Predgovor Christine Lagarde, predsednice ECB

Leto 2020 sta zaznamovala pandemija koronavirusa (COVID-19) in močan gospodarski upad, ki je sledil. ECB, evropski bančni nadzorni organi in vlade držav članic so se usklajeno odzvali na krizo in zagotovili izjemno visoke zneske pomoči, da bi ljudem, podjetjem in gospodarstvu kot celoti pomagali preživeti te zahtevne čase.

Kriza je pokazala, zakaj je dobro, da imamo v bančni uniji enoten sklop evropskih pravil in enega samega nadzornika. Z izvajanjem višjih nadzornih standardov za celoten bančni sistem je bančni nadzor v ECB zagotovil, da so banke bolje pripravljene na hude šoke, kakršen je tokratni. Tudi zato me veseli, da smo v bančni uniji lani lahko pozdravili Hrvaško in Bolgarijo. Državi bosta zdaj lahko izkoristili prednosti, ki jih poenotena pravila in kasneje tudi enotna valuta lahko ponudijo za finančno stabilnost, odpornost in gospodarsko rast.

Evropske banke so v krizo vstopile z velikimi kapitalskimi in likvidnostnimi blažilniki, zato so bile dobro pripravljene na poslovanje v zahtevnejših razmerah. In doslej so pokazale veliko odpornost. Uspešno so absorbirale izgube in ohranile približno enako raven kreditiranja, s čimer so preprečile velik val podjetniških in zasebnih stečajev.

A ko se bodo ukrepi pomoči v različnih evropskih državah začeli iztekati, se bodo verjetno pojavile nove ranljivosti, saj bo naraščanje zadolženosti v gospodarstvu postalo bolj očitno. Zato bodo banke bolj izpostavljene kreditnemu tveganju, ki skupaj z možnimi tržnimi prilagoditvami lahko oslabi njihov kapitalski položaj.

Obenem se bodo zaradi krize zaostrile strukturne težave, ki zadnja leta zmanjšujejo učinkovitost bančnega sektorja. Dobičkonosnost evropskih bank je že dolgo nizka in takšna bo ostala tudi v letu 2021, ko se bodo kreditne izgube verjetno povečale. Skupaj s presežnimi zmogljivostmi v bančnem sistemu to za banke pomeni, da bodo morale še naprej izboljševati svoje upravljanje, povečevati stroškovno učinkovitost in diverzificirati vire prihodkov, da bi lahko bolje podpirale gospodarsko okrevanje.

Pomembno je, da še naprej gledamo v prihodnost. Leta 2020 smo objavili vodnik ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, s katerim smo se na svetovni ravni postavili v prve vrste boja proti podnebnim spremembam. Poleg tega je pandemija odločno pospešila digitalizacijo gospodarstva. Zato bo pomembno, da se uspešno odzivamo na kibernetska in IT-tveganja.

In nenazadnje, dokončati moramo bančno unijo. Utrjevanje skupnega evropskega pristopa povsod, kjer je to mogoče, se je v letu 2020 izkazalo za učinkovito obliko reševanja izzivov in bo imelo pomembno vlogo pri doseganju vzdržnega okrevanja v prihodnjih letih.

Uvodni pogovor z Andreo Enrio, predsednikom Nadzornega odbora

2020 je bilo leto kot nobeno drugo. Kako bi ga ocenili?

Bilo je izjemno in zelo zahtevno leto. Ne le, da nas je prizadel skrajno močan gospodarski šok, ki ga je sprožila pandemija, ampak smo bili tudi – enako kot vsi ostali v Evropi – prisiljeni ostati doma in s kolegi komunicirati samo virtualno. Mnogi med nami imajo sorodnika, prijatelja ali sodelavca, ki je imel koronavirus (COVID-19). In žal smo nekaj sodelavcev med pandemijo tudi izgubili.

A kljub vsem težavam smo se izzivu uspešno postavili po robu. Stopili smo skupaj in pripravili hiter evropski odgovor na krizo. Prve odločitve smo objavili že 12. marca 2020, torej samo tri dni po prvem zaprtju javnega življenja v celotni državi v Evropi.

Zavest o skupnem cilju, ki je navdihovala naše delo, je name naredila velik vtis. Ta zavest je bila prisotna na vseh ravneh: v Nadzornem odboru, v posameznih oddelkih in med njimi, v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi, v skupnih nadzorniških skupinah in širše. To zahtevno leto nas je opomnilo, kako pomembna je naša vloga in kako izpolnjujoče je delati skupaj za javno dobro – za varovanje finančne stabilnosti v času povečane negotovosti in precejšnje tesnobe.

Kako natančno je evropski bančni nadzor prispeval k svetovnemu odzivu na pandemijo?

Naš neposredni cilj je bil zagotoviti, da banke lahko še naprej nudijo finančno podporo upravičenim gospodinjstvom, malim podjetjem in velikim gospodarskim družbam, da bi se izognili uničevalnim sekundarnim učinkom kreditnega krča. Zato smo morali zelo hitro preusmeriti našo nadzorniško pozornost: začasno smo zrahljali kapitalske in operativne zahteve, da so banke lahko nekoliko zadihale in še naprej kreditirale gospodinjstva in podjetja različnih velikosti ter absorbirale izgube, ki so nastale zaradi ene najhujših recesij v zgodovini.

Ti ukrepi pomoči so bili razumljeni kot želja, da bi bili manj strogi. Se strinjate s tem pogledom?

Ukrepi pomoči niso na noben način v nasprotju z našim mandatom, da izvajamo strog in kakovosten bančni nadzor. Po krizi 2008–2009 smo si močno prizadevali, da bi banke v dobrih časih vzpostavile kapitalske in likvidnostne blažilnike, ki bi jih lahko uporabile v slabih. S krizo COVID-19 so ti slabi časi zdaj prišli. Zato so bili naši ukrepi skladni s črko in duhom finančnih reform, izvedenih po veliki finančni krizi.

Poleg tega smo ves čas izvajali strog bančni nadzor in od bank zahtevali, da pravilno merijo in upravljajo tveganja. Njihove ocene tveganj smo redno preverjali, da bi zagotovili raven preudarnosti, ki je sorazmerna povečani negotovosti med pandemijo.

In kakšno vlogo je imel pragmatični pristop k procesu SREP?

Kot nadzorniki moramo biti okretni in prilagodljivi. Odzivati se moramo na razmere in prilagajati naše delovanje tako, da smo bolj učinkoviti. Tako smo še naprej sledili smernicam Evropskega bančnega organa, obenem pa sklenili, da v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v letu 2020 posebej natančno pregledamo, kako se banke spoprijemajo z izzivi in tveganji za kapital in likvidnost, ki nastajajo zaradi krize. Istočasno smo ohranili enake zahteve in napotke iz drugega stebra (P2R in P2G) ter sklenili, da ne bomo posodobili točkovnih ocen SREP, razen če je bila sprememba upravičena zaradi izjemnih okoliščin v posamezni banki. Vprašanja, ki so bila za nas kot nadzornike zaskrbljujoča, smo bankam predstavili predvsem v obliki kvalitativnih priporočil in ciljno pristopili k zbiranju informacij za procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in ustrezne notranje likvidnosti. Če bi SREP izvedli enako kot v prejšnjih letih in uporabili informacije, ki bi bile zastarele in usmerjene v preteklost, ne bi dosegli našega nadzorniškega namena v izjemnem okolju, ki ga je ustvarila kriza COVID-19.

Kako je kriza COVID-19 vplivala na evropske banke?

Banke so v pandemično krizo vstopili v mnogo boljšem stanju kot v prejšnjo krizo. Ko je kriza pokazala zobe, so nekatere banke komaj še obvladovale zelo veliko število zahtev za posojila, še zlasti potem, ko so bili uvedeni programi državnih poroštev za posojila in moratoriji za odplačevanje posojil. Vseeno so se uspele hitro prilagoditi in so pomagale vzdrževati neprekinjen tok posojil podjetjem in gospodinjstvom. Posojanje podjetjem in gospodinjstvom je v letu 2020 sicer še naprej naraščalo, vendar je v tretjem četrtletju prišlo od upočasnitve. In v primerjavi z veliko finančno krizo so banke po prvem valu pandemije poročale o mnogo manjšem zaostrovanju kreditnih standardov.

V drugem četrtletju 2020 smo z različnimi scenariji analizirali možne ranljivosti našega bančnega sektorja. Ugotovili smo, da bi bil po osrednjem scenariju, ki je vključeval zelo hudo recesijo, v kateri bi BDP euroobmočja v letu 2020 upadel za 8,7%, temu pa bi v obdobju 2021–2022 sledilo dokaj močno okrevanje, bančni sektor sposoben vzdržati učinke šoka na kakovost sredstev in na kapital.

Katera tveganja so se za banke med pandemijo izkazala kot najbolj pereča?

Kriza COVID-19 je zaostrila tveganje nastanka novih nedonosnih posojil zaradi poslabšanja kakovosti sredstev v bilancah bank. Visoka agregatna raven nedonosnih posojil v euroobmočju je bila kot nadzorni problem ugotovljena že ob vstopu v leto 2020, torej pred krizo COVID-19, zdaj pa obstaja še dodatno tveganje hudega nenadnega poslabšanja, ko se bodo ukrepi javne pomoči začeli iztekati.

Kako namerava bančni nadzor v ECB pristopiti k temu tveganju?

V začetku krize smo bankam nakazali, da bomo na več področjih dopuščali prožnost pri izvajanju napotkov ECB glede nedonosnih posojil, da bi jim pomagali pri premagovanju posledic gospodarskega upada. Bankam z velikim obsegom nedonosnih posojil smo dali tudi več časa – do marca 2021 – za predložitev strategije o nedonosnih posojilih.

Obenem smo skušali dobiti jasno sliko o kakovosti sredstev, ki jih imajo banke v svojih bilancah, in zagotoviti, da proaktivno rešujejo nedonosna posojila, ki se pojavljajo na novo. Banke morajo imeti zanesljive strategije za spremljanje in upravljanje posojil, katerih kakovost se poslabšuje, tako da lahko že v zgodnji fazi ugotovijo tveganja in aktivno upravljajo izpostavljenosti do komitentov v finančnih težavah. Tudi v prihodnje bomo natančno spremljali, kako učinkovito banke izvajajo to strategijo v času krize, in sodelovali z njimi, da bi našli načine za hitro reševanje oslabljenih bančnih sredstev.

Katera druga bančna tveganja so se še pojavila med krizo?

Že pred krizo je evropski bančni sektor trpel zaradi strukturne neučinkovitosti. Kot glavne težave, ki jih morajo banke reševati, je evropski bančni nadzor že pred krizo izpostavil nizko dobičkonosnost, slabo stroškovno učinkovitost in vprašljivo vzdržnost poslovnih modelov bank. Kriza je še dodatno izpostavila te težave in povečala pritisk, da se čimprej rešijo.

Lani ste rekli, da je konsolidacija eden od načinov za reševanje nizke dobičkonosnosti. Je bilo na tem področju kaj napredka?

Da. Menim, da ECB in banke delajo korake v pravi smeri.

Leta 2020 smo organizirali javno posvetovanje o vodniku o nadzorniškem pristopu h konsolidaciji v bančnem sektorju. Končni vodnik, ki je bil objavljen v začetku leta 2021, jasno predstavlja naš pristop in potrjuje, da smo naklonjeni dobro pripravljenim in izvedenim poslovnim kombinacijam.

Opažamo tudi vzpodbuden trend konsolidacije med bankami. Intesa Sanpaolo in UBI Banca, CaixaBank in Bankia ter Unicaja Banco in Liberbank – vse te banke so bile proaktivne na tem področju, kar je sprožilo razprave tudi v upravnih odborih drugih bank. Ne le, da dobro zasnovane poslovne kombinacije lahko omogočijo bankam, da postanejo stroškovno učinkovitejše, več vlagajo v digitalno preobrazbo in v končni fazi povečajo dobičkonosnost, ampak jim hkrati lahko tudi pomagajo, da odpravijo presežne zmogljivosti v bančnem sistemu, ki so nastale v obdobju pred veliko finančno krizo.

Kako se bančni nadzor v ECB odziva na podnebna tveganja?

Banke bi se podnebnih tveganj morale lotiti strateško, usmerjeno v prihodnost in celostno. Evropski nadzorniki bodo pozorno spremljali, ali banke delujejo skladno s pričakovanji, predstavljenimi v vodniku ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, ki je bil objavljen novembra 2020 po javnem posvetovanju. V letu 2021 bomo od bank zahtevali, da opravijo samooceno glede na nadzorniška pričakovanja v vodniku in zatem na podlagi samoocene pripravijo načrt delovanja. Nato bomo primerjalno analizirali samoocene in načrte bank ter jih z njimi kritično pretresali v nadzorniškem dialogu. V letu 2022 bomo izvedli celovit nadzorniški pregled bančnih praks in po potrebi sprejeli konkretne ukrepe.

Novi podpredsednik Nadzornega odbora Frank Elderson je predsednik mreže za ozelenitev finančnega sistema in sopredsednik delovne skupine Baselskega odbora za bančni nadzor za podnebna finančna tveganja. Izkoristiti namerava sinergije med tema dvema vlogama in delom v ECB.

Julija 2020 je ECB sprejela sklepa o vzpostavitvi tesnega sodelovanja s centralnima bankama Bolgarije in Hrvaške. Kaj to pomeni za evropski bančni nadzor?

Enotnemu mehanizmu nadzora sta se prvič pridružili dve državi članici EU zunaj euroobmočja. To je pomemben mejnik za Bolgarijo in Hrvaško, saj tlakuje pot uvedbi eura v teh dveh državah.

Za nas pa pomeni, da od oktobra 2020, potem ko so bile v njih opravljene celovite ocene, ECB neposredno nadzira pet bank v Bolgariji in osem bank na Hrvaškem. Bolgarski in hrvaški nadzorniki so postali člani relevantnih skupnih nadzorniških skupin, predstavnik oziroma predstavnica centralne banke obeh držav pa sta postala člana Nadzornega odbora z enakimi pravicami in obveznostmi kot vsi ostali člani, vključno z glasovalno pravico. Bili smo zelo veseli, da smo ju lahko sprejeli v našo družino!

Leta 2020 je ECB prispevala k razpravi o politikah v evropskem okviru kriznega upravljanja. Katera so bila vaša glavna stališča?

Izpostavili smo nekatera vprašanja, ki so izhajala iz naših praktičnih izkušenj. En primer je prekrivanje med nadzornimi ukrepi in ukrepi zgodnjega posredovanja. To prekrivanje je ustvarjalo zmedo, zato so bili ukrepi zgodnjega posredovanja redko aktivirani. Zakonodaja bi morala jasneje razlikovati med obema sklopoma orodij, pooblastila ECB za zgodnje posredovanje pa bi morala biti določena z uredbo EU, da ne bi prihajalo ne neupravičenih razlik, ko se pravila prenesejo v nacionalno zakonodajo. Sprožili smo tudi vprašanje bank, za katere se oceni, da »propadajo ali bodo verjetno propadle«, vendar po nacionalni zakonodaji ne izpolnjujejo meril, ki bi sprožila postopek likvidacije ali odvzema dovoljenja, in zato obvisijo v nekakšnem praznem prostoru.

Bolj splošno smo poudarili, da bi morali biti narejeni odločnejši koraki za dokončanje bančne unije, in sicer z ustanovitvijo evropskega sistema jamstva za vloge in dodelitvijo širših administrativnih pooblastil Enotnemu odboru za reševanje (SRB) na področju likvidacije bank. Uporaben zgled pri tem bi lahko bila ameriška zvezna agencija za zavarovanje bančnih vlog US Federal Deposit Insurance Corporation. A do takrat, ko se bo to zgodilo, bi bila že nadaljnje poenotenje na nacionalni ravni in bolj centralizirano usklajevanje na evropski ravni (na primer prek SRB) koraka v pravo smer.

Kot zadnje sva Edouard Fernandez-Bollo in jaz v skupnem prispevku na blogu o bančnem nadzoru predlagala učinkovitejši pristop k reševanju težav v čezmejnih bankah. Če bi podrejene in matične družbe bančnih skupin lahko sprejele formalni dogovor, da bodo druga drugi zagotavljale likvidnostno podporo, ki bi bila povezana s sanacijskim načrtom skupine, bi bilo mogoče bolje določiti, kako se subjekti v skupini medsebojno podpirajo, če pride do težav, upoštevajoč lokalne potrebe in omejitve. Določiti bi bilo mogoče tudi ustrezne sprožilce za zgodnjo zagotovitev pogodbeno dogovorjene pomoči. To bi lahko podpiralo tudi bolj integrirano upravljanje likvidnosti v dobrih časih.

Povečevanje transparentnosti in predvidljivosti evropskega bančnega nadzora je eden vaših glavnih ciljev že vse od začetka vašega mandata. Kakšen napredek je bil dosežen tukaj?

No, vsekakor menim, da smo naše nadzorne rezultate in politike naredili bolj transparentne.

Transparentni rezultati nadzora so dobri za trge. Ko smo januarja 2020 prvič objavili zahteve iz drugega stebra za vsako posamezno banko, so bili odzivi pozitivni. Individualne zahteve dajejo konkreten in celovit vpogled v mnenje nadzornika glede splošne tveganosti banke, kar vlagateljem lahko pomaga pri odločanju. Pomaga pa tudi bankam, da bolje ocenijo, kje stojijo v primerjavi z drugimi bankami. To prakso smo nadaljevali tudi januarja letos.

Če smo transparentni glede naših politik, je to dobro za našo učinkovitost in posledično za naš ugled. Nadzorovane banke morajo razumeti, kaj vpliva na naše odločitve in biti moramo dosledni, tako da lahko oblikujejo zanesljiva pričakovanja. Mislim, da nam je z našimi ustnimi in pisnimi sporočili bankam ter komunikacijo z javnostjo uspelo doseči dobro raven transparentnosti o ukrepih pomoči COVID-19. Ta raven bi morala postati naša nova normala.

Proti koncu leta 2020 ste spremenili organizacijsko strukturo bančnega nadzora v ECB. Zakaj?

Po šestih letih je prišel čas, da bančni nadzor v ECB preide iz zagonskega podjetja v zrelejšo organizacijo z bolj v tveganja usmerjenim nadzorom in okrepljenim sodelovanjem med različnimi ekipami.

Da bi dosegli ta cilj, smo generalne direktorate za nadzor posameznih bank strukturirali v skladu s poslovnim modelom nadzorovanih bank. Uvedli smo nov direktorat Strategija nadzora in tveganja, ki je odgovoren za strateško načrtovanje, predlaganje prednostnih nalog nadzora in zagotavljanje enotne obravnave vseh bank. Vzpostavili smo poseben generalni direktorat za funkcije nadzora na kraju samem in generalnemu direktoratu Horizontalni nadzor dali nalogo, da poveča usposobljenost skupnih nadzorniških skupin na področju tveganj, izvaja primerjalne analize, razvija politike in vzdržuje metodologije. Ločen generalni direktorat z imenom Upravljanje in operativni postopki v EMN pomaga pri sprejemanju nadzornih odločitev in razvoju inovacij ter upravlja postopke izdaje dovoljenj. Z reorganizacijo smo želeli poenostaviti naše postopke in v različnih oddelkih v nadzor uvesti tehnološke inovacije.

Ponosen sem, da smo te spremembe zasnovali in izvedli v internih razpravah in da smo pri tem prisluhnili zaposlenim. Približno 60 nadzornikov je delovalo kot upravljavci sprememb, ki so skupaj z višjim vodstvom pomagali zaposlenim, da so se prilagodili na spremembe, in so bistveno prispevali k temu, da je bila reorganizacija uspešna.

1 Bančni nadzor v letu 2020

1.1 Nadzorovane banke v letu 2020: uspešnost poslovanja in glavna tveganja

1.1.1 Odpornost bančnega sektorja v euroobmočju

Banke euroobmočja so v krizo koronavirusa (COVID-19) vstopile bolje kapitalizirane kot v veliko finančno krizo. Njihov agregatni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) je konec leta 2019 znašal 14,9% (graf 1) in tekom leta 2020 na splošno ostal stabilen, saj je v tretjem četrtletju 2020 znašal 15,2%. Deloma so k temu prispevali izredni nadzorni, regulativni in javnofinančni ukrepi pomoči, ki so bili sprejeti v odziv na krizo. Bankam je bilo poleg tega začasno priporočeno, da do 1. januarja 2021 ne izplačujejo dividend in odkupujejo lastnih delnic ter da do 30. septembra 2021 delujejo zelo previdno glede dividend, odkupov lastnih delnic in izplačil variabilnih prejemkov.^[1]

Tudi agregatni količnik finančnega vzvoda je ves čas pandemije ostal odporen, saj je v tretjem četrtletju 2020 znašal 5,6%, v primerjavi s 5,7% konec leta 2019. Vseeno se tveganja za kapitalsko ustreznost lahko v bilancah bank uresničijo šele pozneje in še dodatno okrepijo zaradi nenadnega izteka ukrepov pomoči, uvedenih leta 2020, kot so moratoriji, sheme državnega sofinanciranja delavcev na čakanju, državna poroštva in druge prehodne regulativne ureditve.^[2]

Zahvaljujoč reformam Basel III so banke v euroobmočju leto začele z večjimi likvidnostnimi blažilniki kot so jih imele ob začetku velike finančne krize. Marca 2020 pa so se začeli pojavljati veliki pritiski zaradi šoka pandemije COVID-19. Na strani povpraševanja so poslovni komitenti iz sektorjev, ki jih je prizadela kriza, od bančnega sektorja prejemali obsežno podporo za svoje financiranje, saj so črpali že odobrene kreditne linije. Poleg tega so zaradi velikih skokov volatilnosti na večini finančnih trgov centralne klirinške nasprotne stranke pozivale h kritju, medtem ko je v skladih denarnega trga prišlo do izjemno velikih odlivov, zaradi katerih so morale nekatere mednarodno dejavne banke odkupovati svoje izdane komercialne zapise.

Na strani ponudbe je bila likvidnost bank prav tako omejena. Ključni trgi financiranja so v marcu presahnili, tako da banke niso mogle izdajati vrednostnih papirjev v nezavarovanem segmentu trga, ne glede na ročnost, medtem ko so v zavarovanem segmentu (repo) lahko pridobivale sredstva samo za zelo kratke ročnosti. V tem okolju so še posebej dragi postali trgi financiranja v ameriških dolarjih, kadar so bili na voljo, tako da so se morale banke še bolj zanašati na notranje likvidnostne blažilnike in dodatna posojila ECB.

V okviru odziva na krizo COVID-19 je bančni nadzor v ECB bankam dovolil, da uporabijo svoje regulativne likvidnostne blažilnike in začasno ne izpolnjujejo zahteve za količnik likvidnostnega kritja (LCR).^[3] Vzporedno je ECB z zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko, ki je vključevala tudi znižanje zahtev glede primernosti zavarovanja, zagotavljala dostop do centralnobančnega financiranja širokemu krogu bank pod evropskim bančnim nadzorom. Povprečni obseg posojil, ki jih je zagotovil Eurosistem, se je povečal s 659 milijard EUR v četrtem četrtletju 2019 na 1605 milijard EUR v tretjem četrtletju 2020 (graf 3).

Zaradi močnega in usklajenega odziva politik javnih organov so napetosti na trgih v drugem četrtletju postopoma popustile. Aprila 2020 so se pogoji financiranja bank začeli izboljševati. Nekatere banke so lahko ponovno izdale nezavarovane instrumente, med drugim tudi v podrejenem segmentu trga, čeprav z višjimi donosi kot pred krizo, obenem pa je naraščal obseg depozitov, zlasti previdnostnega varčevanja gospodinjstev, kar je vsem bankam zagotavljalo dodatne likvidnostne blažilnike. Na splošno so pomembne institucije povečale svoje likvidnostne blažilnike, kot je razvidno iz povprečnega količnika likvidnostnega kritja, ki je v tretjem četrtletju 2020 znašal 170,94%, v primerjavi s 145,91% v četrtem četrtletju 2019.

Zaradi izbruha pandemije COVID-19 v Evropi in ZDA so strmo upadli tečaji delnic, volatilnost se je silovito okrepila, razmiki pri državnih in podjetniških obveznicah pa so se ves marec povečevali. To je negativno vplivalo ne le na bilance bank, ampak tudi na njihove kapitalske zahteve za tržno tveganje, ki temeljijo na notranjih modelih, ter na njihove preudarne prilagoditve vrednotenja (zlasti za negotovost tržnih cen in tveganje modela), ki so korelirane z nedavno volatilnostjo. V odziv na šok so bili sprejeti nadzorni ukrepi za omejitev procikličnih učinkov krize na kapitalske zahteve za tržno tveganje in prilagoditve vrednotenja (npr. izključitev nekaterih primerov prekoračitve pri povratnem testiranju notranjih modelov, povečanje koristi diverzifikacije za preudarne prilagoditve vrednotenja). Pritisk je še dodatno popustil, ko so se v drugem in tretjem četrtletju izboljšale tržne razmere.

Na splošno so sprejeti kapitalski in likvidnostni ukrepi v kombinaciji z izrednimi ukrepi javne pomoči, ki so jih organi uvedli v zgodnjih fazah pandemije COVID-19, bankam omogočili, da so ublažile gibanja kreditnega tveganja in še naprej zagotavljale financiranje realnemu gospodarstvu. Posojila in druga finančna sredstva za gospodinjstva in nefinančne družbe so od izbruha pandemije na splošno ostala stabilna (–1,3% za nefinančne družbe in +0,8% za gospodinjstva od marca do septembra 2020). Državna poroštva so bila zlasti pomembna za zagotavljanje financiranja nefinančnim družbam (260 milijard EUR v septembru 2020).

