sistemom STAR, ter višji stroški osebja, povezani z delovnimi mesti v EPDČ, ki jih je Svet ECB leta 2020 odobril za EMN in povezane skupne storitve.

ECB se bo na zunanje dejavnike še naprej odzivala prožno, če bodo razmere dovoljevale vrnitev na običajnejše ravni dejavnosti v letu 2022.

ECB skladno s svojo zavezo, da se bo v srednjeročnem obdobju premaknila proti doseganju stabilnosti stroškov, predvideva, da se bodo od leta 2023 načrtovani izdatki za njene tekoče naloge v zvezi z evropskim bančnim nadzorom stabilizirali.

Tabela 10

Ocenjeni stroški bančnega nadzora v ECB v letu 2022 po funkcijah

(v milijonih EUR)

Letno nadomestilo za nadzor za leto 2022, ki se bo zaračunalo v letu 2023, bo znano šele ob koncu obdobja zaračunavanja nadomestil ter bo vključevalo dejanske izdatke za celotno leto 2022, prilagojene glede na zneske, vrnjene posameznim bankam ali pobrane od njih za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil, zamudne obresti in nadomestila, ki jih ni mogoče pobrati. Ocenjeni delež skupnega zneska, ki se bo zaračunal vsaki kategoriji, znaša 95,6% za pomembne institucije in 4,4% za manj pomembne institucije.

Tabela 11

Ocenjeni izdatki za nadzorniške naloge ECB v letu 2022

(v milijonih EUR)

6.3 Okvir nadomestil za leto 2021

Uredba o nadomestilih tvori skupaj z uredbo o EMN pravni okvir, po katerem ECB zaračunava letna nadomestila za nadzor za pokrivanje izdatkov, ki jih ima pri opravljanju nadzorniških nalog. Uredba o nadomestilih in z njo povezani sklep^[86] vzpostavljata metodologijo na naslednjih področjih: (i) določitev skupnega zneska letnih nadomestil za nadzor; (ii) izračun zneska, ki ga bo plačala posamezna nadzorovana institucija, in (iii) pobiranje letnih nadomestil za nadzor.

ECB je leta 2021 dokončno uveljavila spremembe, ki izhajajo iz pregleda njenega okvira za nadomestila za nadzor, opravljenega v letu 2019. Nova jezikovna ureditev, po kateri ECB obvestila o nadomestilih izdaja v vseh uradnih jezikih EU, je bila uvedena v aprilu 2021. Zaradi tega so lahko institucije obvestilo o nadomestilih za leto 2020 prejele v jeziku EU, ki so si ga same izbrale. Postopek, po katerem institucije uradno obvestijo ECB, da nameravajo iz izračuna svojega nadomestila izključiti sredstva in/ali izpostavljenost tveganju podrejenih družb s sedežem v nesodelujočih državah članicah, je bil uspešno avtomatiziran, tako da so lahko banke o svoji nameri ECB učinkovito uradno obvestile v predpisanem roku, tj. do 30. septembra 2021. Ker je ECB v letu 2020 prešla na naknadno zaračunavanje dejanskih stroškov, tudi ni več presežka ali primanjkljaja, ki bi se prenesel iz prejšnjih let.

6.4 Skupni znesek, ki se bo zaračunal za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2021

Letno nadomestilo za nadzor, ki bo obračunano za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2021, znaša 577,5 milijona EUR. in ga skoraj v celoti sestavljajo dejanski letni stroški za leto 2021 v višini 577,5 milijona EUR, prilagojeni za prejete zamudne obresti v višini 47.000 EUR.

Letno nadomestilo za nadzor se lahko prilagodi tudi glede na (i) zneske, vrnjene posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil, in (ii) odpisane zneske, ki jih ni bilo mogoče izterjati. Take prilagoditve v letu 2021 niso bile potrebne.

Znesek, ki se povrne z letnimi nadomestili za nadzor, je razdeljen v dva dela glede na status nadzorovanega subjekta (pomemben ali manj pomemben), ki določa obseg nadzora dane institucije s strani ECB.