Izredni ukrepi, sprejeti za izboljšanje pogojev financiranja in podporo gospodinjstvom, malim podjetjem in velikim gospodarskim družbam, so prav tako prispevali k temu, da je skupni obseg nedonosnih posojil v bilancah bank vse leto ostal razmeroma stabilen. Vendar se pričakuje, da se bo ta obseg v prihodnje povečal, ko se bodo iztekli ukrepi pomoči. V zvezi s tem je bančni nadzor v ECB v julijskem in decembrskem sporočilu^[4] poudaril, da je za banke ključnega pomena, da pravočasno najdejo rešitve za dolžnike v finančnih težavah, ki so sposobni preživeti, ter tako pomagajo omejiti nastajanje problematičnih sredstev v bankah in čim bolj zmanjšajo nevarnost nenadnega poslabšanja razmer ob izteku ukrepov pomoči, kjer je to mogoče. V ta namen bi morale banke poskrbeti, da tveganja v svojih bilancah ustrezno ocenjujejo, razvrščajo in merijo. Imeti bi morale učinkovite prakse obvladovanja tveganj, ki jim omogočajo, da ugotavljajo, analizirajo in izvajajo rešitve, s katerimi lahko najbolje podpirajo te dolžnike, hkrati pa se varujejo pred negativnimi učinki kreditnega tveganja. Obenem bi morale banke še naprej učinkovito upravljati nedonosna posojila, ki so obstajala že pred izbruhom pandemije.

Operativna tveganja so se od izbruha pandemije COVID-19 povečala, ker je prišlo do sprememb v poslovnih modelih bank, poslovanje pa je bolj zapleteno zaradi izvajanja vladnih programov pomoči. Vseeno nadzorovane banke v letu 2020 niso poročale o večjih operativnih incidentih ali incidentih v zvezi z informacijsko tehnologijo. Čeprav se je število kibernetskih napadov povečalo, zlasti napadov za ohromitev storitve in lažnega predstavljanja v e-poštnih sporočilih bančnim komitentom, so ti napadi, ki jih je pandemija olajšala, zelo malo vplivali na razpoložljivost sistemov IKT in so povzročili zelo omejene izgube.^[5] V zgodnjih fazah pandemije so pomembne institucije aktivirale načrte neprekinjenega poslovanja, zaradi katerih se je povečal zlasti delež zaposlenih, ki so delali od doma (graf 8). Čez poletje so banke začele uvajati »novo normalno« ureditev upravljanja, vključno s postopnim vračanjem zaposlenih v pisarne, vendar se je jeseni, ko je število okužb ponovno naraslo, ta trend ustavil, tako da so mnoge banke ponovno sprejele delo na daljavo kot zaželeno ali obvezno rešitev.

Leta 2020 je bančni nadzor v ECB izvedel analizo ranljivosti v 86 pomembnih institucijah, da bi ugotovil, kako bi kriza COVID-19 lahko vplivala na bančni sektor euroobmočja. Agregatni rezultati so bili objavljeni 28. julija 2020.^[6] Podobno je bila za manj pomembne institucije izvedena ocena ranljivosti na kreditno in likvidnostno tveganje, ki bi se lahko povečevalo zaradi poslabševanja gospodarskih razmer.^[7]

Rezultati so pokazali, da bančni sektor euroobmočja na splošno lahko vzdrži stres, ki ga povzroča pandemija. Vendar pa je še vedno zelo negotovo, v kolikšni meri se bo kakovost sredstev poslabšala po izteku moratorijev za odplačevanje posojil, zlasti v najbolj prizadetih gospodarskih sektorjih. Ta negotovost glede prihodnjega gibanja kakovosti sredstev se odraža v različnih politikah oblikovanja rezervacij, ki so jih sprejele banke, in je s stališča bančnega nadzora še vedno zaskrbljujoča.

V analizi ranljivosti sta bila uporabljena dva scenarija, povezana s pandemijo, ki sta v veliki meri vključevala vpliv ukrepov pomoči, ki so bili v odziv na krizo COVID-19 sprejeti v okviru denarne, nadzorne in javnofinančne politike. V osrednjem scenariju – ki se bo po mnenju strokovnjakov Eurosistema najverjetneje uresničil – se je povprečni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala zmanjšal s 14,5% na 12,6%, kar potrjuje, da so banke pod evropskim bančnim nadzorom trenutno dovolj kapitalizirane, da vzdržijo kratkotrajno globoko recesijo. Obstoječi kapitalski blažilniki bi sektorju na splošno omogočili, da vzdrži tudi vpliv zaostrenega scenarija, ki je predvideval globljo recesijo in počasnejše gospodarsko okrevanje, s čimer bi se povprečni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala bank zmanjšal s 14,5% na 8,8%. Kljub temu bi morale nekatere banke v tem scenariju ukrepati, da bi še naprej izpolnjevale svoje minimalne kapitalske zahteve.

Rezultati obeh scenarijev so potrdili, da so banke euroobmočja v krizo COVID-19 vstopile z bistveno več kapitala in mnogo bolje pripravljene na premagovanje nepričakovanih finančnih težav kot v času velike finančne krize. Rezultati analize ranljivosti so bili kvalitativno vključeni v proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), kjer so bili nadzornikom v pomoč pri kritičnem preverjanju kapitalskih napovedi bank ter pri spodbujanju enotnega ocenjevanja tveganj in preudarnega ravnanja pri oblikovanju rezervacij.^[8]

1.1.2 Splošna poslovna uspešnost bank v euroobmočju

V letu 2020 se je dobičkonosnost pomembnih institucij v euroobmočju zaradi pandemije COVID-19 močno zmanjšala, tako da je bila agregatna letna donosnost lastniškega kapitala nižja od stroškov lastniškega kapitala, o katerih so poročale banke same. V prvih treh četrtletjih 2020^[9] je tako upadla na 2,1%, potem ko je konec leta 2019 znašala 5,2% (graf 10). Zmanjšanje dobičkonosnosti se je odrazilo tudi v nadaljnjem poslabšanju razmerja med tržno in knjigovodsko vrednostjo, ki je aprila 2020 dosegla novo najnižjo srednjo vrednost bank na ravni 0,3, zaradi česar pomembne institucije s težavo pridobivajo financiranje na trgih lastniškega kapitala, ne da bi pri tem pomembno zmanjšale delež obstoječih delničarjev.

Glavni razlog za upad dobičkonosnosti je bilo povečanje oslabitev za izgube iz posojil zaradi poslabšanja makroekonomskega okolja. Tega ni spremljalo povečanje obsega nedonosnih posojil, temveč je odražalo zgolj povečano kreditno tveganje pri številnih izpostavljenostih. Skupna dobičkonosnost se je v nekaterih pomembnih institucijah še dodatno zmanjšala zaradi velikih enkratnih oslabitev dobrega imena in odloženih terjatev za davek.

Leta 2020 je agregatno razmerje med stroški in prihodki bank ostalo nespremenjeno na visoki ravni iz prejšnjih let (graf 11). Zmanjšanje prihodkov se je delno izravnalo z zmanjšanjem stroškov, tako da so prihodki iz poslovanja pred oslabitvijo, rezervacijami in davki ostali razmeroma stabilni. Pozitivno je, da je kriza bankam omogočila, da pospešijo proces digitalizacije, kar bi srednjeročno lahko privedlo do učinkovitejših stroškovnih struktur.

Da bi tudi v času pandemije COVID-19 lahko nemoteno poslovale in ostale konkurenčne, so pomembne institucije razširile ponudbo digitalnih storitev za svoje stranke, vključno s spletnimi svetovalnimi storitvami in dodatnimi možnostmi za brezstična plačila. Ta prizadevanja na področju digitalizacije, s katerimi so se institucije odzivale na zahteve strank, so omogočila znižanje stroškov. Ti so se znižali tudi zaradi zapiranja podružnic, nižjih potnih stroškov in drugih začasnih dejavnikov. Kljub večjemu obsegu kreditiranja in zgodovinsko nizkim obrestnim meram za financiranje, ki so bile bankam na voljo v nedavnih ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja, so se neto obrestni prihodki pomembnih institucij v letu 2020 še nadalje zmanjšali. Neto prihodki od pristojbin in provizij so se prav tako zmanjšali v večini dejavnosti, ki ustvarjajo pristojbine.

Podobno kot v pomembnih institucijah se je dobičkonosnost v letu 2020 zmanjšala tudi v manj pomembnih institucijah, in sicer predvsem na račun povečanih oslabitev in rezervacij zaradi poslabšanja makroekonomskih razmer. Povprečna donosnost lastniškega kapitala manj pomembnih institucij je junija 2020 znašala 3,5%, kar je manj kot konec leta 2019, ko je bila na ravni 5,1%. Obrestni prihodki, ki za manj pomembne institucije predstavljajo največjo komponento prihodka, so v prvi polovici leta 2020 ostali razmeroma stabilni glede na leto prej (graf 12). Kljub temu so se neto obrestni prihodki malenkostno zmanjšali, ker so se povečali obrestni odhodki. Stroški tveganja manj pomembnih institucij, merjeni kot razmerje med finančnimi oslabitvami in dobički pred rezervacijami, so se strmo povečali z 12,4% ob koncu leta 2019 na 22,4 % v juniju 2020.

Kar zadeva stroške, so si manj pomembne institucije še naprej prizadevale zmanjšati skupne izdatke, in sicer predvsem z zmanjšanjem administrativnih stroškov (graf 13). Razmerje med stroški in prihodki manj pomembnih institucij je konec junija 2020 znašalo 72%, kar je nekoliko višje kot ob koncu leta 2019 (70%). Bruto delež nedonosnih posojil v sektorju manj pomembnih institucij se je rahlo povečal in v drugem četrtletju 2020 znašal 2,1%, kar je za 20 bazičnih točk več kot decembra 2019.

1.1.3 Glavna tveganja v bančnem sektorju

Bančni nadzor v ECB vsako leto v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi ugotovi ključna tveganja za banke v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju (dve do tri leta). V letu 2019 so bili sprva ugotovljeni naslednji ključni dejavniki tveganja za leto 2020 in pozneje: (i) vzdržnost poslovnih modelov, (ii) kibernetska kriminaliteta in pomanjkljivosti informacijske tehnologije ter (iii) obnovitev izzivov na političnem in ekonomskem področju ter izzivov v zvezi z vzdržnostjo dolga v euroobmočju. Poleg teh so bila ugotovljena tudi tveganja v zvezi z izvajanjem bančnih strategij za nedonosna posojila, nepravilnim ravnanjem zaposlenih, pranjem denarja in financiranjem terorizma, brexitom in podnebnimi spremembami.

Zaradi pandemije COVID-19 je moral bančni nadzor v ECB preusmeriti pozornost na bolj neposredne izzive, ki jih je prinesla kriza, ter sprejeti nenačrtovane ukrepe, da bi bankam olajšal poslovanje v novem okolju.^[10] A poleg neposrednih pritiskov, ki so nastali zaradi zelo negotovih gospodarskih obetov, je kriza COVID19 zaostrila tudi tista tveganja, ki so bila kot najpomembnejša za bančni sektor euroobmočja ugotovljena že pred izbruhom pandemije.

Nizka dobičkonosnost bank euroobmočja in vzdržnost poslovnih modelov bila sta z nadzornega vidika zaskrbljujoča tudi v preteklih letih, in sicer predvsem zaradi togih stroškovnih struktur in splošnih težav pri doseganju ustreznih stopenj dobička v dolgotrajnem okolju nizkih obrestnih mer in presežnih zmogljivosti v evropskem bančnem sektorju. Dobičkonosnost se je še dodatno zmanjšala zaradi gospodarskega upada, ki ga je povzročila pandemija COVID19, ker so morale banke povečati oslabitve in rezervacije, zato se je še nadalje stopnjeval pritisk, da odpravijo strukturne slabosti in svoj model hitreje prilagodijo tako, da bo uspešen tudi v prihodnosti.

Še vedno visoka agregatna raven nedonosnih posojil v euroobmočju konec leta 2019 je bila za bančni nadzor zaskrbljujoča že ob vstopu v leto 2020. Tveganje nadaljnjega povečevanja nedonosnih posojil se je zaradi krize COVID-19 še povečalo, saj se zaradi pandemije zmanjšuje plačilna sposobnost bančnih posojilojemalcev.

Na začetku delovanja evropskega bančnega nadzora je ECB ugotovila, da morajo banke v euroobmočju izboljšati svoje upravljanje, in ta ugotovitev je veljala še tudi konec leta 2019. Pomanjkljivosti so bile med drugim ugotovljene na področju delovanja uprave bank in v njihovi organizacijski strukturi, v funkcijah notranjega nadzora, zmogljivostih za agregiranje podatkov in pri kakovosti podatkov, zato so bila to prednostna področja bančnega nadzora.

Zaradi krize COVID-19 so te pomanjkljivosti postale še bolj očitne, in sicer: (i) pomanjkljivosti pri poročanju in agregiranju podatkov, ki bi lahko ovirale procese odločanja v bankah, (ii) upravljalni organ v nadzorni funkciji premalo sodeluje pri sprejemanju strateških odločitev za področja, ki jih je močno prizadela kriza, kot so kreditno tveganje in načrtovanje kapitala, ter premalo natančno preverja sprejete odločitve, (iii) kontrolne funkcije, zlasti upravljanje tveganj in skladnost poslovanja, niso dovolj proaktivne pri spoprijemanju s krizo, nekatere banke imajo v teh oddelkih premalo osebja ter neustrezne računalniške sisteme in postopke, da bi lahko ugotavljale, merile in spremljale tveganja.

Pretresi na finančnih trgih v prvem četrtletju so razkrili tudi tržna tveganja, za katera so banke bolj dovzetne in ki jih je težko meriti in upravljati, zlasti v obdobjih velike volatilnosti. Izgube v trgovalni knjigi so pogosto nastale zaradi popravkov navzdol pri vrednotenju pozicij izvedenih finančnih instrumentov, zlasti popravkov kreditnega vrednotenja in popravkov vrednotenja financiranja, ter zaradi povečanja bazičnega tveganja, ki obstaja pri arbitražnem trgovanju, kot so posli arbitraže lastniškega kapitala. Poleg tega so padajoče cene lastniškega kapitala in naraščajoči kreditni razmiki pomembno vplivali na instrumente v bančni knjigi, ki so bili izkazani po pošteni vrednosti, medtem ko so nizke obrestne mere negativno vplivale ne le na donosnost glavne dejavnosti, ampak tudi na količinsko opredelitev pokojninskih obveznosti.

1.2 Prednostne naloge nadzora in projekti v letu 2020

1.2.1 Prednostne naloge nadzora za leto 2020 in pragmatični pristop k procesu SREP

Zaradi izbruha pandemije COVID-19 je ECB v letu 2020 prilagodila svoje prednostne naloge ter procese in dejavnosti nadzora, da bi pomagala bankam, da kljub izzivom, ki jih je povzročila pandemija, lahko še naprej podpirajo gospodarstvo. Skladno s tem so skupne nadzorniške skupine na novo določile svoje prednostne dejavnosti in spremljale predvsem to, ali so banke kljub pandemiji sposobne še naprej uspešno poslovati.

Nadzorniki so zato z vsako banko proaktivno začeli pogovore o individualnih ukrepih zanje, kot so prilagoditev časovnega razporeda ter postopkov in rokov za inšpekcijske preglede na kraju samem in za preverjanja notranjih modelov. Poleg tega so podaljšali roke za nekatere nenujne nadzorniške ukrepe in zahteve za predložitev podatkov.

Podobno je bančni nadzor v ECB v skladu s smernicami EBA sprejel pragmatičen pristop k izvedbi svoje ključne vsakoletne dejavnosti – procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP).^[13]

V skladu s pragmatičnim pristopom k procesu SREP se je ECB osredotočila na pomoč bankam pri premagovanju izzivov in tveganj za kapital in likvidnost, ki izhajajo iz pandemije. Praviloma se je odločila, da bo kapitalske pribitke (P2R in P2G) ohranila nespremenjene in ne bo posodabljala točkovnih ocen SREP, razen če so bile spremembe upravičene zaradi izrednih razmer v posamezni banki. Odločila se je tudi, da bo ugotovljene pomanjkljivosti v bankah obravnavala s kvalitativnimi priporočili. Poleg tega so skupne nadzorniške skupine uporabile rezultate analize ranljivosti, da bi ugotovile nove ranljivosti in kritično preverile finančne in kapitalske projekcije bank, zatem pa so rezultate vključile v oceno SREP.

V skladu z lanskoletno akcijo za izboljšanje transparentnosti do bank in vlagateljev, v kateri je ECB (januarja 2020) objavila nadzorniške kapitalske zahteve, ki izhajajo iz procesa SREP, je ECB tudi januarja 2021 objavila agregatne rezultate SREP z razčlenitvijo po poslovnem modelu in zahteve iz drugega stebra za vsako posamezno banko s pripadajočo sestavo kapitala.^[14] Pri tem je zahteve in napotke iz procesa SREP 2020 za skupni kapital brez sistemskih blažilnikov in proticikličnega blažilnika v povprečju ohranila stabilne na ravni okrog 14%, medtem ko je kapitalsko zahtevo za navadni lastniški temeljni kapital (CET1) zmanjšala z 10,6% v letu 2019 na 9,6%, ker so bila za zahteve iz drugega stebra sprejeta nova merila glede kakovosti kapitala. Bankam je tudi dovolila, da za izpolnitev zahtev iz drugega stebra delno uporabijo kapitalske instrumente, ki se ne štejejo za navadni lastniški temeljni kapital, s čimer je predčasno uveljavila ukrep, ki naj bi začel veljati šele januarja 2021 v okviru zadnje spremembe direktive o kapitalskih zahtevah (CRD V). Poleg kapitalskih zahtev in napotkov so v letu 2020 vse banke prejele tudi kvalitativna priporočila. Večina se je nanašala na področje notranjega upravljanja (predvsem funkcije notranje kontrole, upravljalni organ ter nove in stare težave pri agregiranju podatkov) in na kreditno tveganje (predvsem v zvezi s klasifikacijo posojil, oblikovanjem rezervacij in učinki nenadnega upada zaradi izteka ukrepov pomoči). V primerjavi s prejšnjim ciklom SREP (leta 2019) se je močno povečalo število ugotovitev o komponentah kreditnega tveganja in poslovnega modela, medtem ko je število ugotovitev v zvezi z notranjim upravljanjem in kapitalom ostalo večinoma stabilno, čeprav je bilo v absolutnem smislu leta 2020 še vedno največ ugotovitev v zvezi z notranjim upravljanjem.

1.2.2 Delo na merilih za odobravanje posojil

Za oceno kakovosti bančnih meril za odobravanje posojil je bančni nadzor v ECB leta 2019 zagnal projekt zbiranja podatkov o novih posojilih, ki so jih banke euroobmočja odobrile med letoma 2016 in 2018. Rezultati so bili objavljeni junija 2020.^[15] Z delom na merilih za odobravanje posojil bančni nadzor v ECB dopolnjuje tekoča strateška prizadevanja za zmanjšanje obsega obstoječih nedonosnih posojil.

V poročilu o pomembnih institucijah so bile izpostavljene nekatere pomanjkljivosti pri tem, kako so banke v zadnjih letih dodeljevale nova posojila in določale njihovo ceno. Predvsem so banke zniževale posojilne standarde za posojila gospodinjstvom. Analiza je poleg tega pokazala, da so bile banke z velikim obsegom nedonosnih posojil večinoma bolj konservativne pri dajanju stanovanjskih posojil in da nekatere niso namenjale dovolj pozornosti določanju cen na podlagi tveganj, s katerim bi zagotovile, da cena posojila vsaj pokrije pričakovane izgube in stroške. Nobenih dokazov ni bilo, da banke, ki za izračun kapitalskih zahtev uporabljajo notranje modele, bolje določajo ceno posojil na podlagi tveganja.

Posojanje gospodinjstvom se je med letoma 2016 in 2018 močno povečalo, kar je bilo deloma posledica hitrega naraščanja cen stanovanj, ki ga ni spremljalo enako hitra rast dohodka gospodinjstev (graf 14). Zaradi tega so se ključni kazalniki tveganja na podlagi dohodka v portfeljih stanovanjskih in potrošniških posojil poslabšali, cenovni razmiki pa so se zmanjšali.

Pri novih posojilih nefinančnim družbam je bila slika mešana. Ključni kazalniki tveganja za portfelj nefinančnih nasprotnih strank so se izboljšali (graf 15), čeprav je struktura posojil postala bolj tvegana in so se cenovni razmiki v tem portfelju zmanjšali. Skupne nadzorniške skupine na tej podlagi izvajajo nadaljnje ocene v okviru rednega nadzora.

Vzporedno z zbiranjem podatkov o merilih za odobravanje posojil je bančni nadzor v ECB v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi v celotnem območju EMN izvedel horizontalno analizo praks dodeljevanja posojil v manjših bankah, vključenih v vzorec manj pomembnih institucij. Pri zbiranju podatkov manj pomembnih institucij je bilo upoštevano načelo sorazmernosti. Rezultati kažejo, da ima večina manj pomembnih institucij v vzorcu velike težave pri pridobivanju podatkov za kazalnike kreditnega tveganja. Manj pomembne institucije so beležile mnogo višjo rast posojil kot pomembne institucije, pa tudi precejšnje povečanje posojilnega bremena med posojilojemalci. Zaradi hude tržne konkurence so morale manj pomembne institucije še dodatno zmanjšati posojilne marže ter prilagoditi poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj. Cene posojil manj pomembnih institucij so kazale zelo šibko korelacijo s kreditnim tveganjem, prisotno v teh posojilih. ECB in pristojni nacionalni organi so na podlagi te akcije zbiranja podatkov sprejeli nadaljnje ukrepe.

1.2.3 Delo na nedonosnih posojilih

Obseg nedonosnih posojil v posesti pomembnih institucij se je s približno 1 bilijona EUR (delež nedonosnih posojil 8%), kolikor je znašal na začetku evropskega bančnega nadzora ob koncu leta 2014, do konca septembra 2020 zmanjšal na 485 milijard EUR (delež nedonosnih posojil 2,82%), kar pomeni za približno 50% (graf 16). Podobno se zmanjšuje tudi delež nedonosnih posojil v manj pomembnih institucijah, ki je s 4,4% leta 2016 upadel na 2,1% v juniju 2020.

Leta 2019 so banke z velikim obsegom nedonosnih posojil^[16] dosegle 23-odstotno zmanjšanje tega obsega, kar je več od letnega cilja.

Izbruh pandemije COVID-19 ustvarja za banke številne izzive. Prvič, pričakuje se, da se bodo morale pomembne institucije še bolj potruditi, da nadalje zmanjšajo obseg svojih nedonosnih posojil, čeprav je ta do junija 2020 ostal večinoma stabilen, zatem pa do tretjega četrtletja 2020 upadel s 503 milijard EUR na 485 milijard EUR. Drugič, obseg nedonosnih posojil se bo zaradi negativnih učinkov pandemije na gospodarstvo predvidoma povečal. Pri tem je ključnega pomena, da se pomembne institucije izogibajo pretirani procikličnosti, hkrati pa skrbijo, da se tveganja, s katerimi se soočajo, ustrezno odražajo v bilanci stanja.

Obstaja zlasti tveganje nenadnega velikega povečanja obsega nedonosnih posojil, ko se bodo začeli iztekati ukrepi javne pomoči. Zato je pomembno, da banke pravilno ugotovijo kreditno tveganje in ga prikažejo v bilanci stanja ter da so operativno pripravljene na povečevanje števila dolžnikov v finančnih težavah. Če bodo prepočasi ugotavljale poslabšanje kakovosti sredstev in ukrepale, se bodo dodatno okrepili prociklični učinki, kar bi zmanjšalo sposobnost bančnega sektorja, da podpira gospodarsko okrevanje.

S pravočasnim in uspešnim prestrukturiranjem lahko banke povrnejo večji del posojila kot sicer in preprečijo nastajanje nedonosnih posojil. Velik obseg nedonosnih posojil pomeni višje stroške financiranja in manjšo sposobnost ustvarjanja prihodka, kar prav tako zmanjšuje sposobnost bank, da podpirajo gospodarsko okrevanje.

Odlaganje prerazvrstitev in oblikovanja rezervacij do takrat, ko se bodo iztekli moratoriji, bi povzročilo učinek nenadnega upada, močnejše razdolževanje in posledično večjo procikličnost. Če bi nastal vtis, da imajo banke neustrezne politike vrednotenja in razvrščanja posojil, bi to omajalo zaupanje vlagateljev v bančni sektor in povečalo stroške financiranja. Veliko razdolževanje in povišani stroški financiranja zmanjšujejo sposobnost bank, da podpirajo gospodarsko okrevanje.

Bančni nadzor v ECB se je na izbruh pandemije COVID-19 odzval s številnimi pobudami za obravnavo kreditnega tveganja in obsežno komunikacijo z javnostjo.^[17] V skladu s smernicami EBA o zakonskih in zasebnih moratorijih na odplačevanje posojil^[18] je bankam dovolil tudi več prožnosti pri razvrščanju prestrukturiranja in ocenjevanju prestrukturiranja v težavah za izpostavljenosti pod moratorijem, ki izpolnjujejo merila iz smernic EBA.

Cilj nadzorniških pobud in komunikacije ECB je zagotoviti, da imajo pomembne institucije vzpostavljene učinkovite prakse upravljanja kreditnega tveganja in zadostne operativne zmogljivosti, da lahko ustrezno ocenjujejo, razvrščajo in merijo kreditno tveganje v svojih bilancah. To bi moralo prispevati k temu, da banke omejijo poslabševanje kakovosti sredstev in vedno, ko je to mogoče, ublažijo nevarnost nenadnega poslabšanja ob izteku javnih ukrepov pomoči. Skupne nadzorniške skupine sodelujejo s pomembnimi institucijami in preverjajo, ali te izpolnjujejo nadzorniška pričakovanja glede kreditnega tveganja.

Poleg tega se je ECB odločila, da za banke z velikim obsegom nedonosnih posojil za 12 mesecev, na marec 2021, preloži rok za predložitev strategije zmanjševanja obsega nedonosnih posojil. Bančni nadzor v ECB je tudi pojasnil, da pričakovanja glede kritja nedonosnih izpostavljenosti ostajajo v celoti v veljavi za nedonosna posojila, ki so nastala pred pandemijo.