Za leto 2021 skupni znesek, ki se bo zaračunal pomembnim institucijam, znaša 546,1 milijona EUR, skupni znesek, ki se bo zaračunal manj pomembnim institucijam, pa 31,4 milijona EUR. Razporejanje izdatkov je podprto z izboljšanim sistemom, ki omogoča natančnejšo porazdelitev stroškov po kategorijah. Pomembne institucije bodo za leto 2021 plačale 94,6%, manj pomembne institucije pa 5,4% skupnih stroškov bančnega nadzora, nastalih v tem obdobju zaračunavanja nadomestil.

Tabela 12

Skupaj prihodki od nalog bančnega nadzora

(v milijonih EUR)

6.5 Posamična nadomestila za nadzor

Na ravni posamezne banke se nadomestilo izračuna glede na njeno pomembnost in profil tveganosti, pri čemer se uporabita faktorja za izračun letnega nadomestila za nadzorovane banke. Za večino bank je referenčni datum za podatke 31. december prejšnjega leta. Pri bankah, ki so v obdobju zaračunavanja nadomestil nadzorovane na novo na najvišji ravni konsolidacije, ECB upošteva bilančno vsoto in skupno izpostavljenost tveganjem, ki ju je banka sporočila na referenčni datum, najbližji 31. decembru. Te vrednosti nato uporabi pri izračunu spremenljivega dela nadomestila za vse mesece, za katere mora zavezanec plačati nadomestilo za nadzor.^[87] Nadomestilo za vsako banko se nato zaračuna v obliki letnega plačila.

Slika 3

Spremenljivi del nadomestila se določi glede na pomembnost banke in njen profil tveganosti

Nadomestilo za nadzor se določi na najvišji ravni konsolidacije v državi članici, ki sodeluje v EMN. Vsebuje spremenljivi in minimalni del. Slednji je enak za vse banke in predstavlja 10% celotnega povrnljivega zneska. Za najmanjše pomembne banke z bilančno vsoto 10 milijard EUR ali manj se minimalni del nadomestila prepolovi. Od leta 2020 je minimalni del nadomestila prepolovljen tudi za manjše manj pomembne banke, ki imajo bilančno vsoto v višini 1 milijarde EUR ali manj.

V skladu s členom 7 uredbe o nadomestilih za nadzor je nadomestilo treba prilagoditi pri naslednjih spremembah stanja v posamezni banki: (i) sprememba nadzornega statusa nadzorovanega subjekta, tj. pomemben subjekt je na novo razvrščen med manj pomembne ali obratno, (ii) izdaja dovoljenja novemu nadzorovanemu subjektu ali (iii) odvzem dovoljenja. Prehod na naknadno zaračunavanje je pomenil, da je bila večina sprememb v zvezi s členom 7, ki so se zgodile med letom, upoštevanih pri izračunu standardnih nadomestil. Zato ECB leta 2021 ni sprejela dodatnih sklepov o nadomestilih za nadzor v letu 2021, ki naj bi bila zaračunana v letu 2022.

Več informacij o nadomestilih za nadzor je na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Te strani se redno posodabljajo s koristnimi in praktičnimi informacijami ter so na voljo v vseh uradnih jezikih EU.

6.6 Drugi prihodki v zvezi z bančnim nadzorom

ECB ima pravico, da naloži upravno kazen nadzorovanim subjektom, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz pravil skrbnega in varnega poslovanja bank EU (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB). Prihodki iz tega naslova se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor. Uredba o nadomestilih zagotavlja, da na nadomestilo za nadzor ne vplivajo niti odškodnine, plačane tretjim osebam, niti upravne kazni (sankcije), ki jih nadzorovani subjekti plačajo ECB. Upravne kazni, naložene nadzorovanim subjektom, se v izkazu poslovnega izida ECB evidentirajo kot prihodki. V letu 2021 so prihodki iz kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, znašali 0,6 milijona EUR.

ECB nadzorovanim subjektom vrne zneske plačanih upravnih kazni, ki jim jih je naložila, če sodišče te kazni pozneje razveljavi. V letu 2021 je tako vrnila zneske v skupni višini 4,8 milijona EUR, nanašali pa so se na upravne kazni, ki jih je predhodno naložila trem nadzorovanim subjektom iz iste skupine, v zvezi s katerimi je zadevne sklepe sodišče delno razveljavilo. Ti stroški se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, temveč se evidentirajo v izkazu poslovnega izida ECB in zmanjšajo njen neto rezultat.