V okviru pregleda nad nadzorom manj pomembnih institucij je ECB še naprej ocenjevala, kako pristojni nacionalni organi izvajajo smernice EBA o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti.^[19] Poleg tega je ob podpori pristojnih nacionalnih organov izvedla analizo ranljivosti na kreditno tveganje, da bi bolje razumela, kako bi kriza COVID-19 lahko vplivala na manj pomembne institucije, pri čemer je upoštevala tudi učinke nacionalnih ukrepov pomoči. V letu 2021 bo na podlagi te analize predvsem ocenjevala, kako bo iztekanje nacionalnih ukrepov pomoči vplivalo na profil kreditnega tveganja v manj pomembnih institucijah in kako so te institucije pripravljene na morebitno naraščanje izpostavljenosti, ki se ne odplačujejo.

1.2.4 Ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov

Namen ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov, ki je trajal od leta 2016 do leta 2020, je bil oceniti ustreznost in primernost notranjih modelov v institucijah in poenotiti nadzorne prakse v zvezi z notranjimi modeli v celotnem območju EMN. Na ravni EMN je bilo tako doseženo enotno razumevanje regulativnih zahtev za notranje modele (Vodnik ECB za notranje modele), kar zmanjšuje neupravičena razhajanja (variabilnost, ki ne temelji na tveganjih) v izračunih tveganju prilagojene aktive in vzpostavlja enake pogoje poslovanja za vse banke v sodelujočih državah.

Po štirih letih se projekt zdaj bliža koncu. V okviru projekta TRIM je bilo med letoma 2017 in 2019 opravljenih 200 preverjanj notranjih modelov na kraju samem v 65 pomembnih institucijah, v katerih so bili pregledani notranji modeli za kreditno in tržno tveganje ter kreditno tveganje nasprotne stranke. Za ta preverjanja je bil razvit skupen metodološki pristop, ki temelji na standardiziranih zahtevah za podatke ter inšpekcijskih tehnikah in orodjih. Poleg tega je bilo za enotnost in primerljivost rezultatov izvedenih več ravni zagotavljanja kakovosti, navzkrižnih primerjav in horizontalnih analiz.

Ugotovljenih je bil več kot 5.800 primerov neskladnosti z regulativnimi zahtevami pri vseh vrstah tveganja, od katerih jih je bilo 30% zelo resnih.

Zato projekt TRIM vključuje tudi intenzivno nadaljnje ukrepanje v zajetih institucijah, ki morajo ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti v prihodnjih letih, v kombinaciji z izvajanjem novih regulativnih produktov. Po preverjanjih TRIM je bilo do konca leta 2020 sprejetih 179 odločb, ki vsebujejo različne nadzorniške ukrepe v obliki obveznosti, priporočil in omejitev. Nekateri od teh ukrepov imajo velik kvantitativni učinek na tveganju prilagojeno aktivo.

Operativne olajšave, ki jih je v odziv na izbruh pandemije COVID-19 institucijam marca 2020 odobril bančni nadzor v ECB, so obsegale tudi šestmesečni odlog izdaje odločb TRIM, dopisov za nadaljnje ukrepanje na kraju samem in odločb o notranjih modelih, ki institucijam niso bile sporočene do navedenega datuma. Zato je bil zaključek projekta TRIM preložen iz leta 2020 v prvo polovico leta 2021.

1.2.5 Delo na procesih ICAAP in ILAAP

Robustna procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) sta ključna za povečevanje odpornosti bank, saj jim omogočata, da lahko poslujejo v celotnem poslovnem ciklu in preživijo gospodarske šoke. Cilj obeh je zagotoviti, da banke merijo kapitalsko in likvidnostno tveganje v strukturirani in svojim razmeram prilagojeni obliki.

Bančni nadzor v ECB je sprejel več ukrepov za podporo bankam pri vzpostavljanju procesov ICAAP in ILAAP kot pomembnega okvira za obvladovanje tveganj. Procesa ICAAP in ILAAP v bankah se redno pregledujeta v okviru procesa SREP. Leta 2018 je ECB objavila vodnika za ICAAP in ILAAP, v katerih je pojasnila svoja pričakovanja v zvezi z njima. Leta 2019 je v 37 pomembnih institucijah izvedla celovito analizo praks ICAAP glede na predstavljena nadzorniška pričakovanja. Rezultati analize so bili objavljeni avgusta 2020 v poročilu ECB o praksah ICAAP v bankah. Pokazali so, da so banke v zadnjih letih sicer precej izboljšale svoje procese ICAAP, vendar so potrebna še nadaljnja prizadevanja, in sicer predvsem na treh glavnih področjih.

Prvič, številne banke imajo še vedno neustrezne okvire za kakovost podatkov, kar bi lahko oteževalo pravilno odločanje na podlagi zanesljivih in hitro dostopnih podatkov.

Drugič, mnoge banke ne upoštevajo celotnega sklopa tveganj, ki bi lahko pomembno vplivala na njihov notranji kapital. Pomanjkljivosti so bile denimo ugotovljene pri tem, kako banke vrednotijo instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ko določajo potrebe po notranjem kapitalu za zagotovitev neprekinjenega poslovanja (predpostavka kontinuiranega poslovanja), ter širše pri tem, kako opredeljujejo resnično ekonomsko vrednost kapitala pri kritju ekonomskih tveganj (vprašanja ekonomske vrednosti), kot kaže graf 18. Zaradi teh pomanjkljivosti in ker ne ugotavljajo in kvantificirajo vseh pomembnih ekonomskih tveganj, bi banke lahko imele težave pri zagotavljanju ustreznega ekonomskega kapitala, kar bi lahko oslabilo njihovo splošno finančno odpornost.

Tretjič, stresno testiranje še ni postalo učinkovit sestavni del praks upravljanja tveganj v bankah, kot kaže graf 19. Pandemija COVID-19 je razkrila, da so banke izpostavljene številnim grožnjam, ki se lahko nepričakovano uresničijo, vendar mnoge institucije ne spremljajo sistematično gospodarskega okolja, da bi odkrile nove grožnje, in ne posodabljajo dovolj pogosto scenarijev za stresne teste. To lahko resno ogrozi njihovo sposobnost, da se učinkovito odzovejo na stresne razmere.

Čeprav je bila zgornja analiza izvedena pred izbruhom pandemije COVID-19, ECB meni, da so dobre prakse ICAAP v času hudih pretresov enako pomembne kot v normalnih časih. Dobro zasnovan proces ICAAP je ključen za učinkovito upravljanje tveganj, finančno trdnost in dolgoročno vzdržnost.

V okviru pragmatičnega pristopa k SREP v letu 2020 je bančni nadzor v ECB odkril pomanjkljivosti v bančnih praksah ICAAP in ILAAP, ki zmanjšujejo zanesljivost njihovih projekcij prihodnjih gibanj in bi lahko ogrozili njihovo sposobnost, da uspešno upravljajo kapitalsko in likvidnostno pozicijo skozi krizo COVID19. Zato je banke spodbudil, da v osnovnem in neugodnih scenarijih rigorozno upoštevajo učinke krize in možnost njene zaostritve.

V prihodnje bosta imela procesa ICAAP in ILAAP večjo vlogo v procesu SREP, kar bi moralo banke spodbuditi, da še naprej izboljšujejo ta dva notranja procesa. Poleg tega bo bančni nadzor v ECB pri določanju zahtev iz drugega stebra (P2R) bolj upošteval dejavnike tveganja, kar bo banke predvidoma spodbudilo, da bolje ugotavljajo različna tveganja, ki so jim izpostavljena.

1.2.6 IT-tveganje in kibernetsko tveganje

Leta 2020 sta bila kibernetski kriminal in pomanjkljivosti informacijske tehnologije ponovno uvrščena med glavne dejavnike tveganja za bančni sektor. Za okrepitev odpornosti bank si je bančni nadzor v ECB kot eno od prednostnih nalog v letu 2020 zadal, da oceni IT-tveganje in kibernetsko tveganje v bankah z nadzornimi dejavnostmi, kot so inšpekcijski pregledi na kraju samem, letni SREP, proces EMN za poročanje o kibernetskih incidentih, dejavnosti, ki so specifične za posamezne banke, in horizontalne dejavnosti.

Zanesljivost IT-sistemov je postala bistvena, ko so banke začele zapirati podružnice in prehajati na delo na daljavo. Skladno s tem je bančni nadzor v ECB določil, da je IT- in kibernetsko tveganje eno najpomembnejših tveganj, povezanih s COVID-19. Število resnejših kibernetskih incidentov, ki so jih nadzorovane institucije sporočile ECB, se je v letu 2020 tudi dejansko povečalo, zlasti tistih s škodljivim namenom.^[20] Doslej so ti incidenti povzročili predvsem nedostopnost storitev posameznih bank ali njihovih zunanjih izvajalcev. Vendar naraščanje števila kibernetskih incidentov kaže, da morajo banke izboljšati odpornost svojih IT-sistemov in odpraviti pomanjkljivosti, kot so pretirano zapletena IT-arhitektura in izvajanje ključnih poslovnih funkcij v zastarelih informacijskih in komunikacijskih sistemih.

Junija 2020 je bančni nadzor v ECB objavil letno poročilo o rezultatih vprašalnika SREP o IT-tveganjih (ITRQ),^[21] ki je bil razvit v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in temelji na sorodnem vprašalniku za samooceno bank. V poročilu so predstavljene glavne ugotovitve o praksah bank pri upravljanju IT-tveganja v prvem četrtletju 2019. Banke so vse leto 2018 in do začetka leta 2019 povečevale obseg dejavnosti v zunanjem izvajanju, pri čemer so vse pomembnejše postajale storitve v oblaku. Zaskrbljujoče je, da se je še naprej povečevalo tudi število sistemov ob koncu življenjske dobe, ki podpirajo ključne poslovne dejavnosti, medtem ko upravljanje kakovosti podatkov ostaja najmanj zrelo področje nadzora tveganj.

Bančni nadzor v ECB je prispeval tudi k publikacijam mednarodnih delovnih skupin o teh temah, in sicer k publikaciji Odbora za finančno stabilnost o učinkovitih praksah pri odzivanju na kibernetske incidente in okrevanju po incidentih,^[22] k posvetovalnemu dokumentu Baselskega odbora za bančni nadzor o načelih operativne odpornosti^[23] ter k Smernicam EBA o upravljanju tveganj, povezanih z IKT in varnostjo,^[24] ki so začele veljati junija 2020.

1.2.7 Brexit

Združeno kraljestvo je 1. februarja 2020 zapustilo Evropsko unijo in vstopilo v prehodno obdobje, v katerem je v Združenem kraljestvu in zanj še naprej veljala zakonodaja EU. Prehodno obdobje se je končalo 31. decembra 2020. V letu 2020 si je bančni nadzor v ECB prizadeval, da bi bile banke in nadzorniki pripravljeni na konec prehodnega obdobja po brexitu, in pozorno spremljal, kako izvajajo svoje načrte za obdobje po Brexitu.

Celo leto je spremljal tudi politična pogajanja med EU in Združenim kraljestvom ter ocenjeval njihove posledice z vidika bančnega nadzora. ECB je tudi tehnično prispevala k delu evropskih nadzornih organov in skrbela, da so bila ključna nadzorna vprašanja upoštevana v pogajanjih.

V okviru tekočega nadzora pomembnih institucij je bančni nadzor v ECB redno posodabljal oceno učinkov, ki bi jih scenarij brez dogovora in brez ekvivalence ob koncu predhodnega obdobja imel za pomembne institucije na različnih področjih, kot so investicijske storitve in kraji trgovanja. Bankam je svetoval, naj se še naprej pripravljajo na vse možne izide pogajanj, in zahteval, da izvedejo ukrepe za obvladovanje tveganj morebitnega nenadnega poslabšanja po koncu prehodnega obdobja. Na splošno je ocenil, da so banke dovolj dobro pripravljene na konec prehodnega obdobja, in v začetku januarja 2021 niso bile na področju finančnih storitev zabeležene nobene tržne motnje.

Bančni nadzor v ECB je še naprej spremljal, kako pomembne institucije, na katere vpliva izstop Združenega kraljestva iz EU, izvajajo svoje načrte za brexit, in skrbel, da so napredovale v skladu z dogovorjenimi časovnimi okviri za uvedbo operativnih modelov, predvidenih za obdobje po brexitu. Dejavnosti horizontalnega spremljanja je dopolnjevalo nadaljnje delo z vsako posamezno banko. Kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, so bili sprejeti nadzorniški ukrepi. Nekatere banke bodo morale, da bi v celoti izpolnile nadzorniška pričakovanja ECB, sprejeti še dodatne ukrepe na področjih notranjega upravljanja, sklepanje novih poslov, modelov knjiženja in financiranja, posodobitve pogodb s strankami iz EU, ureditev znotraj skupine, IT-infrastrukture in poročanja.

V letu 2020 je bančni nadzor v ECB dodatno predstavil nadzorniška pričakovanja glede brexita v več člankih v svojem glasilu Supervision Newsletter, v nadzorniškem blogu in v dvostranskih pogovorih z nadzorovanimi subjekti.^[25]

Po brexitu bo bančni nadzor v ECB še naprej spremljal, kako banke uvajajo svoje ciljne operativne modele, in prednostno obravnaval ključna nadzorniška vprašanja, ki se bodo pojavila med prehodom na novo ureditev. Bančni nadzor v ECB in nadzorni organi Združenega kraljestva bodo v skladu z novim okvirnim sporazumom o sodelovanju, sklenjenim leta 2019, še naprej sodelovali pri nadzoru bank, ki so dejavne tako v sodelujočih državah kot tudi v Združenem kraljestvu.

1.2.8 Finančna tehnologija in digitalizacija

V letu 2020 je bančni nadzor v ECB še naprej razvijal svoj pristop za nadzor uporabe finančne tehnologije v pomembnih in manj pomembnih institucijah. Izvajal je dejavnosti za oblikovanje enotnega razumevanja tveganj, povezanih s finančno tehnologijo, in za zagotovitev metodološke podpore in orodij za nadzornike.

Še naprej je sodeloval s pristojnimi nacionalnimi organi, s pomembnimi in manj pomembnimi institucijami in z drugimi relevantnimi tržnimi udeleženci, da bi še bolje razumel, kako banke uporabljajo inovativne tehnologije in kako te vplivajo na njihov poslovni model in upravljanje tveganj. V tem okviru je še naprej spremljal tržna dogajanja in nastajajoča tveganja, vključno z vplivom pandemije COVID-19 na digitalizacijo in inovacije v bankah. Pandemija je pokazala, da so banke pod evropskim bančnim nadzorom sposobne nadaljevati poslovanje tudi v zaostrenih razmerah, čeprav se je obseg dela na daljavo močno povečal. Digitalna preobrazba in inovacije bodo tudi v prihodnje ključnega pomena za banke, ki morajo poslovati v izjemno konkurenčnem okolju, saj digitalizirani sistemi lahko pomembno prispevajo k znižanju stroškov in izpolnjevanju vedno bolj digitalnih pričakovanj bančnih strank.

ECB je 27. avgusta 2020 objavila odziv ESCB/evropskega bančnega nadzora na posvetovanje Evropske komisije o digitalnih financah, v katerem je predstavila podrobne odgovore na vprašanja o različnih elementih, ki jih je treba obravnavati v strategiji Komisije. ECB na splošno podpira prednostna področja, ki jih je opredelila Komisija za pospeševanje razvoja digitalnih financ v EU, kar je po izbruhu pandemije COVID-19 postalo še pomembnejše. Čeprav ECB priznava, da digitalizacija in inovacije lahko prinesejo velike koristi finančnim institucijam, finančnemu sistemu in širšemu gospodarstvu, je treba pri digitalni preobrazbi bančnega sektorja upoštevati tudi vsa s tem povezana tveganja. Pandemija je pospešila prizadevanja bank za digitalizacijo in izpostavila pomen naložb v inovacije, hkrati pa je osvetlila tudi dodatne izzive, ki jih je treba nadalje spremljati in jih morajo banke upoštevati v svojih okvirih nagnjenosti k prevzemanju tveganj.

ECB je članica različnih mednarodnih in evropskih skupin in mrež, v katerih prispeva svoje izkušnje in mnenja k razvoju regulativnega in nadzornega okvira na področju finančne tehnologije in digitalizacije. V letu 2020 so se te dejavnosti nadaljevale, poleg tega pa je bančni nadzor v ECB prispeval tudi k delu ECB na področju kripto sredstev in centralnobančnih digitalnih valut, pri čemer je obravnaval vidike, ki so pomembni za bančni nadzor. Sodeloval je tudi na notranjih in zunanjih delavnicah, usposabljanjih in seminarjih, da bi krepil skupni pristop k nadzoru in spremljal različna dogajanja na področju finančne tehnologije in digitalizacije.

1.3 Neposredni nadzor pomembnih institucij

1.3.1 Nadzor na daljavo

Bančni nadzor v ECB si prizadeva, da bi pomembne institucije nadziral na sorazmeren in na tveganju temelječ način, ki je hkrati strog in enoten. V ta namen vsako leto določi sklop najpomembnejših tekočih nadzornih dejavnosti. Pri tem se opira na obstoječe regulativne zahteve, na nadzorniški priročnik EMN in na prednostne naloge nadzora. Načrtovane dejavnosti vključi v program nadzorniških pregledov (Supervisory Examination Programme, SEP) za vsako pomembno institucijo.

Poleg teh centralno določenih temeljnih dejavnosti so v SEP lahko vključene tudi druge nadzorne dejavnosti, prilagojene posebnostim posamezne banke, pri čemer lahko skupne nadzorniške skupine analizirajo in obravnavajo idiosinkratična tveganja.

Dejavnosti SEP na daljavo zajemajo (i) dejavnosti v zvezi s tveganji (npr. SREP), (ii) druge dejavnosti, povezane z organizacijskimi, administrativnimi ali pravnimi zahtevami (npr. letna ocena pomembnosti), in (iii) dodatne dejavnosti, ki jih načrtujejo skupne nadzorniške skupine, da bi tekoči program SEP dodatno prilagodile posebnostim nadzorovane skupine ali subjekta (npr. analize poslovnega modela banke ali strukture upravljanja). Medtem ko sta prva dva sklopa dejavnosti določena centralno, je tretji specifičen za vsako posamezno banko in ga določi skupna nadzorniška skupina.

Sorazmernost

SEP je oblikovan v skladu z načelom sorazmernosti, kar pomeni, da je intenzivnost nadzora odvisna od velikosti, sistemske pomembnosti in zapletenosti posamezne institucije. Leta 2020 je bilo povprečno število načrtovanih nadzornih dejavnosti za vsako pomembno institucijo približno enako kot leto prej (graf 20), tako da so imele skupne nadzorniške skupine še naprej dovolj proste roke pri obravnavi tveganj, specifičnih za posamezno institucijo.

Pristop na podlagi tveganj

Programi SEP temeljijo na tveganjih, kar pomeni, da se pri vsaki pomembni instituciji osredotočajo na kategorije tveganj, ki so zanjo najbolj relevantna. Odstotek nalog, povezanih s kreditnim tveganjem, je na primer večji pri bankah z velikim obsegom nedonosnih posojil kot pri povprečni banki, delež nalog v zvezi s tržnim tveganjem pa je večji pri bankah z velikimi izpostavljenostmi do trga in številnimi trgovalnimi dejavnostmi kot pri povprečni banki (graf 21).

Glavni poudarki na področju nadzora na daljavo v letu 2020

Bančni nadzor ECB je zaradi pandemije COVID-19 ponovno pregledal svoje nadzorniške procese in dejavnosti, da bi dovolj olajšal operativne zahteve za banke in skupnim nadzorniškim skupinam omogočil, da dovolj pozorno spremljajo, kako uspešno se banke spoprijemajo s krizo.

Zato je bil pregledan načrtovani sklop dejavnosti na daljavo za leto 2020, nekatere dejavnosti pa so bile odpovedane, poenostavljene ali preložene. Glavne spremembe so obsegale (i) preložitev stresnega testiranja po vsej EU iz leta 2020 v leto 2021 in njegovo nadomestitev z namizno analizo ranljivosti, zlasti za oceno tveganj, ki izhajajo iz krize zaradi COVID-19; (ii) sprejetje pragmatičnega pristopa za SREP (glej razdelek 1.2); (iii) uvedbo procesa za spremljanje učinka pandemije COVID-19 na profil tveganosti bank (ki zahteva večjo interakcijo z bankami) ter (iv) podaljšanje rokov za vse nadzorniške ukrepe, katerih rok še ni potekel, za šest mesecev.

Zaradi teh prizadevanj – skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele skupne nadzorniške skupine za ukrepe za posamezne banke, in s preusmeritvijo pozornosti na zmožnost bank, da se spopadejo s krizo – se je število opravljenih dejavnosti rahlo zmanjšalo glede na obseg, ki je bil načrtovan na začetku leta 2020 (graf 22).

Nadzorniške ugotovitve

»Nadzorniške ugotovitve« so eden glavnih rezultatov rednih nadzornih dejavnosti in opisujejo pomanjkljivosti, ki jih morajo banke odpraviti. Skupne nadzorniške skupine so dolžne spremljati, kako banke upoštevajo te ugotovitve. Na dan 31. decembra 2020 je bilo skupno število zabeleženih ugotovitev manjše kot v prejšnjih letih, zlasti zaradi zmanjšanja števila inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanj notranjih modelov zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Večina ugotovitev je prišla iz inšpekcijskih pregledov na kraju samem, preverjanj notranjih modelov in dejavnosti v zvezi z dovoljenji. Največ ugotovitev je bilo na področju kreditnega tveganja (graf 23).

1.3.2 Nadzor na kraju samem

V okviru sprememb organizacijske strukture ECB, objavljene julija 2020, je bila ustanovljena strukturno neodvisna funkcija nadzora na kraju samem: generalni direktorat Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanje notranjih modelov. Njegove naloge so opisane v razdelku 5.1 – Organizacijska struktura bančnega nadzora v ECB.

Omejitve potovanj, sprejete zaradi pandemije COVID-19, so leta 2020 močno vplivale na inšpekcijske preglede na kraju samem in na preverjanje notranjih modelov. Marca 2020 je Izvršilni odbor ECB sklenil prekiniti vsa poslovna potovanja ter vse inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanja notranjih modelov, ki so bili v pripravljalni fazi. Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanja notranjih modelov, ki so bili v fazi preverjanja, so bili, kjer je bilo mogoče, opravljeni na daljavo, tisti, ki so bili v fazi končnega poročanja, pa so bili dokončani po načrtih.

Bančni nadzor v ECB je za vzdrževanje ustreznega nadzora razvil začasni koncept »pregledi na daljavo« za pregledovanje najpomembnejših tveganj, ki jih je povzročila kriza COVID-19, na daljavo, na primer s pogovori z bankami na daljavo z ustreznimi orodji za sodelovanje. Namen tega je, da se ponovno začnejo izvajati tradicionalni postopki na kraju samem, ko se bodo zdravstvene razmere izboljšale. Iz izkušenj s pregledi na daljavo se lahko črpajo koristne izkušnje, ki bodo v prihodnosti uporabljene v metodologiji bančnega nadzora v ECB za preglede na kraju samem.

Skupne nadzorniške skupine so na podlagi svojih ocen najpomembnejših tveganj za banke v kontekstu pandemije COVID-19, pa tudi na podlagi zmogljivosti bank samih, da podpirajo preglede, prilagodile prednostni vrstni red inšpekcijskih pregledom na kraju samem in preverjanj notranjih modelov, ki so bili prvotno načrtovani za leto 2020. Tako je program za leto 2020 vseboval 96 inšpekcijskih pregledov na kraju samem in 83 preverjanj notranjih modelov, ki so morali biti zaradi varnostnih zahtev, povezanih s pandemijo COVID-19, večinoma opravljeni na daljavo.

Skupno je bilo v letu 2020 izdanih 168 nadzorniških odločitev o pregledih notranjih modelov.^[26]

Program usposabljanja za strokovnjake EMN, ki sodelujejo v inšpekcijskih pregledih na kraju samem, je bil leta 2020 izveden večinoma na daljavo in je obsegal 15 izobraževanj, ki so pokrivala vse glavne vrste tveganj SREP in procese, pomembne za preglede. Ker so usposabljanja potekala na spletu, se jih je lahko udeležilo več udeležencev, tako da je v programu sodelovalo več kot 586 inšpektorjev in nadzornikov.

1.3.2.1 Glavne ugotovitve inšpekcijskih pregledov na kraju samem

V analizi v nadaljevanju je predstavljen pregled najbolj kritičnih ugotovitev inšpekcijskih pregledov na kraju samem.^[27]

Notranje upravljanje

Najbolj kritične pomanjkljivosti so bile ugotovljene na naslednjih področjih upravljanja.

• Funkcije notranje kontrole (skladnost poslovanja, upravljanje tveganj in notranja revizija): resne pomanjkljivosti pri neodvisnosti, virih in obsegu dejavnosti vseh funkcij notranje kontrole.
• Korporativna struktura in organizacija: premalo transparentna organizacijska struktura bank zaradi neprimerne razdelitve odgovornosti in nejasnih linij poročanja, pomanjkljivosti v okvirih notranjih kontrol ter nezadostni kadrovski in tehnični viri.
• Izvajanje in nadzor procesov upravljanja: nezadosten nadzor s strani upravnega organa nad izvajanjem bančnega poslovanja in strategij tveganja.
• Agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih: premalo celovito agregiranje podatkov o tveganjih ter premalo razumljiv okvir poročanja o tveganjih, slabosti v podatkovni arhitekturi in infrastrukturi IT.

Kreditno tveganje

Približno v polovici inšpekcijskih pregledov kreditnega tveganja so inšpektorji obravnavali kakovost sredstev bank in inšpekcijo opravili s pregledom kreditnih map. Ugotovili so, da morajo institucije z bonitetnega vidika oblikovati za več kot 2,3 milijarde EUR dodatnih rezervacij ter prerazvrstitve iz donosnih v nedonosne izpostavljenosti v višini približno 3,1 milijarde EUR.^[28] V ostalih pregledih so bili obravnavani kvalitativni vidiki upravljanja kreditnega tveganja. Najbolj kritične ugotovitve so bile naslednje.

• Prenizko ocenjene pričakovane kreditne izgube: previsoko vrednotenje zavarovanja in stopnje ozdravitve, neustrezni izračuni pričakovanih kreditnih izgub zaradi pomanjkljivosti uporabljene metodologije in parametrov za oblikovanje rezervacij.
• Neustrezna razvrstitev dolžnika: pomanjkljivosti pri opredelitvi ali ugotavljanju neplačanih ali nedonosnih izpostavljenosti, podcenjevanje bruto izpostavljenosti v 2. in 3. skupini ter pomanjkljivosti v postopku za ugotavljanje restrukturiranja.
• Šibki postopki spremljanja: pomanjkljivosti pri odkrivanju zgodnjih znakov poslabševanja kreditne kakovosti in neustrezni sistemi bonitetnega ocenjevanja, ki so pogosto posledica nekakovostnih in nedoslednih podatkov med različnimi informacijskimi sistemi ter čezmernega zanašanja na ročne prilagoditve.

Tveganja informacijske tehnologije

V večini zelo resnih ugotovitev so bile razkrite pomanjkljivosti na naslednjih področjih.

• Upravljanje neprekinjenega delovanja IT: neprekinjeno delovanje IT ni ustrezno upravljano, neučinkoviti ali podstandardni načrti za upravljanje neprekinjenega delovanja IT.
• Upravljanje kibernetske varnosti: ukrepi za kibernetsko varnost niso sposobni zagotoviti zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti kritičnih podatkov ter omogočiti pravočasno odkrivanje kibernetskih incidentov.
• Upravljanje IT-tveganja: IT-tveganje ni dovolj vključeno v krovni okvir upravljanja tveganj.

Regulativni kapital in ICAAP

Glavne ugotovitve v zvezi z regulativnim kapitalom (prvi steber) so se nanašale na pomanjkljivosti kontrolnega okvira pri odkrivanju nepravilne uporabe uteži tveganja za izpostavljenosti, in sicer za vsa tveganja iz prvega stebra, in na podcenjevanje tveganju prilagojene aktive zaradi nepravilne določitve razredov izpostavljenosti. Druge ugotovitve so pokazale, da ni bilo ugotovljeno financiranje špekulativnega nepremičnega premoženja, v tehnikah za zmanjševanje kreditnega tveganja pa je bilo uporabljeno neprimerno zavarovanje.

Najresnejše težave, odkrite v okviru inšpekcijskih pregledov ICAAP, se nanašajo na naslednja področja: (i) slabosti pri interni kvantifikaciji, in sicer zlasti pri modeliranju tveganja udeležbe, pokojninskega tveganje ter tržnega in kreditnega tveganja; (ii) odsotnost trdnega večletnega in v prihodnost usmerjenega kapitalskega načrtovanja ter (iii) nedosledna povezanost med procesi strateškega načrtovanja in okvirom nagnjenosti k tveganjem, zlasti zaradi odsotnosti enotnih in podrobnih omejitev za nagnjenost k tveganjem.

Tržno tveganje

Najresnejše ugotovitve so bile na področju merjenja in upravljanja tveganja vrednotenja, vključno z velikimi pomanjkljivostmi v merjenju poštene vrednosti (nezadostno kritje neodvisnega pregleda cen, neustrezne metodologije za razporejanje po hierarhiji poštene vrednosti, neustrezne prakse priznavanja dobička na prvi dan, ni prilagoditev poštene vrednosti) in pri izvajanju regulativnih tehničnih standardov EBA o preudarnem vrednotenju.

Obrestno tveganje v bančni knjigi (IRRBB)

Najpomembnejše ugotovitve so bile na področju merjenja, upravljanja in spremljanja IRRBB: neustrezne metode kvantifikacije, uporaba predpostavk in parametrov, ki niso ustrezno utemeljeni ali robustni, odsotnost trdne podlage za modeliranje vlog brez zapadlosti ter neredno validiranje modelov IRRBB.

Likvidnostno tveganje

Večina najresnejših ugotovitev je bila povezana s slabostmi na področju stresnega testiranja (premalo konservativen okvir scenarija stresnega testiranja, pomanjkljivosti pri določanju predpostavk in parametrov, uporabljenih za kvantifikacijo učinkov stresnega testiranja) ter na področju merjenja in spremljanja tveganj (pomanjkljivosti pri ocenjevanju profila odliva finančnih produktov in napake pri izračunu količnika likvidnostnega kritja).

Operativno tveganje

Najpomembnejše ugotovitve so bile povezane z upravljanjem operativnega tveganja (pomanjkljivosti v postopku zbiranja podatkov o operativnem tveganju, neustrezno preprečevanje tveganj in neustrezni ukrepi za obravnavo dogodkov operativnega tveganja) in njegovim ugotavljanjem (nezadostno kritje in nezadostna opredelitev pomembnega operativnega tveganja).

Poslovni modeli in dobičkonosnost

Najbolj kritične ugotovitve so bile pomanjkljivosti pri oblikovanju cen produktov (nevključevanje relevantnih stroškov in tveganj v orodja za oblikovanje cen, cene, ki ne ustvarjajo vzdržne dobičkonosnosti), zmogljivostih za strateško usmerjanje (nezadosten nadzor upravljanja, kar zadeva izvajanje poslovne strategije) ter pomanjkljivosti pri alokaciji dohodka, stroškov in kapitala (neustrezna alokacija dobička, stroškov in kapitala, ki je podajala izkrivljeno sliko dobičkonosnosti).

1.4 Posredni nadzor manj pomembnih institucij

ECB je po izbruhu pandemije COVID-19 okrepila in preusmerila svoje dejavnosti nadzora manj pomembnih institucij, da je lahko proaktivno obravnavala vse večja tveganja. Hkrati so se ECB in pristojni nacionalni organi dogovorili, da bodo nekoliko bolj prožni pri izvajanju nekaterih dejavnosti, ki so bile prvotno načrtovane za leto 2020.

Okrepljene in preusmerjene dejavnosti nadzora manj pomembnih institucij za obravnavo tveganj, ki so posledica krize COVID-19

ECB je vse leto povečevala sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi na tehnični ravni in na ravni upravljanja, da bi proaktivno obravnavala tveganja, ki so posledica krize COVID-19. Ocenila je zlasti ranljivost manj pomembnih institucij na kreditno in likvidnostno tveganje, ki bi se lahko povečale zaradi poslabševanja gospodarskih razmer. V tem okviru je pregledala koncentracijo izpostavljenosti manj pomembnih institucij gospodarskim sektorjem, ki so bolj izpostavljeni posledicam pandemije (npr. promet, nastanitve), in možne ranljivosti manj pomembnih institucij, ki bi nastale zaradi nenadnih potreb po likvidnosti ali šokov s strani virov financiranja. Glede kakovosti sredstev je analiza pokazala, da lahko tudi bankam, izpostavljenim manj ranljivim sektorjem, izpad zaradi pandemije COVID-19 povzroča izzive, zlasti če so v krizo vstopile z visokim obsegom nedonosnih posojil. Kar zadeva likvidnost, so številne majhne in srednje velike manj pomembne institucije še naprej izpostavljene likvidnostnim tveganjem. Mnoge banke imajo denimo odprte številne kreditne linije glede na obseg visokokakovostnih likvidnih sredstev, ki so jim na voljo, zato bi bile lahko ranljive v primeru navala podjetij na likvidnost, do kakršnega je prišlo v prvi fazi krize zaradi COVID-19. Druga likvidnostna težava se nanaša na manj pomembne institucije, ki so močno – ali v nekaterih primerih pretirano – odvisne od grosističnega financiranja. Ta odvisnost bi jih lahko izpostavila volatilnosti na grosističnih trgih.

ECB je poleg tega pomagala pristojnim nacionalnim organom spodbujati enotno uporabo več nadzorniških pristopov v celotnem EMN, na primer izvajanje smernic o pragmatičnem pristopu k procesu SREP v letu 2020 zaradi pandemije COVID-19,^[29] smernic EBA o zakonskih in zasebnih moratorijih na odplačevanje posojil, uporabljenih zaradi pandemije COVID-19,^[30] in oceno prenosa pomembnega deleža tveganja za transakcije listinjenja pri izvajanju shem državnih jamstev.

ECB je izpopolnila svoj sistem zgodnjega opozarjanja manj pomembnih institucij, v katerega je vključila informacije o kapitalu in kršitvah zaradi velikih izpostavljenosti. Namen sistema je vnaprej odkrivati ranljive manj pomembne institucije ter podpirati dialog s pristojnimi nacionalnimi organi.

ECB je leta 2020 še naprej spremljala institucionalne sheme za zaščito vlog. V tem okviru je ECB podprla italijansko centralno banko Banca d’Italia pri oceni institucionalne sheme za zaščito vlog samo za manj pomembne institucije, in sicer banke Raiffeisen v deželi Trentino-Alto Adige. Institucionalna shema za zaščito vlog je bila priznana za bonitetne namene od 4. novembra 2020. ECB je opravila tudi nadaljnje dejavnosti spremljanja hibridnih institucionalnih shem za zaščito vlog, ki se deloma precej spreminjajo.

Prožnost za prilagajanje nadzorniških prednostnih nalog za manj pomembne institucije kriznim razmeram

ECB in pristojni nacionalni organi so se leta 2020 dogovorili, da bodo uvedbo nove metodologije SREP za manj pomembne institucije preložili v leto 2021.^[31] V primerih, ko so se pristojni nacionalni organi odločili uporabiti metodologijo za manj pomembne institucije v letu 2020 v skladu s prvotnimi načrti, je ECB podprla uporabo pragmatičnega pristopa k procesu SREP v skladu s smernicami EBA o pragmatičnem pristopu k SREP v letu 2020 zaradi pandemije COVID-19, po katerem bi bila opravljena samo ocena pomembnih tveganj, medtem ko bi veljavne zahteve in napotki iz drugega stebra ostali nespremenjeni. Prilagojen je bil tudi načrt SREP za manj pomembne institucije, tako da nekatera poglavja niso bila več prednostna.

Kriza zaradi pandemije COVID-19 je ponazorila odvisnost od IT-sistemov (npr. povezave na daljavo, uporaba digitalnih bančnih poti), ki vsebujejo okrepljena tveganja za banko (nerazpoložljivost sistema, daljši odzivni čas, nižja odzivnost podpore IT itd.). Zato je leta 2020 ECB priporočila, naj pristojni nacionalni organi ustrezno upoštevajo informacijsko tveganje in so pozorni na način, kako se manj pomembne institucije spopadajo s krizo na operativni/informacijski ravni.

ECB je leta 2020 vse leto nadaljevala priprave načrta za postopno uvedbo svojega sistema upravljanja informacij za funkcije SREP, ki bo pristojnim nacionalnim organom omogočal evidentiranje ocen SREP za manj pomembne institucije v enem samem sistemu po celotnem EMN.

Zaradi pandemije je postala uporaba videokonferenc pomembno orodje za učinkovito izmenjavo informacij s pristojnimi nacionalnimi organi.

Druge pomembne teme pri nadzoru manj pomembnih institucij

ECB je leta 2020 nadaljevala delo za identifikacijo majhnih in nekompleksnih institucij. Pregled je opravljala skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi, da bi omogočila pregled nove klasifikacije v EMN. Pregled so posredno podpirali tudi seznami majhnih in nekompleksnih institucij, ki so jih zagotovili pristojni nacionalni organi v okviru novih obrazcev FINREP za NPL.

Po ustanovitvi Svetovalnega odbora EBA za sorazmernost (ACP) je ECB prispevala k prvemu pismu s priporočili tega odbora Odboru nadzornikov EBA o tem, kako naj EBA bolj upošteva sorazmernost na petih področjih, izbranih v osnutku delovnega programa za leto 2021. Priporočilo obravnava SREP, notranje upravljanje, investicijska podjetja, podnebna razkritja in stroške študije skladnosti. ECB zdaj podpira EBA pri razvoju metodologije ACP za oceno učinka.

1.5 Makrobonitetne naloge ECB

ECB je v letu 2020 še naprej dejavno sodelovala z nacionalnimi organi v zvezi z makrobonitetnimi nalogami, ki jih ima po členu 5 uredbe o EMN.^[32]

V letu 2020 je prejela več kot 100 makrobonitetnih obvestil nacionalnih organov, vključno iz Bolgarije in Hrvaške, po vzpostavitvi tesnega sodelovanja s tema državama. Glavnina teh obvestil so bile četrtletne odločitve o določitvi proticikličnih kapitalskih blažilnikov ter odločitve o identifikaciji in kapitalski obravnavi globalnih sistemsko pomembnih institucij ali drugih sistemsko pomembnih institucij. Nekatere odločitve, zlasti o določitvi proticikličnih blažilnikov, so se nanašale na sprostitev kapitala za olajšanje absorpcije kreditnih izgub in podporo posojanju gospodarstvu med pandemijo COVID-19. ECB je pregledala tudi obvestila o drugih makrobonitetnih ukrepih, na primer o določitvi blažilnikov sistemskih tveganj ali o ukrepih, uvedenih v skladu s členom 458 uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR).

ECB in nacionalni organi so z metodologijo, ki jo je razvil Baselski odbor za bančni nadzor, v euroobmočju identificirali osem globalnih sistemsko pomembnih institucij,^[33] ki bodo morale v letu 2022 vzdrževati dodaten kapitalski blažilnik v obsegu od 1,0% do 1,5%. Nacionalni organi so identificirali in določili stopnje kapitalskih blažilnikov za 124 drugih sistemsko pomembnih institucij. Te stopnje bodo skladne z osnovno metodologijo za določanje kapitalskih blažilnikov za druge sistemsko pomembne institucije, ki jo ECB uporablja od leta 2016^[34].

Bančni nadzor ECB je dejavno sodeloval tudi na več področjih dela Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), odgovornega za makrobonitetni pregled nad delovanjem finančnega sistema v EU, med drugim pri delu ESRB na omejitvi razdelitev. ESRB je 27. maja 2020 sprejel Priporočilo ESRB/2020/7, ki poziva zadevne organe, naj od finančnih institucij, za katerih nadzor so pristojni, zahtevajo, naj ne izplačujejo dividend, odkupujejo navadnih delnic ali ustvarjajo obveznosti izplačila variabilnih prejemkov prevzemnikom pomembnega tveganja do 1. januarja 2021.^[35]

To priporočilo je bilo pregledano in spremenjeno decembra 2020. Zaradi tesnega sodelovanja med ESRB in ECB je ECB zagotovila, da bo njeno stališče o razdelitvah ostalo v celoti skladno s priporočilom ESRB.

1.6 Pogled v prihodnost: tveganja in prednostne naloge nadzora v letu 2021

Za učinkovito izpolnjevanje svojih nadzornih nalog bančni nadzor v ECB ves čas ugotavlja, ocenjuje in spremlja obstoječa in nastajajoča tveganja in ranljivosti bančnega sektorja. To mu omogoča, da prilagaja in prednostno razvršča svoje ukrepe ter hitro preusmerja nadzorni program in vire, da bi se odzval na nove grožnje za nadzorovane institucijam. To je moral storiti tudi v letu 2020, ker je pandemija COVID-19 povzročila izjemno močan gospodarski šok, ki je bistveno spremenil celotno pokrajino tveganj v bančnem sektorju. V prihodnje bodo na kratki do srednji rok še vedno prisotne velike negotovosti , saj se je število okužb s COVID-19 na začetku leta 2021 začelo ponovno povečevati. Negotovosti so povezane z možnostjo kratkotrajnejših zaprtij javnega življenja, ki bi omejevali finančne dejavnosti, kot tudi z nejasnim časovnim potekom cepljenja prebivalstva, zaradi katerega ni jasno, kdaj se bo gospodarska aktivnost lahko normalizirala.

Shema tveganj v EMN za leto 2021 in tabela ranljivosti (graf 25) pregledno prikazujeta glavne izzive bančnega sektorja v naslednjih dveh do treh letih, kot jih je ocenil bančni nadzor v ECB v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. Shema tveganja v EMN prikazuje najpomembnejše dejavnike tveganja, ki nadzorovane institucije lahko prizadenejo preko obstoječih notranjih in zunanjih ranljivosti, kot so značilnosti bančnega sistema ali okolja, v katerem banke poslujejo. V skladu s sedanjo sliko tveganj so bila na podlagi ugotovljenih ranljivosti določena področja, na katera se bo bančni nadzor osredotočal v letu 2021.

Izbruh pandemije COVID-19 in ukrepi, ki so bili sprejeti za njeno zajezitev, so leta 2020 povzročili silovit upad gospodarske aktivnosti v euroobmočju. Po projekcijah bo realni BDP okreval dokaj počasi in se šele do sredine leta 2022 vrnil na raven pred pandemijo.^[36] Hitrost okrevanja bo odvisna od poteka pandemije, trajanja zajezitvenih ukrepov, morebitne postopne odprave ukrepov javne pomoči ter uspešnega izvajanja učinkovitih zdravstvenih rešitev. Eno najpomembnejših dodatnih negativnih tveganj za gospodarsko okrevanje predstavlja možnost ponovnega pojava geopolitičnih napetosti, povezanih predvsem s trgovinskimi konflikti. Geopolitične napetosti bi lahko povzročile tudi nenadne spremembe premij za tveganje in ponovno prilagajanje cen na finančnih trgih. Iztek prehodnega obdobja za brexit predvidoma ne bo resneje prizadel gospodarstva euroobmočja in verjetno ne bo imel večjega vpliva na bančni sektor , saj so se banke nanj ustrezno pripravile, čeprav morajo nekatere še okrepiti prizadevanja na tem področju (glej razdelek 1.2.7).

Kreditno tveganje je eden najbolj neposrednih izzivov za evropski bančni sektor. Pričakuje se, da se bo zaradi šibkejšega gospodarskega okolja poslabšala kakovost sredstev, zlasti ko se bodo v celoti iztekle sheme državne pomoči. Nefinančne družbe se v številnih sektorjih soočajo s povišanim tveganjem insolventnosti zaradi hitrega zmanjševanja dobičkov, ki ga v nekaterih sektorjih še dodatno povečuje spremenjeno vedenje strank, medtem ko bi gospodinjstva lahko imela težave pri odplačevanju dolgov zaradi poslabševanja razmer na trgu dela. Povišane stopnje zasebnega dolga predstavljajo tveganje povečanega negativnega vpliva na banke, saj bi bila bolj zadolžena podjetja lahko manj uspešna tudi potem, tudi ko se bo gospodarsko okolje začelo normalizirati. Tveganja popravka na trgih poslovnih in stanovanjskih nepremičnin se povečujejo, saj nepremičnine še naprej kažejo znake precenjenosti. Poleg tega bi zaradi velikega povečanja izpostavljenosti bank do domačega javnega dolga v nekaterih državah lahko ponovno prišlo do negativnih povratnih učinkov med bankami in državo, če bi se srednjeročno pojavili dvomi glede vzdržnosti javnega dolga.

V prihodnjem obdobju bi poslabšanje kakovosti sredstev lahko predstavljalo izziv za kapitalsko ustreznost bank. Banke morajo zato imeti pripravljene zanesljive strategije za upravljanje tveganj, ki so posebej prilagojene za čim boljše upravljanje kreditnega tveganja. Ključne značilnosti dobre strategije so učinkovito spremljanje tveganj, zanesljivo ugotavljanje poslabšanja kreditne kakovosti (označevanje restrukturiranja in ocene verjetnosti neplačila), pregledno in natančno upravljanje sredstev v težavah ter nenazadnje ustrezno in pravočasno kritje tveganj z rezervacijami.

Dobičkonosnost nadzorovanih institucij se bo v letu 2021 po projekcijah le zmerno zvišala na še vedno nizko raven ob slabih obetih za rast prihodkov. Poleg tega bodo morale banke zaradi posledic pandemije verjetno povečati rezervacije, kar bo še dodatno zmanjševalo že sicer strukturno nizko dobičkonosnost v bančnem sektorju. Pritiski za odpravo obstoječih ranljivosti, kot so presežne zmogljivosti v bančnem sektorju in še vedno prisotne stroškovne neučinkovitosti, se bodo verjetno še nadalje povečali. Vendar pa konsolidacija v bančnem sektorju lahko pomaga pri reševanju teh strukturnih vprašanj in podpira vzdržnost poslovnih modelov bank. Okrepljena konkurenca s strani nebank in usmeritev trga k večji digitalizaciji prinašata priložnosti, hkrati pa povečujeta tveganja, ki izhajajo iz pomanjkljivosti IT sistemov, kibernetske kriminalitete in motenj v delovanju bančnega sektorja.

Dobro notranje upravljanje in strateško usmerjanje sta ključna za to, da se banke lahko ustrezno odzivajo na izzive, ki jih prinaša kriza COVID-19. Težave, ki so bile v preteklosti ugotovljene v zmogljivostih bank za agregiranje podatkov o tveganjih in spremljanje tveganj, so eno ključnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati v prihodnje. Poleg tega morajo nekatere banke v prakse upravljanja tveganj in postopke odločanja bolje vključiti svoj okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj, upravljalni organ v nadzorni funkciji pa mora bolje izvajati pregled nad delovanjem. Šibko upravljanje in slabo obvladovanje tveganj povečujeta tudi tveganje pranja denarja in financiranja terorizma.

Poenotenje regulativnega okvira EU in dokončanje bančne unije sta ključna za izboljšanje učinkovitosti in odpornosti bančnega sektorja EU. Prispevala bi tudi k odpravljanju ovir za čezmejno delovanje in olajšala konsolidacijo med bankami. Vpliv podnebnih tveganj postaja vse bolj oprijemljiv in nadzorniki s svojim delovanjem de facto poudarjajo, da je treba pospešiti razvoj aktivnega upravljanja teh tveganj in njihovega razkrivanja^[37] (glej okvir 3).

V skladu z zgornjim so prednostne naloge nadzora za leto 2021 usmerjene na štiri ključna področja, ki jih je močno prizadela sedanja kriza COVID-19.

• Bančni nadzor v ECB se bo osredotočal predvsem na upravljanje kreditnega tveganja v bankah, operacije obvladovanja in spremljanje kreditnega tveganja ter poročanja o njem. Posebej natančno bo preverjal, ali so banke sposobne zgodaj ugotoviti poslabšanje kakovosti sredstev, pravočasno in ustrezno knjižiti rezervacije in sprejeti vse potrebne ukrepe za zaostala plačila in upravljanje nedonosnih posojil.
• Poleg tega je bistveno, da imajo banke vzpostavljene dobre prakse načrtovanja kapitala, temelječe na projekcijah kapitala, ki se prilagajajo spremembah v okolju, kar je še zlasti pomembno v kriznih razmerah, kot je sedanja pandemija. Leta 2021 bo izveden tudi stresni test na ravni EU, ki ga bo usklajeval organ EBA in bo pomemben element pri merjenju kapitalske moči bank.
• Dobičkonosnost bank in vzdržnost poslovnih modelov ostajata pod pritiskom, ki je posledica razmer v gospodarskem okolju, nizkih obrestnih mer, presežnih zmogljivosti, nizke stroškovne učinkovitosti ter konkurence s strani bank in nebank. Te pritiske še dodatno krepi pandemija COVID-19. V letu 2021 bo bančni nadzor v ECB še naprej kritično preverjal strateške načrte bank in ukrepe, ki jih bo sprejelo višje vodstvo bank, da bi odpravilo obstoječe pomanjkljivosti.
• Nadzor se bo še naprej osredotočal tudi na upravljanje bank, še zlasti na njihove zmogljivosti za agregiranje podatkov in informacijske sisteme, pa tudi na to, kako dobro upravljajo krizno tveganje. Bančni nadzor v ECB bo še naprej ocenjeval notranje kontrole bank, tudi z namenom zmanjševanja tveganj pranja denarja in financiranja terorizma (glej okvir 5).

V letu 2021 bodo izvedene nadaljnje strukturne dejavnosti, ki ne bodo usmerjene izključno na posledice pandemije COVID-19. Predvsem se bo preverjalo, kako banke izpolnjujejo pričakovanja, predstavljena v Vodniku ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih (glej okvir 3) ter kako dobro so pripravljene na izvajanje dokončanega svežnja reform Basel III. Odvisno od tega, kako se bo kriza razvijala, lahko bančni nadzor v ECB ponovno spremeni prednostni vrstni red svojih dejavnosti.

2 Izdajanje dovoljenj, uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

2.1 Dovoljenja

2.1.1 Letna ocena pomembnosti

Letna ocena, s katero se v skladu z okvirno uredbo o EMN^[41] ugotovi, ali banka oziroma bančna skupina izpolnjuje katero od meril za uvrstitev med pomembne institucije,^[42] je bila zaključena novembra 2020. Dopolnjena je bila s priložnostnimi ocenami pomembnosti, ki so bile izvedene po vzpostavitvi tesnega sodelovanja med ECB ter centralnima bankama Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in Hrvatska narodna banka, po spremembah strukture skupin in drugih spremembah v bančnih skupinah. Poleg tega je bila zaradi preprečevanja dvojnega štetja uvedena metodološka sprememba. Zdaj se subjekti, ki spadajo med tri največje kreditne institucije v državi članici in so hkrati tudi podrejene družbe pomembnih institucij, štejejo samo enkrat.

Zaradi tega je bilo 30. novembra 2020 med pomembne razvrščenih 115 institucij,^[43] kar je manj kot v prejšnjem obdobju, v katerem je bilo na podlagi letne ocene pomembnosti teh institucij 117.^[44]

V letu 2020 je bilo na seznam nadzorovanih subjektov dodanih pet bančnih skupin.