7 Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB

Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB, obsegajo uredbe, sklepe, smernice, priporočila in navodila pristojnim nacionalnim organom (omenjena v členu 9(1)(3) uredbe o EMN in členu 22 okvirne uredbe o EMN). V tem poglavju so našteti pravni instrumenti, ki se nanašajo na bančni nadzor ter jih je ECB sprejela v letu 2021 in objavila v Uradnem listu Evropske unije in/ali na svojem spletnem mestu. Gre za pravne instrumente, ki so bili sprejeti na podlagi člena 4(3) uredbe o EMN, in druge pomembne pravne instrumente.

7.1 Uredbe ECB

ECB/2021/24
Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/943 z dne 14. maja 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2015/534 o poročanju nadzorniških finančnih informacij (UL L 210, 14. 6. 2021, str. 1)

7.2 Pravni instrumenti ECB razen uredb

ECB/2021/7
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/432 z dne 1. marca 2021 o spremembi Sklepa (EU) 2017/1198 o poročanju pristojnih nacionalnih organov Evropski centralni banki o načrtih financiranja kreditnih institucij (UL L 86, 12. 3. 2021, str. 14)

ECB/2021/8
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/490 z dne 12. marca 2021 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2020 (UL L 101, 23. 3. 2021, str. 107)

ECB/2021/27
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1074 z dne 18. junija 2021 o začasni izključitvi nekaterih izpostavljenosti do centralnih bank iz mere skupne izpostavljenosti glede na pandemijo COVID-19 in razveljavitvi Sklepa (EU) 2020/1306 (UL L 230I, 30. 6. 2021, str. 1)

ECB/2021/31
Priporočilo Evropske centralne banke z dne 23. julija 2021 o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/62 (UL C 303, 29. 7. 2021, str. 1)

ECB/2021/33
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1437 z dne 3. avgusta 2021 o spremembi Sklepa (EU) 2017/934 o prenosu pooblastila za odločanje o pomembnosti nadzorovanih subjektov (UL L 314, 6. 9. 2021, str. 1)

ECB/2021/34
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1438 z dne 3. avgusta 2021 o spremembi Sklepa (EU) 2017/935 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o sposobnosti in primernosti ter o ocenjevanju izpolnjevanja zahtev glede sposobnosti in primernosti (UL L 314, 6. 9. 2021, str. 3)

ECB/2021/35
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1439 z dne 3. avgusta 2021 o spremembi Sklepa (EU) 2018/546 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o kapitalu (UL L 314, 6. 9. 2021, str. 8)

ECB/2021/36
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1440 z dne 3. avgusta 2021 o spremembi Sklepa (EU) 2019/1376 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o čezmejnem opravljanju storitev, pridobitvi kvalificiranih deležev in odvzemu dovoljenj kreditnim institucijam (UL L 314, 6.9.2021, str. 14)

ECB/2021/37
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1441 z dne 3. avgusta 2021 o spremembi Sklepa (EU) 2019/322 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, podeljenimi po nacionalnem pravu (UL L 314, 6. 9. 2021, str. 17)

ECB/2021/38
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1442 z dne 3. avgusta 2021 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o notranjih modelih in podaljšanju rokov (UL L 314, 6. 9. 2021, str. 22)

ECB/2021/39
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1396 z dne 13. avgusta 2021 o spremembi Sklepa ECB/2014/29 o zagotavljanju nadzorniških podatkov, ki jih nadzorovani subjekti poročajo pristojnim nacionalnim organom na podlagi izvedbenih uredb Komisije (EU) št. 680/2014 in (EU) 2016/2070, Evropski centralni banki (UL L 300, 24. 8. 2021, str. 74)

ECB/2021/40
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1443 z dne 26. avgusta 2021 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov o notranjih modelih in podaljšanju rokov (UL L 314, 6. 9. 2021, str. 30)

ECB/2021/42
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1486 z dne 7. septembra 2021 o sprejetju notranjih pravil glede omejitev pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v povezavi z nalogami Evropske centralne banke v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij (UL L 328, 16. 9. 2021, str. 15)

Popravek Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2021/1074 z dne 18. junija 2021 o začasni izključitvi nekaterih izpostavljenosti do centralnih bank iz mere skupne izpostavljenosti glede na pandemijo COVID-19 in razveljavitvi Sklepa (EU) 2020/1306 (ECB/2021/27) (Uradni list Evropske unije L 230 I z dne 30. junija 2021) (UL L 234, 2. 7. 2021, str. 102)