• Na podlagi letne ocene pomembnosti sta bili med pomembne institucije razvrščeni dve novi bančni skupini: LP Group B.V. s sedežem na Nizozemskem je bila med pomembne institucije razvrščena zato, ker njena sredstva presegajo 30 milijard EUR, Agri Europe Cyprus Limited pa potem, ko je ena od bank v skupini, Gorenjska banka d.d., Kranj, postala tretja največja kreditna institucija v Sloveniji. ECB obe bančni skupini neposredno nadzira od 1. januarja 2021.
• Ena banka, AS »Citadele banka«, je bila razvrščena med pomembne institucije potem, ko je postala tretja največja kreditna institucija v Latviji. ECB jo neposredno nadzira od 1. januarja 2021.
• Po vzpostavitvi tesnega sodelovanja med ECB ter centralnima bankama Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in Hrvatska narodna banka je ECB oktobra 2020 začela neposredno nadzirati pet bank v Bolgariji in osem bank na Hrvaškem.
• Kar zadeva Bolgarijo, je ECB 1. oktobra 2020 prevzela neposredni nadzor nad kreditno institucijo DSK Bank AD in štirimi podrejenimi družbami obstoječih pomembnih bančnih skupin (UniCredit Bulbank AD, United Bulgarian Bank AD, Eurobank Bulgaria AD in Raiffeisenbank (Bulgaria) EAD).
• Kar zadeva Hrvaško, je ECB 1. oktobra 2020 začela neposredno nadzirati sedem podrejenih družb obstoječih pomembnih bančnih skupin (Zagrebačka banka d.d., Privredna banka Zagreb d.d., Erste & Steiermärkische Bank d.d., PBZ stambena štedionica d.d., Raiffeisenbank Austria d.d., Raiffeisen stambena štedionica d.d. in Sberbank d.d.) in podrejeno družbo nove pomembne bančne skupine (Addiko Bank d.d.).
• Po vzpostavitvi tesnega sodelovanja med ECB in Hrvatsko narodno banko je bila 7. oktobra 2020 zaradi znatnih čezmejnih dejavnosti med pomembne bančne skupine razvrščena tudi skupina Addiko Bank AG v Avstriji. V nadzor skupine Addiko Bank AG je vključen nadzor njenih podrejenih družb Addiko Bank d.d. v Sloveniji in Addiko Bank d.d. na Hrvaškem.

Štiri banke so bile odstranjene s seznama pomembnih subjektov.

• Čeprav so banka Dexia SA ter njeni podrejeni družbi Dexia Crédit Local in Dexia Crediop S.p.A. (podrejena družba banke Dexia Crédit Local) izpolnjevale merilo velikosti, jih je ECB v dogovoru s francoskim organom za bonitetni nadzor in reševanje (Autorité de contrôle prudentiel et de resolution, ACPR), centralno banko Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique in centralno banko Banca d’Italia razvrstila med manj pomembne institucije zaradi posebnih okoliščin v skladu z drugim pododstavkom člena 6(4) uredbe o EMN in členom 70 okvirne uredbe o EMN, ki določata posebne okoliščine, zaradi katerih se pomembni nadzorovani subjekt razvrsti kot manj pomemben.
• Abanko d.d. je kupila in jo pozneje k sebi pripojila obstoječa pomembna bančna skupina, ki jo vodi Biser Topco S.à.r.l.
• Eni banki, in sicer AS PNB Banka, je bilo odvzeto dovoljenje, potem ko je ECB v skladu s členom 18(1)(a) uredbe o enotnem mehanizmu reševanja^[45] ocenila, da banka propada ali bo verjetno propadla, sodišče okrožja Vidzeme mesta Riga pa je banko s sklepom razglasilo za insolventno.
• Skupino Unione di Banche Italiane Società per Azioni je kupila druga pomembna bančna skupina, ki jo vodi Intesa Sanpaolo S.p.A.

Seznam nadzorovanih subjektov se mesečno posodablja. Najnovejša različica seznama je dostopna na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

V zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU je ECB junija 2020 zaključila celoviti oceni bank UBS Europe SE in Bank of America Merrill Lynch International Designated Activity Company. Obe banki sta izpolnjevali merilo velikosti, tako da sta po preselitvi dejavnosti v euroobmočje pod neposrednim nadzorom ECB.

V istem mesecu je ECB na podlagi prošnje Hrvaške za vzpostavitev tesnega sodelovanja med ECB in Hrvatsko narodno banko zaključila celovito oceno petih hrvaških bank. Celovita ocena je potrebna v okviru postopka vzpostavitve tesnega sodelovanja med ECB in pristojnim nacionalnim organom države članice EU, katere valuta ni euro.

Poleg tega je ECB v avgustu 2020 začela izvajati celovito oceno dveh italijanskih zadružnih bančnih skupin (Iccrea Banca S.p.A. – Istituto Centrale del Credito Cooperativo in Cassa Centrale Banca – Credito Cooperativo Italiano S.p.A.) in dveh baltskih bank (Luminor Bank AS v Estoniji in Akcinė bendrovė Šiaulių bankas v Litvi). Ocena bo predvidoma zaključena proti koncu prve polovice leta 2021.

2.1.2 Postopki v zvezi z dovoljenji

Število postopkov

Leta 2020 je bilo bančnemu nadzoru v ECB priglašenih skupaj 3.385 postopkov v zvezi z dovoljenji (tabela 3), od tega 28 vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, 18 odvzemov dovoljenja, 49 postopkov za prenehanje dovoljenja, 101 postopek za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, 361 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (»passporting«) ter 2.828 postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti^[46] (individualnih ocen za člane uprave in nadzornega odbora, nosilce ključnih funkcij in vodje podružnic v tretjih državah).

V letu 2020 je bilo dokončanih približno 1.361 odločitev o dovoljenjih.^[47] Od tega je Nadzorni odbor predložil 522 osnutkov odločitev, ki jih je nato odobril Svet ECB. Preostalih 839 odločitev je odobrilo višje vodstvo v okviru prenesenih pooblastil.^[48] Teh 1.361 odločitev o dovoljenjih predstavlja 56,6% vseh posameznih nadzorniških odločitev ECB.

V primerjavi z letom 2019 se je število postopkov v zvezi z ocenjevanjem sposobnosti in primernosti ter skupnih postopkov v zvezi z dovoljenji za opravljanje storitev, kvalificiranimi deleži in čezmejnimi dejavnostmi (»passporting«) rahlo zmanjšalo.

Dogajanja v zvezi s skupnimi postopki

V letu 2020 je bilo ECB priglašenih manj skupnih postopkov kot v letu 2019, saj so bili nekateri prevzemi in načrti za ustanovitev bank odloženi zaradi makroekonomske negotovosti, povezane s koronavirusno krizo. V manjšem številu postopkov v zvezi s kvalificiranimi deleži so se vlagatelji po predložitvi prvih osnutkov odločili za umik vlog bodisi zaradi negotovih makroekonomskih razmer v letu 2020 bodisi zaradi razlogov, specifičnih za posamezen primer, vključno z dvomi ali pomisleki, ki so jih med prvotnim ocenjevanjem izrazili nadzorniki.

V letu 2020 se je velika večina postopkov za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev nanašala na ustanovitev novih manj pomembnih institucij. Enako kot v prejšnjih letih sta bila glavna razloga za nove vloge bank za izdajo dovoljenja izstop Združenega kraljestva iz EU in naraščanje uporabe digitalnih inovacij za zagotavljanje storitev strankam v EU (finančnotehnološki poslovni modeli).

Postopki za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, ki so se nanašali na pomembne institucije, so bili izvedeni predvsem zaradi organizacijskega prestrukturiranja ali potrebe po podaljšanju bančnega dovoljenja za dodatne regulirane dejavnosti, ki jih je načrtovala banka. Dva postopka za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev pomembnima institucijama sta se nanašala na večje preoblikovanje družbe, pri čemer so bile v obeh primerih vse bančne storitve prenesene na novoustanovljena subjekta.

Postopki za odvzem dovoljenja so se nanašali predvsem na banke, ki so prostovoljno prenehale opravljati poslovne dejavnosti ali začele postopke za združitve in prevzeme ali druge vrste prestrukturiranja. Skladno s tem so opustitve dovoljenj obsegale približno polovico vseh postopkov za odvzem dovoljenja.

Večina postopkov v zvezi s kvalificiranimi deleži, priglašenimi ECB v letu 2020, se je nanašala na notranjo reorganizacijo delniške strukture nadzorovanih subjektov. S tako reorganizacijo se je predvsem poskušala poenostaviti struktura skupine in/ali pa zmanjšati stroški. Manjše število postopkov je zadevalo pridobitev deležev v pomembnih institucijah s strani vlagateljev zasebnega kapitala ali drugih nadzorovanih subjektov, čeprav glede na leto 2019 v zvezi s tem ni bilo mogoče zaznati opaznega trenda. Sodeč po postopkih, ki so se začeli proti koncu leta 2020, si nadzorovani subjekti vse bolj prizadevajo, da bi z združitvijo z drugimi nadzorovanimi subjekti dosegli močan tržni položaj ali okrepili svoj že zdaj vodilni tržni položaj v določenih državah. Kljub temu nastajajočemu trendu preoblikovanja in aktivne konsolidacije je bil obseg čezmejnih konsolidacijskih aktivnosti dokaj omejen.

ECB in pristojni nacionalni organi so vodili 322 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev. Po sklenitvi večstranskega sporazuma o izmenjavi informacij med ECB in organi, pristojnimi za zadeve v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, se zdaj za uradno obveščanje teh organov o postopkih za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev uporablja posebna ureditev.

Po reorganizaciji bančnega nadzora v ECB oktobra 2020 se vsi skupni postopki ocenjujejo v okviru preoblikovanega oddelka Dovoljenja. S tem je zagotovljena še večja skladnost med postopki, ki zadevajo pomembne ali manj pomembne institucije. Oddelek Dovoljenja je odgovoren tudi za postopke za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev, ocenjevanje pomembnosti in vzdrževanje seznama nadzorovanih subjektov.

Investicijska podjetja in (mešani) finančni holdingi

ECB se je v sodelovanju s pristojni nacionalnimi organi začela pripravljati na bližajoče se izdajanje dovoljenj za investicijska podjetja. Junija 2021 bo začel veljati nov regulativni okvir za nadzor investicijski podjetij (člen 4(1)(1)(b) uredbe CRR v povezavi s členom 8a direktive CRD). Novi okvir uvaja pogoje, pod katerimi mora investicijsko podjetje pridobiti dovoljenje kot kreditna institucija. Potreba po pridobitvi dovoljenja temelji na kvalitativnih merilih (dejavnosti, ki jih podjetje opravlja) in kvantitativnih merilih (vrednost sredstev podjetja), in sicer na posamični ali skupinski podlagi. Po drugi strani pa lahko konsolidacijski nadzornik z uveljavitvijo diskrecijske pravice, predvidene v omenjenem okviru, določi, da investicijsko podjetje postane kreditna institucija, če so izpolnjena določena merila.

S členom 21a direktive CRD je bila uvedena nova nadzorna ureditev za nekatere (mešane) finančne holdinge^[49] v nadzorovanih skupinah. Ti namenski (mešani) finančni holdingi bodo odgovorni za zagotavljanje skladnosti nadzorovane skupine z bonitetnimi zahtevami na konsolidirani podlagi. Pri pomembnih nadzorovanih skupinah je ECB odgovorna za odobritev teh namenskih (mešanih) finančnih holdingov ali za njihovo izvzetje iz odobritve od dneva prenosa člena 21a direktive CRD v nacionalno zakonodajo držav članic, ki naj bi bil opravljen do 28. decembra 2020.

Dogajanja v zvezi z ocenjevanjem sposobnosti in primernosti

Leta 2020 je bilo ECB priglašenih nekoliko manj postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti kot leta 2019. Letne skupščine nekaterih bančnih skupin so bile zaradi koronavirusne krize prestavljene, tako da je ECB veliko število vlog za ocenjevanje sposobnosti in primernosti prejela pozneje kot ponavadi.

Okrog 74% vseh postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti, prejetih leta 2020, se je nanašalo na člane upravljalnega organa v nadzorni funkciji, preostalih 26% pa na člane upravljalnega organa v vodstveni funkciji (okrog 23%), na nosilce ključnih funkcij (2,6%) in vodje podružnic v tretjih državah (0,4%).

ECB je pri okrog 50% ocenjenih članih upravljalnih organov ugotovila pomanjkljivosti pri izpolnjevanju enega ali več meril sposobnosti in primernosti. To pomeni 19-odstotno povečanje glede na leto 2019 ter je posledica strožjega in bolj poglobljenega pristopa ECB k ocenjevanju sposobnosti in primernosti ter njenih prizadevanj za okrepitev upravljanja v nadzorovanih bankah. ECB je zadevnim pomembnim institucijam določila pogoje, obveznosti ali priporočila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Najpogostejše težave so se nanašale na izkušnje, nasprotja interesov in časovno razpoložljivost kandidatov.

ECB pri ocenjevanju sposobnosti in primernosti sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi in samimi bankami. Če se glede primernosti kandidata pojavijo dvomi ali pomisleki, se pogosto zgodi, da se za umik vloge odloči bodisi kandidat sam bodisi kreditna institucija. V takih primerih se ne sprejme negativna odločitev. V letu 2020 je bilo tako umaknjenih 22 vlog, kar je 45% več kot v letu 2019. To je mogoče prav tako pripisati strožjemu pristopu ECB k ocenjevanju sposobnosti in primernosti, da bi okrepila upravljanje v bankah v okviru evropskega bančnega nadzora. ECB je v letu 2020 izvedla tudi več ponovnih ocen, na podlagi katerih je moralo več članov upravljalnih organov odstopiti.

Novi oddelek ECB Ocenjevanje sposobnosti in primernosti deluje od oktobra 2020, Nadzorni odbor pa je pred kratkim potrdil obsežen sveženj ukrepov za nadaljnje izboljšanje preverjanja sposobnost in primernosti v EMN.

Prvič, ECB bo preglednejša pri svojih nadzorniških pričakovanjih o kakovosti kandidatov. V ta namen namerava objaviti revidiran priročnik, ki naj bi nadomestil sedanji Vodnik za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, ter nov vprašalnik za ocenjevanje sposobnosti in primernosti.

Drugič, ECB bo povečala svoj vpliv že v zgodnji fazi ocen primernosti, ki se po nekaterih nacionalnih zakonih izvedejo potem, ko je zadevni kandidat že zasedel prosto mesto (znane kot naknadne ocene). Zato namerava uporabljati nov pristop, s katerim bo banke spodbudila k temu, da ji vloge za ocenjevanje primernosti izvršnih članov upravljalnega organa predložijo pred njihovim imenovanjem.

Tretjič, pri ocenjevanju primernosti člana upravljalnega organa se bo bolj upoštevala individualna odgovornost, denimo v primerih, ko je kandidat zasedal funkcije v upravljalnih organih bank, ki so jim bile izdane zelo neugodne nadzorniške ugotovitve. Kandidat bi moral biti sposoben odkrito izpodbijati odločitve in se izogibati skupinskemu razmišljanju, saj članom upravljalnih organov ne bi smelo biti omogočeno, da se skrivajo za kolektivno odgovornostjo organa. Ti vidiki bodo vključeni v nov pristop k ocenjevanju.

Četrtič, v svežnju bo postopek ponovnega ocenjevanja primernosti jasno določen. V ta namen bo ECB oblikovala podrobnejše napotke o tem, kako bi lahko pojav novih bistvenih dejstev in zlasti ugotovitve v zvezi s pranjem denarja vplivali na primernost članov upravljalnih organov.

Portal IMAS

V postopkih v zvezi z dovoljenji je potrebno veliko komuniciranja med bankami in nadzorniki. Da bi bilo to komuniciranje lažje, hitrejše in varnejše, so ECB in pristojni nacionalni organi razvili digitalni portal, imenovan IMAS. Banke lahko zdaj prek tega spletnega portala predložijo svoje vloge za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, spremljajo njihov status in prejmejo najnovejše informacije. Vlagatelji lahko na portal zlahka naložijo tudi podporno dokumentacijo.

Pri oblikovanju portala je sodelovalo več pomembnih bank, prav tako pri njegovem trimesečnem postopnem uvajanju, ki se je začelo 20. oktobra 2020. Njihova podpora je bila ključna pri dodatnem izboljšanju portala in pripravah za začetek njegovega splošnega delovanja 27. januarja 2021. Med letom 2021 bo v portal vključenih še več postopkov, kot so postopki za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev, postopki v zvezi s kvalificiranimi deleži in postopki za izdajo dovoljenja.

2.2 Prijava kršitev, uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

2.2.1 Uveljavljanje pravil in sankcije

Po uredbi o EMN in okvirni uredbi o EMN je razdelitev pooblastil za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi odvisna od narave domnevne kršitve, osebe, odgovorne zanjo, ter ukrepa, ki ga je treba sprejeti (glej Letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih v letu 2014). V skladu z veljavnim pravnim okvirom se kazni, ki jih ECB naloži v okviru svojih nadzorniških nalog, objavijo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Tu se objavijo tudi kazni, ki jih na podlagi postopkov, uvedenih na zahtevo ECB, naložijo pristojni nacionalni organi.

ECB je v letu 2020 vodila osem postopkov za nalaganje sankcij, ki so bili leta 2019 še v teku (tabela 4). Vsi ti postopki so se nanašali na sum kršitve neposredno veljavne zakonodaje EU (vključno z odločbami in uredbami ECB) s strani petih pomembnih institucij. Štirje od teh osmih postopkov so se v letu 2020 zaključili z enim konkretnim sklepom ECB, in sicer zaradi sorazmernosti, ki jo je bilo treba pri teh postopkih upoštevati. Štirje preostali postopki so bili ob koncu leta 2020 še vedno v teku.

Pristojni nacionalni organi so na podlagi prejšnjih zahtev ECB uvedli postopke in po ocenah, opravljenih v skladu z nacionalno zakonodajo, v letu 2020 naložili tri denarne kazni v skupni višini 6,8 milijona EUR.

V grafu 26 je prikazana celotna razčlenitev sumov kršitev, zaradi katerih je ECB v letu 2020 vodila postopke za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, po področjih. Iz grafa je razvidno, da se postopki večinoma nanašajo na kapitalske zahteve in velike izpostavljenosti.

Če ima ECB razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, od zadevnega pristojnega nacionalnega organa zahteva, naj zadevo skladno z nacionalno zakonodajo predloži ustreznim organom, ki glede tega opravijo preiskavo in potrebi sprožijo kazenski pregon. V zvezi s tem so bile leta 2020 ustreznim pristojnim nacionalnim organom predložene tri take zahteve.

2.2.2 Prijava kršitev

V skladu s členom 23 uredbe o EMN je ECB dolžna zagotoviti, da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi, na podlagi katerih lahko kdor koli prijavi kršitev zadevne zakonodaje EU (ta proces navadno imenujemo »žvižgaštvo«). Skladno s tem je ECB vzpostavila mehanizem za prijavo kršitev, ki vključuje spletno platformo, dostopno s spletnega mesta ECB o bančnem nadzoru.

ECB zagotavlja popolno zaupnost prijav kršitev, prejetih prek te spletne platforme ali drugih kanalov (npr. po elektronski ali navadni pošti), in pri izvajanju nadzorniških nalog upošteva vse razpoložljive informacije.

ECB je leta 2020 v okviru mehanizma za prijavo kršitev prejela 208 prijav, kar je 56% več kot leto prej. Od tega se je 126 prijav nanašalo na domnevno kršitev zadevne zakonodaje EU, med njimi jih je bilo 113 s področja nadzorniških nalog ECB, 13 prijav pa je bilo povezanih z nadzorniškimi nalogami pristojnih nacionalnih organov. Preostale prijave so se večinoma nanašale na domnevne kršitve nebonitetnih zahtev (npr. varstvo potrošnikov), zato so bile zunaj področja uporabe mehanizma za prijavo kršitev.

Največ prijav je bilo povezanih z vprašanji upravljanja (76,9%) ter nepravilnega izračuna kapitala in kapitalskih zahtev (5%). Celotna razčlenitev je prikazana v grafu 27. Vprašanja v zvezi z upravljanjem so se nanašala predvsem na upravljanje tveganj in notranje kontrole, funkcije upravljalnega organa, zahteve glede sposobnosti in primernosti ter na organizacijsko strukturo.^[52]

Z informacijami, sporočenimi prek mehanizma za prijavo kršitev, so bile seznanjene skupne nadzorniške skupine. Te informacije je ECB ustrezno upoštevala (npr. tako da je ocenila njihov vpliv na profil tveganosti nadzorovanih subjektov) in jih obravnavala v okviru nadzorniških nalog. Glavni preiskovalni ukrepi, sprejeti leta 2020 v zvezi s prijavami kršitev zadevne zakonodaje EU, so vključevali:

• notranjo oceno na podlagi obstoječe dokumentacije (75% primerov);
• zahtevo za notranjo revizijo ali inšpekcijski pregled na kraju samem (23% primerov);
• zahtevo, da nadzorovani subjekt predloži dokumente ali pojasnila (2% primerov).

3 Pomoč pri kriznem upravljanju

3.1 Sodelovanje z Enotnim odborom za reševanje

Leta 2020 sta bančni nadzor v ECB in Enotni odbor za reševanje še naprej tesno sodelovala na vseh ravneh. Nadzorni odbor ECB je povabil predsednika Enotnega odbora za reševanje, naj kot opazovalec sodeluje na njegovih sejah v zvezi z zadevami, ki so se nanašale na naloge in odgovornosti Enotnega odbora za reševanje, predstavnik ECB pa je kot opazovalec sodeloval na izvršnih in plenarnih sejah Enotnega odbora za reševanje. Predsednica in višje vodstvo ECB so se tudi redno posvetovali z Enotnim odborom za reševanje o vprašanjih s področja kriznega upravljanja ter sodelovanju in izmenjavi informacij med ECB in Enotnim odborom za reševanje. V skladu z memorandumom o soglasju med ECB in Enotnim odborom za reševanje je bančni nadzor v ECB izmenjal obsežen sklop podatkov in informacij z Enotnim odborom za reševanje ter tako bankam pomagal zmanjšati breme poročanja.

Bančni nadzor v ECB se je leta 2020 v skladu z zakonskim okvirom posvetoval z Enotnim odborom za reševanje glede 96 načrtov sanacije, ki so mu jih predložile pomembne institucije, za katere je ECB konsolidacijski nadzornik. Bančni nadzor v ECB je upošteval povratne informacije Enotnega odbora za reševanje pri oceni načrtov in pripravi svojih povratnih informacij bankam.

Enotni odbor za reševanje se je z bančnim nadzorom v ECB posvetoval tudi o 100 osnutkih načrtov za reševanje. Posvetovala sta se tudi o določitvi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), oceni rešljivosti in po potrebi odločitvah o odobritvi opustitve notranje MREL. Povratne informacije bančnega nadzora v ECB Enotnemu odboru za reševanje so bile osredotočene na to, kako bi lahko načrti za reševanje vplivali na možnost nadaljnjega poslovanja bank.

Leta 2020 sta ECB in Enotni odbor za reševanje sodelovala v dveh kriznih simulacijah, katerih namen je bil (i) testirati usklajenost in pravočasnost izmenjave informacij med zadevnimi organi pred reševanjem in med njim ter (ii) izboljšati poznavanje postopkov odločanja in operativnih procesov teh dveh organov v primerih reševanja.

Sodelovanje z Enotnim odborom za reševanje je obsegalo tudi izmenjavo stališč o možnih izboljšavah okvira politike za krizno upravljanje. Enotni odbor za reševanje se je tako kot v prejšnjih letih z bančnim nadzorom v ECB posvetoval o izračunu vnaprejšnjih prispevkov v enotni sklad za reševanje, pri čemer je bila ocena ECB osredotočena na potencialni vpliv na pomembne institucije z vidika nadaljnjega poslovanja.

3.2 Delo v zvezi z načrtovanjem sanacije

ECB pri ocenjevanju načrtov sanacije skrbi predvsem za to, da so banke pripravljene in sposobne ponovno doseči uspešno poslovanje v obdobjih resnih finančnih pretresov. Zato morajo biti v načrtih predstavljene verodostojne možnosti sanacije, ki jih banke lahko pravočasno izvedejo. Stres na finančnih trgih zaradi pandemije COVID-19 je pokazal, kako pomembno je, da imajo banke zanesljive načrte reševanja kot orodje kriznega upravljanja v takih stresnih okoliščinah.

Pandemija je leta 2020 močno vplivala na delo ECB na področju načrtovanja reševanja. ECB je aprila precej zrahljala operativne zahteve za neosrednje dele njihovih načrtov reševanja.^[53] Ker je pripravljenost na krizo ključna za premostitev finančnega stresa, je banke hkrati spodbujala, naj pregledajo in okrepijo osrednje elemente načrtov reševanja, kot so kazalniki sanacije, možnosti sanacije in skupna sposobnost za sanacijo (ORC),^[54] ter naj to dokumentirajo v načrtih reševanja, predloženih v zadnjem četrtletju 2020.

Ključna ugotovitev ECB v analizi vpliva pandemije COVID-19 na možnosti reševanja bank in skupno sposobnost za sanacijo ter njihova zmogljivost, da se odzovejo na tako izjemen dogodek na podlagi njihovih načrtov reševanja iz leta 2019, je bila, da bi lahko gibanja, povezana s pandemijo COVID-19, bistveno znižala skupno sposobnost bank za sanacijo. Če povečanje kapitala in prodaja podružnic nista mogoča zaradi neugodnih razmer na trgu, bi se lahko skupna sposobnost bank za sanacijo zmanjšala za okoli 60% (graf 28). Podobno velja za likvidnost: če bi postalo v kriznih razmerah grosistično financiranje nedostopno, bi se zmogljivost ponovne vzpostavitve likvidnosti zmanjšala za 27%.^[55] Nekatere banke so tudi odvisne od zelo maloštevilnih možnosti za sanacijo; pri 16% pomembnih institucij je glavna možnost za sanacijo odgovorna za več kot 80% njihove skupne sposobnosti za sanacijo.

ECB je tudi ugotovila, da kalibracija nekaterih kazalnikov ni bila učinkovita za spopadanje s stresom zaradi pandemije COVID-19. Kljub številnim kršitvam kazalnikov sanacije od izbruha pandemije COVID-19 so bili makroekonomski in tržni kazalniki preveč usmerjeni v preteklost, da bi lahko kršitve prikazali pravočasno.

Zato se bo pri ocenjevanju načrtov reševanja ECB leta 2021 osredotočila na pregled možnosti bank za reševanje in skupne sposobnost za sanacijo ter določila področja, ki jih je treba izboljšati (npr. povečati izvedljivost možnosti in skrajšati čas, potreben za njihovo izvajanje), ter spodbudila banke, naj vključijo zanesljivejše, v prihodnost usmerjene kazalnike v okvire za reševanje. Cilj je pridobiti bolj realističen pregled skupne sposobnosti bank za sanacijo v stresnih scenarijih in pomagati bankam, da izboljšajo uporabnost svojih načrtov za reševanje v kriznih razmerah.

3.3 Krizno upravljanje in evropsko povezovanje

Bančni nadzor v ECB je leta 2020 prispeval k razpravi o možnih izboljšanjih okvira kriznega upravljanja, pri čemer se je osredotočil na vprašanja, pomembna za bančni nadzor, in tista, ki lahko povečajo povezanost evropskega bančnega modela.

V tem okviru je ECB še naprej poudarjala, da je treba odpraviti prekrivanja med nadzorniškimi ukrepi in ukrepi za zgodnje posredovanje ter pooblastila ECB za zgodnje posredovanje uvesti z uredbo EU, tako da bi se lahko uporabljala neposredno. Poudarila je tudi, da je treba zagotoviti, da nezdrave banke, za katere je bilo ugotovljeno, da propadajo ali bodo verjetno propadle, in ki niso predmet reševanja, zapustijo bančni sektor v sorazmerno kratkem času ter da ima nadzornik pooblastila, da jim v vseh primerih odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.

Na področju čezmejnega povezovanja bančnih skupin sta predsednik Nadzornega odbora ECB in Edouard Fernandez Bollo, član Nadzornega odbora, v skupni objavi^[56] predstavila nekatere konkretne predloge, kako poenostaviti učinkovito razdelitev virov likvidnosti v okviru bančnih skupin in hkrati organom držav gostiteljic zagotavljati zaščitne mehanizme. Opustitev uporabe čezmejnih likvidnostnih zahtev bi se lahko odobrila, če bi obstajal dogovorov o finančni pomoči znotraj skupine, vključno z načrti za reševanje bančnih skupin. V teh dogovorih bi se matična in podrejene družbe zavezale, da si bodo zagotavljale likvidnostno pomoč v primeru prekoračenja nekaterih kazalnikov sanacije. Ta močnejša povezava z načrtom za reševanje skupine bi bila dodatno zagotovilo, da obstaja podpora znotraj skupine na ravni nadrejene in na ravni podrejene družbe, saj bančni nadzor v ECB ocenjuje načrte za reševanje in bi lahko imel pooblastila, da doseže izvedbo dogovorov, vključenih v te načrte.

Bančni nadzor v ECB je tudi pomagal pri razpravi o politikah, s katerimi bi nezdrave banke, ki trenutno niso predmet reševanja, lahko bolje obravnavali z orodji na evropski ravni ali vsaj s sprejetjem usklajenega pristopa po vsej bančni uniji. Možna rešitev bi lahko bila vzpostavitev upravnega režima EU za likvidacijo bank, dopolnjenega z enotnim sistemom zajamčenih vlog za bančno unijo, podobnega ameriškemu zveznemu modelu jamstva za vloge (Federal Deposit Insurance Corporation Model). V tem okviru je potrebno nadaljnje delo, da se vzpostavi evropska shema jamstva za vloge (EDIS), ki je ključni tretji steber bančne unije. EDIS bi še okrepila varstvo imetnikov bančnih vlog in podprla finančno stabilnost ter s tem prispevala k tesnejši povezanosti enotnega trga.

K zgoraj navedenim razpravam o politikah in predlogom so pripomogle tudi tehnične izmenjave in razprave med strokovnjaki ECB in Enotnega odbora za reševanje.^[57]

3.4 Krizno upravljanje v manj pomembnih institucijah

Za upravljanje kriznih razmer v manj pomembni instituciji je pomembno tesno sodelovanje med pristojnim nacionalnim organom in ECB, pri čemer je pristojni nacionalni organ neposredno pristojen za nadzor manj pomembnih institucij, ECB pa ima pregledniško funkcijo in vlogo pristojnega organa za odločanje o skupnih postopkih. Tesnejše sodelovanje je potrebno, kadar se ugotovi, da se finančni položaj manj pomembne institucije lahko poslabša in se približa točki nerentabilnosti. Na tej stopnji se morata ECB in pristojni nacionalni organ dogovoriti o morebitnem odvzemu dovoljenja, oceni pridobitev ali povečanju kvalificiranih deležev ter o izdaji novih dovoljenj (npr. za premostitveno institucijo).

Namen takega tesnega sodelovanja na področju kriznega upravljanja manj pomembnih institucij je pristojnim nacionalnim organom in ECB pomagati pri njihovih nalogah ter zagotoviti, da so zahtevane informacije na voljo, kadar je treba sprejeti nujne odločitve. Izmenjane informacije, sprejeti ukrepi in sodelovanje med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi so sorazmerni s tveganji, ki jih predstavlja manj pomembna institucija, ter z možnim negativnim učinkom, tudi ob upoštevanju rešitev v zasebnem sektorju, ki jih je že identificiral pristojni nacionalni organ.

Med letom 2020 je sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi in ECB potekalo v znamenju redne in tekoče izmenjave informacij. Med drugim so bile ustanovljene namenske skupine za usklajevanje kriznega upravljanja, sestavljene iz strokovnjakov ECB in nacionalnih pristojnih organov, ki so zagotavljale učinkovito sodelovanje in usklajevanje med institucijami. Okrepljeno sodelovanje po potrebi zagotavlja pravočasno in usklajeno sprejemanje nadzorniških ukrepov in odločitev.

Leta 2020 so pristojni nacionalni organi ECB obvestili o 12 novih primerih poslabšanja finančnega stanja manj pomembnih institucij. ECB in pristojni nacionalni organi so tudi še naprej tesno sodelovali in izmenjali informacije o približno 40 aktivnih primerih poslabšanja finančnega stanja manj pomembnih institucij v okviru evropskega bančnega nadzora. Ugotovljeno je bilo, da gre v šestih primerih resnejšega poslabšanja finančnega stanja za krizne primere, zato so bili predmet okrepljenega sodelovanja med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi. Pristojni nacionalni organi so leta 2020 ECB obvestili tudi o desetih primerih, povezanih z odvzemom dovoljenja. V sedmih od teh primerov je ECB sprejela odločitev o odvzemu dovoljenja, ostali trije pa se še obravnavajo.

Glavni razlogi za poslabšanje finančnega stanja manj pomembnih institucij v letu 2020 so bili neuspešni poslovni modeli, nenehna nizka dobičkonosnost, ki je povzročila kršitve regulativnih zahtev (npr. minimalnih kapitalskih in likvidnostnih zahtev ter omejitev velikih izpostavljenosti), in pomanjkljivi sistemi upravljanja (vključno z neprimernimi okviri za preprečevanje pranja denarja). Poleg tega se je pokazalo, da so k poslabšanju finančnega stanja močno prispevale računovodske goljufije. Izbruh pandemije COVID-19 in volatilnost na trgih v začetku leta 2020 sta močno negativno vplivala na nekatere manj pomembne institucije ter povzročila poslabšanje njihovega finančnega stanja.

4 Čezmejno sodelovanje

4.1 Širitev EMN s tesnim sodelovanjem

Države članice EU, katerih valuta ni euro, lahko v EMN sodelujejo tako, da zaprosijo za vzpostavitev tesnega sodelovanja med ECB in svojimi pristojnimi nacionalnimi organi. Ta koncept se je uresničil leta 2020, ko je ECB po izpolnitvi potrebnih nadzorniških in zakonodajnih osnovnih pogojev vzpostavila tesno sodelovanje s centralnima bankama Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in Hrvatska narodna banka.^[58] S tem se je povečal obseg EMN, saj zdaj v njem sodeluje skupno 21 držav članic EU, kar bo spodbudno vplivalo na bolj integriran bančni nadzor, hkrati pa prispevalo k ohranjanju in poglabljanju notranjega trga.

S sklenitvijo tesnega sodelovanja se je uspešno zaključil postopek, ki se je začel z vložitvijo zahtev Bolgarije in Hrvaške leta 2018 oziroma 2019. ECB je 5. junija 2020 sporočila,^[59] da je zaključila celovito oceno petih hrvaških bank,^[60] 11. septembra 2020^[61] pa, da je bilo pet bank v Bolgariji in osem bank na Hrvaškem razvrščenih med pomembne institucije, zato jih bo neposredno nadzirala.

Predstavnika obeh pristojnih nacionalnih organov sta bila imenovana v Nadzorni odbor z enakimi pravicami in obveznostmi kot vsi drugi člani, neposredni nadzor pomembnih institucij teh dveh držav članic pa se je začel 1. oktobra 2020. Poleg tega je ECB postala pristojna za nadzor skupnih postopkov za vse nadzorovane institucije in odgovorna za pregled nad nadzorom manj pomembnih institucij v obeh državah. V okviru tesnega sodelovanja svoje nadzorniške naloge izvaja tako, da pošlje navodila zadevnima pristojnima nacionalnima organoma, ki nadzorniške odločitve nato naslovita na banke. Bančni nadzor v ECB, Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in Hrvatska narodna banka so z zelo tesnim medsebojnim sodelovanjem zagotovili nemoteno vključitev obeh pristojnih nacionalnih organov v EMN.

4.2 Evropsko in mednarodno sodelovanje

4.2.1 Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi EU in organi držav zunaj EU

ECB v skladu z določbami direktive CRD, ki urejajo sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi v EU, sodeluje in si redno izmenjuje informacije z organi držav članic EU. Po potrebi se tudi pogaja za sklenitev sporazumov o sodelovanju z nacionalnimi organi za nadzor trga držav članic EU in sklepa te sporazume.

Poleg tega ECB sodeluje z bonitetnimi organi držav zunaj EU na podlagi sporazumov o sodelovanju, s sodelovanjem v kolegijih nadzornikov ali na podlagi sporazumov, sklenjenih za vsak primer posebej. Do zdaj je sklenila sporazume o sodelovanju z 18 nadzornimi organi držav zunaj EU. ECB je v letu 2020 sklenila sporazume o sodelovanju s petimi nadzornimi organi v državah zunaj EU, med drugim enega s tremi bonitetnimi organi v ZDA, in sicer s svetom guvernerjev sistema centralnih bank ZDA (Board of Governors of the Federal Reserve System), uradom za nadzor in regulacijo bančnega sektorja (Office of the Comptroller of the Currency) ter zvezno agencijo za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah (Federal Deposit Insurance Corporation). Ti sporazumi o sodelovanju urejajo izmenjavo nadzorniških informacij in druge oblike sodelovanja, pomembne za izvajanje nalog pogodbenic v zvezi z bonitetnim nadzorom bank in bančnih organizacij v njihovih jurisdikcijah.

Poleg tega je ECB, da bi še izboljšala svoj okvir transparentnosti in odgovornosti, odobrila politiko objavljanja, ki ureja vse obstoječe in prihodnje sporazume o sodelovanju na področju nadzora, ki jih je sklenila ali jih bo sklenila kot bonitetni nadzornik, pri čemer si prizadeva, da bi se ta nova politika tudi izvajala.

Po notranji reorganizaciji bančnega nadzora v ECB je bil 1. oktobra 2020 znotraj sekretariata EMN, ki deluje v okviru generalnega direktorata Upravljanje in operativni postopki v EMN, ustanovljen poseben odsek za odgovornost in sodelovanje. Ta je med drugim zadolžen za pogajanja o sklenitvi sporazumov o sodelovanju in za sklepanje teh sporazumov ter za obravnavanje priložnostnih zahtev za izmenjavo informacij z organi iz EU in zunaj nje.

4.2.2 Programi MDS za ocenjevanje finančnega sektorja

Programi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za ocenjevanje finančnega sektorja (IMF Financial Sector Assessment Programmes, FSAP) so celoviti in poglobljeni pregledi finančnega sektorja posamezne države.

V okviru ocene FSAP za euroobmočje, ki jo je MDS izvedel leta 2018, je bila pregledana arhitektura bančnega nadzora in reševanja v euroobmočju. Bančni nadzor v ECB je številna od priporočil MDS že vključil v svoje nadzorniške prakse, sozakonodajalca EU pa trenutno obravnavata priporočila, zaradi katerih so potrebne spremembe zakonodaje EU.

MDS je v letu 2020 zaključil nacionalno oceno FSAP za Avstrijo in Italijo ter nadaljeval delo v zvezi z oceno FSAP za Latvijo. S temi nacionalnimi ocenami FSAP se ocenijo nebančne teme, kot so domači zavarovalniški in makrobonitetni okviri, ter vsebujejo celostno oceno zadev, povezanih z bančništvom, zlasti tistih, za katere so odgovorni nacionalni organi, ki nadzorujejo manj pomembne institucije, ali vidiki, povezani s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

Sodelovanje ECB v nacionalnih posvetovanjih MDS po členu IV za države, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, se v skladu z njenimi odgovornostmi na teh področjih nanaša na mikro- in makrobonitetna vprašanja.

Po izbruhu pandemije COVID-19 je MDS začasno ustavil delo v zvezi z ocenami FSAP in posvetovanji po členu IV. MDS namerava svoje dejavnosti nadzora postopno spet začeti izvajati, bančni nadzor v ECB pa bo še naprej sodeloval pri njih v skladu s svojimi odgovornostmi.

4.3 Sodelovanje pri oblikovanju evropskega in mednarodnega regulativnega okvira

4.3.1 Prispevek k delu Odbora za finančno stabilnost

V letu 2020 si je Odbor za finančno stabilnost v prvi vrsti prizadeval, da bi bil na mednarodni ravni dosežen hiter in usklajen odziv na izzive za finančno stabilnost, ki so posledica pandemije COVID-19, da bi se zagotovil neprekinjen tok financiranja in drugih ključnih finančnih storitev v realno gospodarstvo.

Bančni nadzor v ECB je kot član Odbora za finančno stabilnost dejavno prispeval k oblikovanju in izvajanju odziva na COVID-19 ter k pomembnim dosežkom predsedovanja skupini G-20. V okviru opravljenega dela so bili medsebojno povezani ukrepi, ki so bili sprejeti v posameznih državah skupine G-20, opredeljeni so bili najučinkovitejši odzivi politik, analizirana pa sta bila tudi prožnost standardov in skladnost ukrepov politike z mednarodnimi standardi.

Poleg odziva na COVID-19 je bančni nadzor v ECB prispeval tudi k splošnejšim zadevam v okviru programa dela Odbora za finančno stabilnost, kot so (i) letna določitev globalnih sistemsko pomembnih bank ob posvetovanju z Baselskim odborom za bančni nadzor, (ii) priprava nabora učinkovitih praks odzivanja na kibernetske incidente in okrevanja po incidentih, (iii) ocena učinkov reform v zvezi z bankami, ki so »prevelike, da bi propadle«, (iv) nadzorniška vprašanja, povezana s prehodom na nove, zanesljivejše referenčne obrestne mere v finančnih pogodbah, (v) v okviru prizadevanj za odpravo fragmentacije trga v zvezi z mednarodnimi bančnimi skupinami predhodna določitev virov kapitala in likvidnosti v jurisdikcijah gostiteljicah ter (vi) posledice podnebnih sprememb za finančno stabilnost. V zvezi s tem je sodeloval na plenarnih zasedanjih Odbora za finančno stabilnost, sejah njegovega stalnega odbora za izvajanje standardov ter stalnega odbora za nadzorniško in regulativno sodelovanje ter na sejah njegove usmerjevalne skupine za reševanje bank in njegove regionalne posvetovalne skupine za Evropo.

Bančni nadzor v ECB bo še naprej prispeval k programu dela Odbora za finančno stabilnost na več področjih, vključno z odzivom na COVID-19, nadaljnjim delom glede kibernetske odpornosti, dokončanjem ocene učinkov reform v zvezi z bankami, ki so »prevelike, da bi propadle«, podnebnimi spremembami ter napredkom pri vprašanjih skupne sposobnosti pokrivanja izgub in reševanja s sredstvi upnikov.

4.3.2 Prispevek k baselskemu procesu

V letu 2020 je Baselski odbor za bančni nadzor skrbel predvsem za hiter in mednarodno usklajen odziv na pandemijo COVID-19. Njegove članice so sprejele vrsto regulativnih in nadzorniških ukrepov, s katerimi so zagotovile, da lahko banke še naprej kreditirajo realno gospodarstvo in zanj opravljajo druge ključne finančne storitve, hkrati pa lažje urejeno krijejo izgube.^[62] V zvezi s tem je nadzorni organ Baselskega odbora, tj. skupina guvernerjev centralnih bank in vodij nadzornih organov (GHOS), sporočil, da je izvajanje sporazuma Basel III odloženo, da bi se povečala operativna sposobnost bank in nadzornikov za odzivanje na COVID-19.^[63] Odbor je sprejel dodatne ukrepe za ublažitev gospodarskih posledic koronavirusa, zlasti glede prehodnih ureditev za regulativno kapitalsko obravnavo obračunavanja pričakovanih kreditih izgub.^[64] ECB je dejavno prispevala k tem prizadevanjem.

Poleg tega je Baselski odbor nadaljeval strateški pregled, s katerim naj bi okrepil svojo sposobnost odzivanja na prihodnje izzive in priložnosti. Pregled je bil zaključen oktobra 2020, pozneje pa ga je potrdil še organ GHOS.^[65] ECB je k temu procesu prispevala s svojimi izkušnjami iz drugih evropskih in mednarodnih forumov ter spodbujala Baselski odbor za bančni nadzor, naj se bolj strateško osredotoči na glavna tveganja in pridobljena spoznanja.

Bančni nadzor v ECB je sodeloval tudi v rednih razpravah o usmeritvah politik, zagotavljal strokovno znanje za delovne skupine Baselskega odbora, sodeloval s članicami odbora v EU in po svetu ter prispeval k ocenam učinka novih standardov. Poleg različnih delovnih področij, povezanih s COVID-19, je to delo vključevalo (i) začetek posvetovanja o načelih za operativno tveganje in operativno odpornost, (ii) skupno poročilo Baselskega odbora za bančni nadzor in Odbora za finančno stabilnost o nadzorniških priporočilih za prehod na novo referenčno obrestno mero ter (iii) dokončanje smernic o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pri nadzorniškem sodelovanju.

4.3.3 Prispevek k delu organa EBA

V letu 2020 je bančni nadzor v ECB še naprej tesno sodeloval z Evropskim bančnim organom (EBA), da bi zagotavljal enotno izvajanje nadzora v celotnem evropskem bančnem sektorju in prispeval k finančni stabilnosti. To delo je bilo v letu 2020 močno osredotočeno na regulativni in nadzorniški odziv na krizo zaradi COVID-19.

ECB in EBA sta se na krizo odzivala popolnoma usklajeno, kar se je pokazalo v zgodaj sprejetih nadzorniških ukrepih pomoči, ki jih je ECB objavila 12., 20. in 27. marca, ter stališči organa EBA, objavljenimi 12., 25. in 31. marca. ECB je v celoti podprla odločitev organa EBA, da se vseevropski stresni test odloži za eno leto, in to odložitev razširila na vse pomembne institucije, v katerih naj bi leta 2020 izvedla stresni test. Bančni nadzor v ECB je prispeval tudi k pripravi in poznejšemu izvajanju Smernic EBA o zakonskih in zasebnih moratorijih na odplačevanje posojil, uporabljenih zaradi pandemije COVID-19. Poleg tega je ECB sodelovala pri posodobitvi odgovora organa EBA na prošnjo Evropske komisije za mnenje o izvajanju končnih reform Basel III zaradi učinka pandemije COVID-19.

Kar zadeva postopek »upoštevaj ali pojasni«, ki ga uporablja EBA,^[66] je bančni nadzor v ECB leta 2020 obvestil organ EBA o svojih namerah v zvezi z devetimi smernicami, kot je dokumentirano na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Do zdaj je bančni nadzor v ECB dosledno obveščal organ EBA, da upošteva ali namerava upoštevati vse veljavne smernice, ki jih je izdal organ EBA ali Skupni odbor evropskih nadzornih organov (Joint Committee of the European Supervisory Authorities).

ECB je prispevala tudi k uspešnemu zaključku dveh pregledov transparentnosti na ravni EU, ki ju je v letu 2020 izvedel organ EBA, in sicer tako, da je poskrbela za pravočasno predložitev natančnih nadzorniških podatkov za sodelujoče pomembne institucije. V spomladanski pregled je bilo vključenih 93 pomembnih institucij, udeležencem na trgu pa so bile predstavljene podrobne informacije o finančnih razmerah bank v EU ob koncu leta 2019. V jesenski pregled je bilo vključenih 100 pomembnih institucij, udeleženci na trgu pa so se seznanili s posodobljenimi informacijami o finančnih razmerah bank v EU, vključno z začetnim učinkom krize zaradi COVID-19 na bančni sektor.

ECB je prispevala tudi k dvema nalogama organa EBA na področju poročanja. Prva naloga se nanaša na pripravo poročila o izvedljivosti združevanja statističnega poročanja, poročanja o reševanju in bonitetnega poročanja. Po posvetovanju z Nadzornim odborom je Evropski sistem centralnih bank (ESCB) septembra objavil svoj prispevek k poročilu organa EBA.^[67] V poročilu je ocenil, da sta skupni podatkovni slovar in skupni podatkovni model za vsa področja poročanja nujna za zmanjšanje poročevalskega bremena, izboljšanje kakovosti podatkov in ustvarjanje podlage za nadaljnjo integracijo okvira poročanja. Priporočil je tudi ustanovitev skupnega odbora, ki bi ga sestavljali evropski organi in po potrebi predstavniki bančne industrije, njegova naloga pa bi bila usmerjati proces integracije. Druga naloga organa EBA zadeva preučitev stroškov, ki jih imajo banke zaradi izpolnjevanja zahtev glede poročanja po členu 430(8) uredbe CRR, da bi se zmanjšalo breme nadzorniškega poročanja vsaj za majhne in nekompleksne institucije. ECB je v svojem prispevku navedla, da bi bilo mogoče s predvidenim skupnim podatkovnim slovarjem in skupnim podatkovnim modelom breme poročanja zmanjšati, ne da bi se pri tem odrekli potrebam nadzornikov po podatkih.

5 Organizacijska struktura bančnega nadzora v ECB

5.1 Reorganizacija bančnega nadzora v ECB

5.1.1 Okvir in strateška usmeritev

Prvotna organizacijska struktura bančnega nadzora v ECB je bila vzpostavljena leta 2013, ko je bil ustanovljen EMN, naloge mikrobonitetnega nadzora pa so bile ECB naložene z uredbo o EMN. Leta 2020 je bilo skupno število odobrenih delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ) za bančni nadzor v ECB 1.230,5, kar je 41,5 delovnih mest več kot leta 2019.

Kar zadeva spolno strukturo, se je delež žensk med zaposlenimi v letu 2020 povečal s 40,7% na 41,6% vseh zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas ali s pogodbo za določen čas v poslovnih področjih bančnega nadzora v ECB. Delež žensk na vodstvenih položajih se je rahlo zmanjšal z 32,2% v letu 2019 na 31,6% v letu 2020. Na nevodstvenih položajih se je delež žensk medletno povečal z 38,1% na 40%, na podpornih delovnih mestih pa se je zmanjšal z 98,5% na 96,8%.

Prejšnja organizacijska struktura je ECB omogočila, da se je uveljavila kot močan in zahteven nadzornik, zdaj pa postaja bančni nadzor v ECB zrelejša organizacija.

Reorganizacija bančnega nadzora v ECB, ki se je začela januarja 2020, je imela tri splošne cilje: (i) povečati vključevanje in sodelovanje med vsemi funkcijami in ravnmi zaposlenih ter se osredotočiti na strateške prednostne naloge in obravnavati pomanjkljivosti, ki so jih izpostavili vodstvo bančnega nadzora in zaposleni, (ii) poenostaviti ključne nadzorne procese in racionalizirati upravne postopke, da bodo bolj usmerjeni na tveganja, hkrati pa spremljati breme bank za zagotavljanje skladnosti poslovanja, ter (iii) izboljšati transparentnost, predvidljivost in jasnost nadzorniških ukrepov in zagotoviti učinkovito komunikacijo.

V pomoč tem splošnim ciljem se je pri reorganizaciji skušalo:

• izkoriščati sinergije in povečati učinkovitost z združevanjem strokovnega znanja in po možnosti s povezovanjem ključnih nalog v skupine;
• okrepiti sodelovanje ter izmenjavo znanja in izkušenj pri vsakodnevnih nadzorniških nalogah z združevanjem nadzorniških funkcij za posamezne institucije in horizontalnih nadzorniških funkcij, na primer z oblikovanjem namenskih skupin strokovnjakov;
• izboljšati konsistentnost in robustnost rezultatov s formalizacijo druge obrambne črte;
• uskladiti razpon kontrole v celotnem bančnem nadzoru v ECB s strukturiranjem organizacijskih enot v skladu s smernicami za strukturiranje organizacije.^[70]

Reorganizacija je bila izvedena brez pomoči zunanjih svetovalcev, kar je bilo mogoče tudi zato, ker so pri njeni zasnovi in izvedbi, med drugim z namenskimi delavnicami, tesno sodelovali zaposleni v bančnem nadzoru v ECB.

5.1.2 Nova organizacijska struktura

Nova splošna organizacijska struktura, vključno z oddelki v vsakem poslovnem področju in razdelitvijo odobrenega števila zaposlenih zanje, je prikazana spodaj. Pri uvajanju nove strukture je bilo posebej pomembno, da se ohrani tesno sodelovanje med različnimi poslovnimi področji bančnega nadzora v ECB in ustreznimi poslovnimi področji v pristojnih nacionalnih organih.

Nadzor posameznih področij

V novi strukturi bančnega nadzora se nadzor posameznih področij izvaja s kombinacijo nadzora posameznih institucij in horizontalnega nadzora. Vsakodnevni nadzor posameznih bančnih skupin in kreditnih institucij temelji na sodelovanju med skupnimi nadzorniškimi skupinami, skupinami za nadzor manj pomembnih institucij in skupinami strokovnjakov za horizontalni nadzor.

Nadzor posameznih institucij

Za nadzor posameznih institucij so odgovorni trije generalni direktorati: generalni direktorat Sistemske in mednarodne banke, generalni direktorat Univerzalne in diverzificirane institucije ter generalni direktorat Specializirane institucije in manj pomembne institucije.

Nadzorovane banke in institucije so združene v skupine po poslovnih modelih, da se izkoristijo sinergije in poveča učinkovitost v okviru skupne nadzorniške skupine ter spodbuja izmenjava znanja in izkušenj.

Horizontalni nadzor

Generalni direktorat Horizontalni nadzor je pristojen za izvajanje horizontalnega nadzora (vključno s kriznim upravljanjem) in se osredotoča zlasti na nadzor, temelječ na tveganjih, ter na rezultate politik in izboljševanje podpore, ki jo strokovnjaki za tveganja zagotavljajo skupnim nadzorniškim skupinam in pregledu nad nadzorom pomembnih institucij. Pričakuje se, da se bo z umestitvijo vseh strokovnjkaov za tveganja na tem področju v eno samo organizacijsko enoto še nadaljnje povečala njihova učinkovitost in enotnost delovanja.

Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanje notranjih modelov

Vse funkcije, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju nadzornih dejavnosti na kraju samem, torej inšpekcijski pregledi na kraju samem (za posamezne institucije ali s kampanjami), preverjanje notranjih modelov, pregledi kakovosti sredstev in vodenje projektov za celovite ocene, so zbrane pod okriljem generalnega direktorata Inšpekcijski pregledi na kraju samem in preverjanje notranjih modelov.

Strategija nadzora in tveganja

Direktorat Strategija nadzora in tveganja obsega funkcije urada za nadzorniška tveganja. Deluje kot druga obrambna linija ter kot funkcija za strateško načrtovanje in določanje prednostnih nalog bančnega nadzora. Te naloge so neodvisne od prve linije nadzornih funkcij, direktorat pa poroča neposredno predsedniku in podpredsedniku Nadzornega odbora. Ta struktura zagotavlja potrebno verodostojnost za podporo strateškemu načrtovanju in preverjanju nadzorniških rezultatov s kombinacijo poglobljenega znanja o bančnem sektorju, temeljitega razumevanja izzivov, s katerimi se srečuje bančni nadzor, in kakovostne kritične analize.

Direktorata je odgovoren za to, da so ključni rezultati nadzora usklajeni s prednostnimi nalogami nadzora in s sprejemljivo ravnjo nadzorniškega tveganja. To dosega s kombinacijo ocen ali svetovanja vnaprej in pregledov za nazaj. Ta funkcija ima ključno vlogo v organizaciji nadzora, usmerjeni na tveganja, v stabilnem stanju, kjer je nadzorniška presoja bistvenega pomena, procesi pa so racionalizirani.

Upravljanje in operativni postopki

Generalni direktorat Upravljanje in operativni postopki v EMN nadzoruje veliko količino procesov in storitev, povezanih z nadzorniškim upravljanjem in operativnimi postopki.

Ta novi generalni direktorat opravlja naloge, ki so navadno dodeljene glavnemu operativnemu direktorju. Odgovoren je za veliko število operacij, povezanih z odločanjem Nadzornega odbora in njegovih podskupin ter s postopki v zvezi z dovoljenji. S poslovnega vidika generalni direktorat upravlja razvoj in delovanje nadzorniške tehnološke infrastrukture, vključno s sistemom IMAS (glej razdelek 5.7.2). Njegove naloge so spodbujanje sodelovanja z evropskim bančnim nadzorom, poenostavljanje nadzornih postopkov, spodbujanje upravljanja znanja, vključno z usposabljanjem, in izvajanje bonitetnih preiskav.

5.1.3 Postopek uvedbe nove strukture

Razporeditev zaposlenih po novi strukturi je temeljila na treh načelih – poslovne potrebe, neprekinjenost delovanja in enaka obravnava – s ciljem, da se, kolikor je mogoče, preselijo cele ekipe, tako da bi prehod potekal čimbolj učinkovito in bi bilo mogoče nemoteno prenesti naloge na nove oddelke. Po prerazporeditvi so zaposleni imeli možnost, da izrazijo interes za mobilnost ali poenostavljeno zamenjavo delovnega mesta.

Nova organizacijska struktura je začela veljati 1. oktobra 2020. Poleg spremembe strukture in razporeditve zaposlenih je potekalo tudi več dejavnosti za upravljanje sprememb, ki se še izvajajo, da se spodbudi potrebna sprememba v korporativni kulturi. Proces sprememb, ki še vedno traja, temelji predvsem na treh stebrih: spodbujanje višjega vodstva, da daje zgled, omogočanje pobud od spodaj navzgor s spodbujanjem zaposlenih, da postanejo »pobudniki sprememb«, in redno merjenje učinkovitosti sprememb.

5.1.4 Dogodek »Supervisors Connect«

Ena od obravnavanih tematik na drugem dogodku »Supervisors Connect« je bila reorganizacija. Dogodek, ki je zajel celoten EMN in se organizira vsaki dve leti, je potekal 7. in 8. oktobra 2020.

»Supervisors Connect« je bil uveden leta 2018, da bi se okrepil skupinski duh v evropskem bančnem nadzoru in da bi se razvijala skupna kultura nadzora. Drugi »Supervisors Connect« je bil prvotno zamišljen kot fizična prireditev v prostorih ECB v aprilu 2020, vendar je bil zaradi pandemije COVID-19 preložen in preoblikovan. Nazadnje je bil izveden prek spleta (prek videkonference), povezal pa je več kot 1.000 nadzornikov iz ECB, pristojnih nacionalnih organov in nacionalnih centralnih bank, vključno z novimi člani iz bolgarskih in hrvaških nadzornih organov. Osrednja tema dogodka je bila analiza dosežkov EMN in lekcij iz krize COVID-19 (vključno z nadzorniško strategijo v »novih normalnih« razmerah). Udeleženci so razpravljali tudi o novih oblikah sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi.

5.2 Izpolnjevanje obveznosti na področju demokratične odgovornosti

To letno poročilo predstavlja eno glavnih oblik izpolnjevanja odgovornosti bančnega nadzora v ECB do Evropskega parlamenta in Sveta EU, kot je predpisana z uredbo o EMN. Ta določa, da morajo za nadzorniške naloge ECB veljati ustrezne zahteve glede transparentnosti in demokratične odgovornosti. ECB pripisuje velik pomen vzdrževanju in celoviti uporabi okvira demokratične odgovornosti, ki je natančno opredeljen v medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in ECB ter v memorandumu o soglasju med Svetom EU in ECB.

Kar zadeva interakcijo z Evropskim parlamentom v letu 2020, ki je zaradi pandemije COVID-19 potekala prek videokonferenc, je predsednik Nadzornega odbora pred Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve nastopil na dveh navadnih javnih obravnavah (5. maja in 27. oktobra) in dveh priložnostnih izmenjavah mnenj (14. januarja in 26. marca). Na teh razpravah so bili obravnavani predvsem ukrepi, s katerimi se je bančni nadzor v ECB odzval na pandemijo COVID-19, in olajšave, ki se lahko dopustijo bankam, da bi lahko še naprej podpirale gospodinjstva ter mala in srednje velika podjetja. Druga vprašanja so se nanašala na posledice brexita za bančni sektor in na nadzorniški pristop k podnebnim tveganjem.

V skladu z uredbo o EMN in medinstitucionalnim sporazumom med Evropskim parlamentom in ECB je bil Frank Elderson, potem ko ga je ECB predlagala na mesto podpredsednika Nadzornega odbora ECB, 25. januarja 2021 zaslišan pred parlamentarnim odborom za ekonomske in monetarne zadeve. Evropski parlament je predlog ECB odobril na plenarnem zasedanju 8. februarja in Frank Elderson je bil 24. februarja z izvedbenim sklepom Sveta EU 2021 imenovan na položaj.

Leta 2020 je ECB objavila 22 odgovorov na pisna vprašanja poslancev Evropskega parlamenta o zadevah s področja bančnega nadzora in v skladu z zahtevo po poročanju nacionalnim parlamentom osem odgovorov na pisna vprašanja poslancev nacionalnih parlamentov. Vprašanja so med drugim obravnavala nadzorniške ukrepe, ki jih je sprejela ECB za ublažitev posledic pandemije COVID-19, pomembnost tveganja preprečevanja pranja denarja/boja proti financiranju terorizma za bonitetni nadzor, kreditno tveganje ter vprašanja upravljanja in ravnanja zaposlenih v bančnem sektorju.

Poleg tega je ECB v skladu z medinstitucionalnim sporazumom Evropskemu parlamentu poslala zapisnike sej Nadzornega odbora.

Pandemija COVID-19 je vplivala tudi na glavne teme v interakciji s Svetom EU. Predsednik Nadzornega odbora je leta 2020 prek videokonference sodeloval na dveh zasedanjih Euroskupine, in sicer 11. junija in 3. novembra. Na teh zasedanjih je sodeloval v izmenjavi mnenj o izvajanju nadzorniških nalog ECB, s poudarkom na nadzorniških ukrepih in sklepih, sprejetih za podporo gospodinjstvom, podjetjem in bankam pri spopadanju s posledicami pandemije.

ECB je tudi leta 2020 pomagala Evropskemu računskemu sodišču (ERS) pri revizijah, povezanih z bančnim nadzorom. Memorandum o sodelovanju, ki sta ga ECB in ERS podpisala leta 2019, je olajšal izmenjavo informacij med institucijama v okviru spremljanja revizij bančnega nadzora v ECB, ki jih je opravil ERS.

ECB je nadaljevala tudi obravnavo priporočil iz poročila ERS o kriznem upravljanju. Bančni nadzor v ECB je glede tega pripravil podrobne akcijske načrte in nadaljnje ukrepe^[71] za večino od osmih priporočil, ki jih je izdal ERS o različnih vprašanjih, vključno s sodelovanjem z zunanjimi subjekti, uporabo načrtov reševanja za ugotavljanje in upravljanje kriz ter navodila za oceno zgodnjega posredovanja. Podrobneje, bančni nadzor v ECB je izpopolnil svoja navodila za oceno zgodnjega posredovanja ter okrepil ustrezne kazalnike in pragove za določanje možnega poslabšanja finančnega stanja banke. Za načrtovanje reševanja so bila nadzornikom zagotovljena dodatna navodila za spodbujanje doslednega pristopa po vseh bankah s podobnimi poslovnimi modeli.

ECB je skupaj z Evropsko komisijo in organom EBA pomagala tudi pri tekoči reviziji politike Evropske unije na področju preprečevanja pranja denarja v bančnem sektorju, ki jo izvaja ERS. ECB je ERS poročala tudi o ukrepih, ki jih je izvedla za obravnavo ugotovitev in priporočil iz prvega poročila ERS o delovanju EMN. ECB redno spremlja napredek pri izvajanju vseh priporočil ERS, ki prav tako spremlja, kako se izvajajo njegova poročila.

5.3 Transparentnost in komuniciranje

Bančni nadzor v ECB je leta 2020 še naprej uporabljal in širil svoja komunikacijska orodja in poti, da bi pravočasno, transparentno in učinkovito razširjal informacije. Spričo spremenjenih operativnih okoliščin zaradi pandemije COVID-19 je bilo zlasti pomembno, da se poiščejo inovativni načini komuniciranja. Eden od teh je bil novi nadzorniški spletni dnevnik Supervision Blog, v katerem so predsednik, podpredsednik in predstavniki ECB v Nadzornem odboru objavili devet prispevkov. V njih so obveščali deležnike o zadnjih gibanjih ter nadzorniških ukrepih, ki jih je ECB sprejela v odziv na pandemijo COVID-19. Bančni nadzor v ECB je okrepil tudi uporabo družbenih omrežij, kot sta Twitter threads in Instagram stories, ter novega podkasta ECB, da bi javnosti z različnimi ravnmi predznanja pojasnil nadzorniške ukrepe in bančne koncepte. Cilj tega večplastnega komunikacijskega pristopa je doseči zainteresirane skupine z različno izobrazbo in strokovnim znanjem ter z različnimi ravnmi predznanja in razumevanja.

Poleg novih komunikacijskih orodij sta imela leta 2020 predsednik in podpredsednik Nadzornega odbora 23 govorov, predstavniki ECB v Nadzornem odboru pa 19 govorov. Skupaj so opravili več kot 20 samostojnih razgovorov z mediji in objavili tri mnenja, od katerih je bilo eno objavljeno v 12 nacionalnih časopisih po Evropi. Bančni nadzor v ECB je objavil 33 sporočil za javnost in 65 drugih objav, vključno s pismi poslancem Evropskega parlamenta, navodili bankam in četrtletno nadzorniško statistiko. Leta 2020 so bile objavljene še štiri številke glasila EMN o nadzoru (Supervision Newsletter), ki ima že več kot 8.000 naročnikov. Vsebovale so redne informacije in novice o tekočih nadzorniških projektih, ugotovitve in poročila.

Bančni nadzor v ECB je objavil tudi rezultate svojih osnovnih dejavnosti, kot so agregirani rezultati procesa SREP, ter v skladu s prakso, ki se je začela leta 2019, razkril zahteve iz drugega stebra za vsako banko pod neposrednim nadzorom. Objavil in sporočil je tudi rezultate analize ranljivosti na pandemijo COVID-19 ter rezultate celovite ocene sedmih hrvaških bank in dveh dodatnih bank, ki so prešle pod njegov nadzor zaradi brexita.

Bančni nadzor v ECB je imel tudi več sestankov z mediji in analitiki, vključno s tiskovnimi konferencami predsednika Nadzornega odbora o rezultatih SREP za leto 2019 in o zadnjih gibanjih, povezanih z razmerami zaradi pandemije COVID-19. Bančni nadzor v ECB je opravil tudi štiri javna posvetovanja, med drugim posvetovanje o nadzorniških pričakovanjih za upravljanje in poročanje o podnebnih in okoljskih tveganjih, ter objavil nadzorniški pristop h konsolidaciji bančnega sektorja.

ECB je leta 2020 odgovorila na približno 1.500 vprašanj javnosti o zadevah s področja bančnega nadzora, kot so splošne nadzorniške informacije, posamezne banke, pritožbe in poročila o kršitvah ter odzivi na krizo zaradi COVID-19. Zaradi pandemije je ECB leta 2020 gostila samo dve predavanji o bančnem nadzoru (v primerjavi z 32 leta 2019). Center za obiskovalce je od januarja do marca 2020 sprejel več kot 2.100 obiskovalcev, ki so se seznanili z osnovami evropskega bančnega nadzora in drugimi ključnimi nalogami ECB.

5.4 Odločanje

5.4.1 Seje in odločitve Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora

Nadzorni odbor ECB sestavljajo predsednik (imenovan za enkratno obdobje petih let), podpredsednik (izbran izmed članov Izvršilnega odbora ECB), štirje predstavniki ECB in predstavniki pristojnih nacionalnih organov. Če pristojni nacionalni organ ni nacionalna centralna banka, lahko predstavnika pristojnega nacionalnega organa spremlja predstavnik nacionalne centralne banke. V tem primeru se predstavnika za namene glasovanja skupaj štejeta kot en član.

Oktobra 2020 je Nadzorni odbor po vzpostavitvi tesnega sodelovanja z Bolgarijo in Hrvaško pozdravil dva nova člana: Radoslava Milenkova iz centralne banke Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in Martino Drvar iz centralne banke Hrvatska narodna banka. Predstavnika imata enake pravice in obveznosti kot vsi drugi člani, vključno z glasovalno pravico.

Decembra 2020, po izteku mandata Yvesa Merscha, je Svet ECB predlagal člana Izvršilnega odbora ECB Franka Eldersona za podpredsednika Nadzornega odbora ECB. Njegovo imenovanje je Svet EU potrdil 24. februarja 2021.

Nadzorni odbor ECB se je leta 2020 sestal 24-krat. Zaradi pandemije COVID-19 so bili v Frankfurtu na Majni sestanki samo januarja in februarja, vsi drugi pa so potekali prek videokonference. Sestanki na daljavo od marca 2020 niso vplivali na učinkovitost odločanja v Nadzornem odboru.

Usmerjevalni odbor^[72] Nadzornega odbora se je leta 2020 sestal sedemkrat. Od tega so bile tri seje v Frankfurtu na Majni, štiri pa prek videokonference.

Usmerjevalni odbor je imel sedem dodatnih sestankov na temo digitalizacije in poenostavitve procesov EMN. Vsi ti sestanki so potekali prek videokonference, sodelovali pa so lahko vsi člani Nadzornega odbora, ki so želeli.

Leta 2020 je ECB izdala 2.643 nadzorniških odločitev,^[73] ki so se nanašale na posamezne nadzorovane subjekte (slika 3). Od teh so 1.019 odločitev sprejeli vodje delovnih enot ECB v skladu s splošnim okvirom za prenos pooblastil za odločanje o pravnih instrumentih v zvezi z nadzorniškimi nalogami. Svet ECB je sprejel 1.387 odločitev po postopku z neugovarjanjem na podlagi osnutkov predlogov Nadzornega odbora. Poleg teh nadzorniških odločitev je ECB tudi implicitno odobrila 237^[74] operacij (npr. ustanovitev podružnic) tako, da jim v zakonskem roku ni nasprotovala.

Večina nadzorniških odločitev je zadevala postopke v zvezi s presojo sposobnosti in primernosti (44,1%), notranjimi modeli (9,3%), lastnimi sredstvi (6,2%) in kvalificiranimi deleži (3,2%).

V odziv na krizo COVID-19 je morala ECB sprejeti tudi sklepe za posamezne banke, da bi izvedla nekatere ukrepe politik za zagotavljanje pomoči kreditnim institucijam (glej okvir 1). V tem okviru je sprejela 141 sklepov o odobritvi kapitalskih olajšav s spremembo izračuna ali sestave kapitalskih zahtev in 116 sklepov o odobritvi operativnih olajšav s podaljšanjem rokov iz prejšnjih nadzorniških sklepov in operativnih aktov.

Poleg končnih osnutkov odločitev za posamezne banke, ki se posredujejo Svetu ECB po postopku z neugovarjanjem, je Nadzorni odbor sprejel tudi odločitve o več horizontalnih vprašanjih, med katerimi je bila najpomembnejša uporaba skupnih metodologij in okvirov na določenih področjih nadzora. Nekatere od teh odločitev so pripravile začasne strukture, ki jih je pooblastil Nadzorni odbor, sestavljali pa so jih visoki predstavniki ECB in pristojnih nacionalnih organov. Opravile so pripravljalno delo za več tem, kot sta dolgoročna strategija stresnega testiranja in metodologija za določanje kapitalskih zahtev iz drugega stebra za vsako tveganje posebej.

Na podlagi nekaterih odločitev Nadzornega odbora so bili pripravljeni javni vodniki, na primer vodnik ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, vodnik ECB o nadzorniškem pristopu h konsolidaciji v bančnem sektorju in vodnik ECB o metodologiji za ocenjevanje tveganj (EGAM).

Nadzorni odbor je večino odločitev sprejel po pisnem postopku.^[75]

Od 115 bančnih skupin pod neposrednim nadzorom ECB v letu 2020 jih je 33 zahtevalo, da formalne odločitve ECB prejemajo v uradnem jeziku EU, ki ni angleščina (v primerjavi s 34 leta 2019).

5.4.2 Dejavnosti Upravnega odbora za pregled

Leta 2020 je upravni odbor za pregled (ABoR)^[76] sprejel dve mnenji o novih zahtevah za upravni pregled, naslovljenih nanj (tabela 5). V enem mnenju je ugotovil, da je zahteva nedopustna. V drugem mnenju je predlagal, naj se sklep nadomesti s sklepom z enako vsebino.^[77] V tem pregledu je na podlagi zahtevka vložnika predlagal, naj Svet ECB prekine izvajanje delov spornega sklepa, dokler se ne zaključi njegov postopek in sprejme nov sklep ECB o razveljavitvi ali nadomestitvi spornega sklepa. Nato je v okviru preiskave izvedel obravnavo, zato sta imela vložnik in ECB dodatno priložnost predložiti pripombe v zvezi s spornim sklepom. Zaradi pandemije COVID-19 je bila obravnava izvedena prek videokonference.

ABoR je na spletnem mestu ECB objavil tudi spremembo svojega načina dela zaradi pandemije COVID-19. Predvsem bi v primerih, ko ECB odloži izvajanje nadzorniškega sklepa, na splošno tudi ABoR odložil ustrezne postopke pred njim, če ti obstajajo, dokler traja odlog. Poleg tega lahko ABoR za ustrezno postopanje prilagodi svoje postopke, kar lahko obsega podaljšanje obdobja pregleda.

Mnenja, ki jih je ABoR leta 2020 dokončal, so obravnavala vprašanja v zvezi s pregledom TRIM in pregledom na kraju samem, po katerem ni bil sprejet dopis o nadaljnjih ukrepih ali nadzorniška odločitev.

5.5 Izvajanje kodeksa ravnanja

ECB je v skladu s členom 19(3) uredbe o EMN sprejela etični okvir za visoke uradnike, vodstvo in zaposlene ECB. Ta vključuje enotni kodeks ravnanja za visoke uradnike ECB, posebno poglavje v pravilih za zaposlene v ECB in smernice o določitvi etičnega okvira za EMN^[78]. Izvajanje in nadaljnji razvoj okvira podpirajo Odbor ECB za poklicno etiko, Služba za skladnost s predpisi in upravljanje (CGO) ter projektna skupina za etiko in uslužbence za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ECTF).

Odbor ECB za poklicno etiko je ocenil izjave o interesih, ki so jih predložili vsi člani Nadzornega odbora. Izpolnjene izjave so bile nato objavljene na spletnem mestu bančnega nadzora v ECB. Septembra 2020 je začela ECB na svojem spletnem mestu objavljati mnenja Odbora za poklicno etiko v primeru nasprotja interesov in plačane zaposlitve po mandatu.^[79]

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je organizirala usposabljanja, programe e-učenja in informacijsko kampanjo o okviru za poklicno etiko, poleg tega pa je odgovorila na okrog 1.920 vprašanj, ki so se nanašala na zelo različne teme. Približno 48% teh vprašanj so zastavili zaposleni v bančnem nadzoru v ECB. Skoraj 55% vprašanj se je nanašalo na zasebne finančne transakcije zaposlenih, sledila pa so vprašanja glede pozaposlitvenih omejitev in nasprotja interesov (graf 29).

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je organizirala tudi redno spremljanje skladnosti zasebnih finančnih transakcij zaposlenih. Pri tem je sicer bilo ugotovljeno omejeno število primerov neskladnosti, od tega okoli 36% pri zaposlenih v bančnem nadzoru v ECB, vendar noben ni vključeval namerne kršitve ali drugih resnih primerov neskladnosti.

Pri tistih zaposlenih v bančnem nadzoru, ki so v letu 2020 dali odpoved, je bilo v enem primeru uvedeno obdobje mirovanja v skladu z okvirom poklicne etike.

V okviru teh prizadevanj za vzpostavitev močne skupne etične kulture se je projektna skupina za etiko in uslužbence za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ECTF) leta 2020 osredotočila na poenotenje ureditev poklicne etike v pristojnih nacionalnih organih.

5.6 Izvajanje načela ločenosti denarne politike in nadzora

V letu 2020 se je načelo ločenosti nalog denarne politike in nadzorniških nalog uporabljalo predvsem pri izmenjavi informacij med različnimi področji delovanja.^[80]

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 o izvajanju ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ECB^[81] je za izmenjavo informacij veljala potreba po seznanitvi. To pomeni, da je moralo vsako področje delovanja dokazati, da je bila informacija, ki so jo zahtevali, nujna za doseganje ciljev politike tega področja. Dostop do zaupnih informacij je večinoma odobrila neposredno tista funkcija ECB, ki je lastnica informacij. To se je izvajalo v skladu s Sklepom ECB/2014/39, ki omogoča dostop do informacij, ki se nanašajo na anonimizirane podatke, ali do informacij, ki z vidika politike niso občutljive, pri čemer morajo funkcije politik ta dostop odobriti neposredno. Posredovanje Izvršilnega odbora ECB, da bi razrešil nasprotja interesov, ni bilo potrebno.

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 je bilo v nekaj primerih vseeno treba vključiti Izvršilni odbor ECB, ki je omogočil izmenjavo neanonimiziranih podatkov o posameznih bankah ali z vidika politike občutljivih informacij. Dostop do podatkov je bil odobren po oceni poslovnega primera na podlagi potrebe po seznanitvi in za omejeno obdobje, s čimer je bilo ob vsakem času zagotovljeno izpolnjevanje potrebe po seznanitvi.

Glede informacij v zvezi s COVID-19 je Izvršilni odbor marca 2020 uporabil izredno določbo iz člena 8 Sklepa ECB/2014/39, ki določa, da se za informacije, ki se nanašajo na konkretno izredno situacijo, ne zahteva odobritev Izvršilnega odbora. Z uporabo te določbe ni več potrebna odobritev Izvršilnega odbora za izmenjavo informacij v zvezi s COVID-19 na podlagi stroge zahteve glede potrebe po seznanitvi. Ta izjema se je uporabila za več izmenjav bančnih podatkov, zbranih v okviru pandemije COVID-19, ki so bili potrebni za izpolnjevanje nalog poslovnega področja, ki jih je zahtevalo.

Ločenost na odločevalski ravni ni bila vprašljiva, tako da posredovanje Odbora za mediacijo ni bilo potrebno.

5.7 Okvir za poročanje podatkov in upravljanje informacij

5.7.1 Spremembe okvira za poročanje podatkov

V skladu s členom 140(4) okvirne uredbe o EMN je ECB odgovorna za organizacijo procesov, ki se nanašajo na zbiranje in pregled kakovosti podatkov nadzorovanih subjektov.^[82] Glavni cilj je zagotoviti, da EMN uporablja zanesljive in pravočasne nadzorniške podatke.

ECB redno ocenjuje kakovost poročanih podatkov, vključno s točnostjo predložitve, popolnostjo in natančnostjo. V ta namen skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi razvija dodatne preglede kakovosti podatkov z namenom dopolniti pravila validacije, ki jih je objavil organ EBA. Novembra 2020 je ECB objavila posodobljen in razširjen seznam dodatnih pregledov kakovosti podatkov, ki je začel veljati od referenčnega obdobja, ki je pokrivalo četrto četrtletje 2020.

Leta 2020 je ECB še povečala transparentnost in dostopnost nadzorniških podatkov, objavljenih v razdelku o nadzorniških podatkih na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Najprej je bila uvedena interaktivna postavitev strani, ki uporabnikom omogoča analizo in prikaz agregiranih nadzorniških podatkov. Obseg četrtletne publikacije je bil še razširjen s tabelami, v katerih so podatki razčlenjeni po klasifikaciji poslovnih modelov. ECB je oktobra 2020 tudi prvič objavila informacije tretjega stebra na ravni posameznih bank o obremenjenih in neobremenjenih sredstvih ter prejetih zavarovanjih, poleg treh količnikov kapitalske ustreznosti in finančnega vzvoda. Pred objavo so bili usklajeni izbrana razkritja po tretjem stebru in regulatorno poročanje, s čimer se je precej povečala usklajenost podatkov. Ta izboljšana stopnja transparentnosti omogoča deležnikom, da izvajajo smiselne primerjave bonitetnih meril.

Po izbruhu pandemije COVID-19 so se zaradi potrebe po tesnem spremljanju finančnega in bonitetnega položaja institucij pogosteje zahtevale izbrane bonitetne informacije, poročanje o nekaterih področjih pa se je nekoliko razširilo. Glavne teme razširjenega poročanja so bile sprejetje moratorijev in državnih poroštev (z uporabo skupne predloge ECB-EBA), uporaba odobrenih kreditnih linij, kazalniki neprekinjenega poslovanja in projekcije ključnih bonitetnih kazalnikov. Predloge ECB so se obdelovale na novi platformi ECB za zbiranje podatkov CASPER, ki omogoča večjo prožnost in zanesljivost pri upravljanju zbiranja novih podatkov.

Oktobra 2020 se je začelo nadaljnje delo na podatkovni zbirki za zbiranje podatkov po vsem EMN.^[83] Namen tega dela je vzpostaviti sistem, ki odkriva podvajanja v zahtevah po podatkih, ki izhajajo iz EMN, in tako pomaga zmanjševati poročevalsko breme bank.

Nadzorni odbor je oktobra 2020 odobril tudi vodilna načela in zatem temeljne poslovne zahteve za uskladitev nacionalnih praks o zbiranju podatkov in oceni kakovosti podatkov po vsem EMN. Čeprav pomemben prispevek pristojnih nacionalnih organov k zbiranju nadzorniških podatkov in procesu ocene kakovosti na splošno ostaja nespremenjen, predstavlja izvajanje zahtev prvi korak v razvoju najboljših praks za večstopenjski pristop po vsem EMN, katerega cilj je zagotoviti enake pogoje za vse institucije.

5.7.2 Sistem EMN za upravljanje informacij

Sistem EMN za upravljanje informacij (IMAS) je skupna informacijska platforma, ki podpira redne naloge evropskih bančnih nadzornikov. Leta 2020 so bili delovni postopki sistema IMAS, ki jih uporabljajo vse skupne nadzorniške skupine ter horizontalne in specializirane funkcije EMN, prilagojeni tako, da podpirajo spremljanje razmer zaradi COVID-19 in s tem povezanih nadzorniških ukrepov ter zagotavljajo enotnost in primerljivost med bankami in v oceni SREP. Opravljene so bile tudi druge izredne strukturne posodobitve za povečanje uporabnosti in uspešnosti sistema. Tudi IMAS je bil prilagojen novi strukturi bančnega nadzora v ECB. Storitev poročanja IDRA (IMAS Data Reporting and Analytics), uvedena leta 2019, je bila posodobljena z novimi analitičnimi orodji za pridobivanje in raziskovanje nadzorniških podatkov, potrebnih za podporo SREP. Oktobra 2020 je začela delovati nova spletna storitev, portal IMAS, ki zagotavlja varen digitalen prostor, v katerem nadzorovane institucije lahko komunicirajo z nadzorniki pri vlaganju vlog za ocene sposobnosti in primernosti. Portal IMAS nadzorovanim institucijam olajšuje spremljanje poteka nadzorniških postopkov ter zmanjšuje operativno tveganje in ročno delo nadzornikov.

6 Poročanje o proračunski porabi

6.1 Izdatki v letu 2020

Uredba o EMN določa, da mora ECB za učinkovito izvajanje nadzorniških nalog imeti na voljo zadostne vire. Ti viri se financirajo z nadomestili za nadzor, ki jih krijejo subjekti pod nadzorom ECB.

Izdatki za nadzorniške naloge so v proračunu ECB navedeni ločeno. Nastale izdatke sestavljajo neposredni izdatki za funkcijo bančnega nadzora v ECB. Nadzorna funkcija uporablja tudi skupne storitve, ki jih zagotavljajo obstoječa podporna poslovna področja ECB.^[84]

Vlogo proračunskega organa v ECB opravlja Svet ECB. Ta sprejme letni proračun ECB, ki ga predlaga Izvršilni odbor, pred sprejetjem pa se glede zadev, ki se nanašajo na bančni nadzor, posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Svetu ECB pomaga Odbor za proračun (BUCOM), katerega člani prihajajo iz vseh nacionalnih centralnih bank Eurosistema in iz ECB. BUCOM pomaga Svetu ECB s tem, da pregleda poročila ECB o načrtovanju proračuna in spremljanju njegovega izvajanja.

V letu 2020 so dejanski letni izdatki za nadzorniške naloge ECB znašali 535,3 milijona EUR, kar pomeni, da so se v primerjavi z dejanskimi izdatki v letu 2019 rahlo zmanjšali za 0,3%.

ECB je v letnem poročilu o nadzornih dejavnostih za leto 2019, objavljenem marca 2020, ocenila, da bi izdatki v letu 2020 lahko dosegli 603,7 milijona EUR. Kot je pojasnjeno v predhodnih poglavjih sedanjega poročila, je morala ECB zaradi pandemije COVID-19 svoje dejavnosti v letu 2020 v precejšnji meri na novo prednostno razvrstiti. To se odraža v dejanskih nastalih izdatkih. Dejavnosti na kraju samem, kot so redni obiski bank in inšpekcijski pregledi na kraju samem, so bile močno racionalizirane, zaradi česar so se precej zmanjšali redni izdatki, na primer za poslovna potovanja. Poleg tega je bilo odloženo načrtovano vseevropsko stresno testiranje, ki se izvaja pod vodstvom Evropskega bančnega organa.

Z razvrstitvijo, prikazano v tabeli 6, se določa razdelitev letnih stroškov, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor glede na nadzorni status pomembne ali manj pomembne institucije. Metodologija, ki je v zvezi z razdelitvijo letnih nadomestil za nadzor opredeljena v členu 8 uredbe o nadomestilih,^[85] določa, da se stroški, povezani s horizontalnimi nalogami in specializiranimi storitvami, razdelijo sorazmerno glede na celotne stroške nadzora pomembnih institucij in stroške pregleda nad nadzorom manj pomembnih institucij. V vsaki skupini vključujejo stroški, o katerih se poroča, tudi stroške skupnih storitev, ki jih zagotavljajo podporna poslovna področja ECB.

V skladu s prizadevanji ECB za večjo transparentnost in odgovornost je bilo poročanje o izdatkih ECB za nadzorniške naloge ustrezno prilagojeno. V tabeli 7 so predstavljene podrobnejše informacije o izdatkih na podlagi izvedenih dejavnosti, in sicer:

• nadzor in spremljanje na podlagi analize dokumentacije in evidenc, kar vključuje stroške sodelovanja ECB v skupnih nadzorniških skupinah in dejavnosti pregleda nad nadzorom manj pomembnih bank ali bančnih skupin;
• sodelovanje ECB pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem, vključno s čezmejnimi misijami;
• politične, svetovalne in regulativne funkcije, vključno z ocenjevanjem pomembnosti, izdajanjem dovoljenj, sodelovanjem z drugimi agencijami, metodologijo in načrtovanjem, zagotavljanjem kakovosti nadzora, postopki za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij ipd.;
• krizno upravljanje;

• makrobonitetne naloge, vključno s tistimi, povezanimi s stresnim testiranjem in nadzornimi politikami;
• nadzorniška statistika v zvezi z okvirom za sporočanje podatkov;
• odločanje Nadzornega odbora, njegovega sekretariata in pravnih storitev.

V letu 2020 so se zmanjšali izdatki za poslovna potovanja in svetovalne podporne storitve, povezane z dejavnostmi neposrednega nadzora pomembnih in manj pomembnih institucij, medtem ko so se izdatki za funkcije upravljanja podatkov, odločanja, politike in pregleda nad izvajanjem nadzora povečali. Zmanjšanje drugih izdatkov iz poslovanja je delno izravnala rast odobrenega števila zaposlenih, kot je pojasnjeno v razdelku 5.1.

Kar zadeva poslovna potovanja, so se izdatki ECB v letu 2020 zmanjšali za več kot 80% na 2,4 milijona EUR. Za dopolnitev notranjih virov uporablja ECB tudi zunanje svetovalce, ki zagotavljajo specializirano strokovno znanje ali pa integrirane svetovalne storitve pod vodstvom notranjih strokovnjakov. ECB je v letu 2020 za svetovalne storitve pri osnovnih nadzorniških nalogah porabila skupno 30,4 milijona EUR, kar je 38,3 milijona EUR manj kot v letu 2019. Glavni razlog za to zmanjšanje je bil zaključek ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov v letu 2020. Stroški zunanje podpore so v letu 2020 znašali 3,3 milijona EUR, v primerjavi s 34,9 milijona EUR v letu 2019. V letu 2020 so bila sredstva v višini 14,6 milijona EUR porabljena za zunanje vire pri izvajanju celovitih ocen, dodatnih 0,3 milijona EUR pa je bilo porabljenih za priprave na brexit. ECB je 4,6 milijona EUR porabila za zunanje vire pri izvajanju rednih nalog nadzora na kraju samem, vključno s čezmejnimi misijami. Več informacij o teh dejavnostih je v poglavju 1.

ECB poleg bolj razčlenjenega prikaza izdatkov po nadzornih dejavnostih uvaja tudi novo poročanje o razčlenitvi stroškov po kategorijah stroškov, ki temelji na stroških in skupnih storitvah, ki jih je mogoče neposredno pripisati bančnemu nadzoru v ECB. Ta vidik je osredotočen na namen izdatkov in je podprt z izboljšanim sistemom razporejanja stroškov, ki omogoča boljše zmogljivosti poročanja.

Izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati bančnemu nadzoru, sestavljajo stroški osebja, ki se ukvarja z osnovnimi nadzorniškimi nalogami, izdatki za nadzorniške pobude (vključno s stroški v zvezi z brexitom in celovitimi ocenami), drugi izdatki iz poslovanja, kot so poslovna potovanja in usposabljanja, ter izdatki za namensko informacijsko tehnologijo, kot sta IMAS in STAR (Stress Test Account Reporting).

Kategorija skupnih storitev zajema storitve, ki jih uporabljata centralnobančna funkcija in funkcija bančnega nadzora, razdeljena pa je na storitve upravljanja prostorov in opreme, kadrovske storitve, skupne storitve na področju informacijske tehnologije, skupne pravne, revizijske in administrativne storitve, komunikacijske in prevajalske storitve ter druge storitve. Stroški teh skupnih storitev se med funkcijama razdelijo z uporabo mehanizma razporejanja stroškov, pri katerem se uporabljajo za panogo običajni kazalniki, kot so ekvivalenti polnega delovnega časa (EPDČ), pisarniški prostori in število zahtevkov za prevod. Ker si ECB dosledno prizadeva za izboljševanje učinkovitosti, kazalnike za razporejanje stroškov redno izpopolnjuje.

Izdatki, ki jih je mogoče neposredno pripisati eni ali drugi funkciji, so v letu 2020 znašali 284,5 milijona EUR ali 53% dejanskih nastalih izdatkov v višini 535,3 milijona EUR. Izdatki za skupne storitve so znašali 250,8 milijona EUR ali 47% vseh izdatkov. V letu 2020 so se skoraj vsa neporabljena sredstva glede na oceno, objavljeno v prejšnjem letu, nanašala na izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati. Povpraševanje po skupnih storitvah je bilo vztrajno veliko, kar pomeni, da so dejanski nastali stroški dosegli 100% načrtovanih izdatkov. Precejšnje povpraševanje je bilo denimo po skupnih storitvah na področju informacijske tehnologije, saj je večina zaposlenih delala na daljavo. Prav tako so se veliko uporabljale storitve upravljanja prostorov in opreme. Fiksni stroški teh storitev so visoki, nekateri izdatki pa so bili na novo prednostno razvrščeni, da je bilo v prostorih mogoče ECB vzdrževati varno delovno okolje.

6.2 Obeti glede nadomestil za bančni nadzor v letu 2021

Glede načrtovanja in prednostnih nalog nadzora za leto 2021 je še vedno precej negotovosti, saj se ECB še naprej prožno odziva na zunanje dejavnike. Na tej zgodnji točki se pričakuje, da se bodo izdatki za osnovne nadzorniške naloge vrnili na običajnejše ravni. Zato se pričakuje, da se bodo v letu 2021 povečali za 11% glede na dejanske izdatke v letu 2020, kar pa je še vedno za 2% manj od objavljenih ocenjenih stroškov za leto 2020.

Letno nadomestilo za nadzor za leto 2021, ki se bo zaračunalo v letu 2022, bo znano šele ob koncu obdobja zaračunavanja nadomestil ter bo vključevalo dejanske izdatke za celotno leto, prilagojene glede na zneske, vrnjene posameznim bankam ali pobrane od njih za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil, prejete zamudne obresti in nadomestila, ki jih ni mogoče pobrati. Ocenjeni delež skupnega zneska, ki se bo zaračunal vsaki kategoriji, znaša 93% za pomembne institucije in 7% za manj pomembne institucije.

6.3 Okvir nadomestil za leto 2020

Uredba o nadomestilih tvori skupaj z uredbo o EMN pravni okvir, po katerem ECB zaračunava letna nadomestila za nadzor za pokrivanje izdatkov, ki jih ima z nadzorniškimi nalogami. Uredba o nadomestilih in z njo povezani sklep^[86] vzpostavljata metodologijo na naslednjih področjih: (i) določitev skupnega zneska letnih nadomestil za nadzor, (ii) izračun zneska, ki ga bo plačala posamezna nadzorovana institucija, in (iii) pobiranje letnih nadomestil za nadzor.

6.4 Napredek pri uveljavljanju sprememb okvira ECB za nadomestila za nadzor

Leto 2020 je bilo prehodno leto, saj je ECB prešla na naknadno zaračunavanje nadomestil za nadzor in uveljavila spremembe, ki izhajajo iz pregleda okvira ECB za nadomestila za nadzor, opravljenega v letu 2019. Zato leta 2020 niso bila zaračunana nobena letna nadomestila za nadzor za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2020. Za zdaj je predvideno, da bodo ta nadomestila zaračunana v maju 2021. Poleg tega bo, da bi izvedli prehod s predhodnega na naknadno pobiranje nadomestil, vključen presežek za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2019.

Pri uveljavljanju sprememb okvira je bil dosežen velik napredek. Tehnične spremembe, potrebne zaradi nove jezikovne ureditve, po kateri bo ECB obvestila o nadomestilih izdajala v vseh uradnih jezikih EU, bodo kmalu dokončane. Uvedena je bila ponovna uporaba nadzornih podatkov, ki so na voljo v ECB, s katero so bile pri več kot 90% nadzorovanih subjektih in skupinah odpravljene ločene predložitve faktorjev za izračun nadomestila. Novi postopek vključuje podaljšano, 15-dnevno obdobje za predložitev pripomb, kar bankam omogoča, da preverijo svoje podatke o faktorjih za izračun nadomestila in po potrebi predložijo popravke. To preverjanje poteka od sredine januarja 2021. Poleg tega je bil za nadzorovane skupine, ki so se odločile, da iz izračuna svojega nadomestila izključijo sredstva podrejenih družb s sedežem v nesodelujočih državah članicah in tretjih državah, vzpostavljen nov postopek uradnega obveščanja. Kot je določeno v zadevnem sklepu ECB,^[87] so morale te skupine o svoji odločitvi uradno obvestiti ECB najpozneje do 30. septembra 2020. ECB je 8. decembra 2020 odobrila enkratno izredno podaljšanje tega roka, s čimer je nadzorovanim skupinam omogočila, da so obvestilo o izključitvi predložile do 30. decembra 2020. Ta enkratna izjema za cikel zaračunavanja nadomestil za nadzor v letu 2020 je bila odobrena zato, ker je bil v revidiranem okviru za nadomestila za nadzor novi postopek obveščanja uveden v času, ko je pandemija COVID-19 prizadela številne institucije in ovirala njihove delovne procese. Za leto 2021 bo spet začel veljati običajni rok, tj. 30. september. Za izboljšanje procesa v prihodnjih ciklih namerava ECB ta postopek obveščanja dodatno avtomatizirati.

6.5 Skupni znesek, ki se bo zaračunal za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2020

Letno nadomestilo za nadzor, ki bo v letu 2021 obračunano za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2020, znaša 514,3 milijona EUR. Ta znesek temelji na dejanskih izdatkih za leto 2020, ki znašajo 535,3 milijona EUR in so prilagojeni za: (i) presežek v višini 22,0 milijona EUR, prenesen iz obdobja zaračunavanja nadomestil v letu 2019,^[88] in (ii) znesek v višini 1,0 milijona EUR (neto), ki je bil vrnjen posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil, ter druge prilagoditve, vključno s prejetimi zamudnimi obrestmi.

Znesek, ki se povrne z letnimi nadomestili za nadzor, je razdeljen v dva dela glede na status nadzorovanega subjekta (pomemben ali manj pomemben), ki določa obseg nadzora dane institucije s strani ECB.

6.6 Posamična nadomestila za nadzor

Na ravni posamezne banke se nadomestilo izračuna glede na njeno pomembnost in profil tveganosti, pri čemer se uporabita faktorja za izračun letnega nadomestila za nadzorovane banke. Za večino bank je referenčni datum za podatke 31. december prejšnjega leta. Pri bankah, ki so v obdobju zaračunavanja nadomestil nadzorovane na novo na najvišji ravni konsolidacije,^[89] ECB upošteva bilančno vsoto in skupno izpostavljenost tveganjem, ki ju je banka sporočila na referenčni datum, najbližji 31. decembru, in te vrednosti uporabi pri izračunu spremenljivega dela nadomestila za vse mesece, za katere mora zavezanec plačati nadomestilo za nadzor. Nadomestilo za vsako banko se nato zaračuna v obliki letnega plačila.

Nadomestilo za nadzor se določi na najvišji ravni konsolidacije v državi članici, ki sodeluje v EMN. Vsebuje spremenljivi in minimalni del. Slednji je enak za vse banke in predstavlja 10% celotnega povrnljivega zneska. Za najmanjše pomembne banke z bilančno vsoto 10 milijard EUR ali manj se minimalni del nadomestila prepolovi. Od leta 2020 je minimalni del nadomestila prepolovljen tudi za majhne manj pomembne institucije, ki imajo bilančno vsoto v višini 1 milijarde EUR ali manj.

V skladu s členom 7 uredbe o nadomestilih za nadzor je nadomestilo treba prilagoditi pri naslednjih spremembah stanja v posamezni banki: (i) sprememba nadzornega statusa nadzorovanega subjekta, tj. pomemben subjekt je na novo razvrščen med manj pomembne ali obratno, (ii) izdaja dovoljenja novemu nadzorovanemu subjektu ali (iii) odvzem dovoljenja. Spremembe, ki se nanašajo na prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil in zaradi katerih je ECB izdala nove sklepe glede nadomestila za nadzor, so v letu 2020 skupaj znašale 1,0 milijona EUR, kar bo vključeno v letna nadomestila za nadzor, zaračunana v letu 2021.

Več informacij o nadomestilih za nadzor je na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Te strani se redno posodabljajo in so na voljo v vseh uradnih jezikih EU.

6.7 Drugi prihodki v zvezi z bančnim nadzorom

ECB ima pravico, da naloži upravno kazen nadzorovanim subjektom, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz pravil skrbnega in varnega poslovanja bank EU (vključno z nadzornimi odločitvami ECB). Prihodki iz tega naslova se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor. Uredba o nadomestilih zagotavlja, da na nadomestilo za nadzor ne vplivajo niti odškodnine, plačane tretjim osebam, niti upravne kazni (sankcije), ki jih nadzorovani subjekti plačajo ECB.

Upravne kazni, naložene nadzorovanim subjektom, se v izkazu poslovnega izida ECB evidentirajo kot prihodki. V letu 2020 ni bilo prihodkov od kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, saj ni bila naložena nobena sankcija.^[90]

7 Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB

Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB, obsegajo uredbe, sklepe, smernice, priporočila in navodila pristojnim nacionalnim organom (omenjena v členu 9(1)(3) uredbe o EMN in členu 22 okvirne uredbe o EMN). V tem poglavju so našteti pravni instrumenti, ki se nanašajo na bančni nadzor ter jih je ECB sprejela v letu 2020 in objavila v Uradnem listu Evropske unije in/ali na svojem spletnem mestu. Gre za pravne instrumente, sprejete na podlagi člena 4(3) uredbe o EMN, in druge relevantne pravne instrumente.

7.1 Uredbe ECB

ECB/2020/22Uredba (EU) 2020/605 Evropske centralne banke z dne 9. aprila 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2015/534 o poročanju nadzornih finančnih informacij (UL L 145, 7. 5. 2020, str. 1)

7.2 Pravni instrumenti ECB razen uredb

ECB/2020/1Priporočilo Evropske centralne banke z dne 17. januarja 2020 o politiki razdelitve dividend (UL C 30, 29. 1. 2020, str. 1)

ECB/2020/16Smernica Evropske centralne banke (EU) 2020/497 z dne 20. marca 2020 o beleženju nekaterih podatkov v registru podatkov o institucijah in povezanih družbah s strani pristojnih nacionalnih organov (UL L 106, 6. 4. 2020, str. 3)

ECB/2020/19Priporočilo Evropske centralne banke z dne 27. marca 2020 o politiki razdelitve dividend med pandemijo bolezni COVID-19 in o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/1 (UL C 102I, 30. 3. 2020, str. 1)

ECB/2020/30Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1015 z dne 24. junija 2020 o vzpostavitvi tesnega sodelovanja med Evropsko centralno banko in centralno banko Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) (UL L 224I, 13. 7. 2020, str. 1)

ECB/2020/31Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1016 z dne 24. junija 2020 o vzpostavitvi tesnega sodelovanja med Evropsko centralno banko in centralno banko Hrvatska narodna banka (UL L 224I, 13. 7. 2020, str. 4)

ECB/2020/32Smernica Evropske centralne banke (EU) 2020/978 z dne 25. junija 2020 o izvajanju diskrecijske pravice pristojnih nacionalnih organov iz člena 178(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z manj pomembnimi institucijami glede praga za oceno pomembnosti kreditnih obveznosti v zamudi (UL L 217, 8. 7. 2020, str. 5)

ECB/2020/35Priporočilo Evropske centralne banke z dne 27. julija 2020 o razdelitvi dividend med pandemijo bolezni COVID-19 in o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/19 (UL C 251, 31. 7. 2020, str. 1)

ECB/2020/39Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1331 z dne 15. septembra 2020 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov o sposobnosti in primernosti ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2017/936 (UL L 312, 25. 9. 2020, str. 34)

ECB/2020/40Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1332 z dne 15. septembra 2020 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov o pomembnosti nadzorovanih subjektov in razveljavitvi Sklepa (EU) 2017/937 (UL L 312, 25. 9. 2020, str. 36)

ECB/2020/41Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1333 z dne 15. septembra 2020 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov o kapitalu in razveljavitvi Sklepa (EU) 2018/547 (UL L 312, 25. 9. 2020, str. 38)

ECB/2020/42Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1334 z dne 15. septembra 2020 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov v zvezi z nadzornimi pooblastili, podeljenimi po nacionalnem pravu, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/323 (UL L 312, 25. 9. 2020, str. 40)

ECB/2020/43Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1335 z dne 15. septembra 2020 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov o čezmejnem opravljanju storitev, pridobitvi kvalificiranih deležev in odvzemu dovoljenj kreditnim institucijam ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/1377 (UL L 312, 25. 9. 2020, str. 42)

ECB/2020/44Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1306 z dne 16. septembra 2020 o začasni izključitvi nekaterih izpostavljenosti do centralnih bank iz mere skupne izpostavljenosti glede na pandemijo COVID-19 (UL L 305, 21.9.2020, str. 30)

ECB/2020/62Priporočilo Evropske centralne banke z dne 15. decembra 2020 o razdelitvi dividend med pandemijo bolezni COVID-19 in o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/35 (UL C 437, 18. 12. 2020, str. 1)

Sprememba 1/2020 z dne 23. julija 2020 Poslovnika Nadzornega odbora Evropske centralne banke (UL L 241, 27. 7. 2020, str. 43)