Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Predgovor Maria Draghija, predsednika ECB

Prednosti evropskega bančnega nadzora so po petih letih zdaj jasno vidne. Nadzorniški postopki so se iz 19 nacionalnih modelov zbližali v en sam evropski model. Z enotnejšimi pravili in večjo transparentnostjo tudi banke v celotnem euroobmočju delujejo pod bolj enakimi pogoji.

Nadzorniki imajo zdaj celovitejši pregled nad bančnimi sistemom. Banke kjerkoli v euroobmočju zdaj primerjajo z velikimi številom podobnih bank, tako da lahko učinkovito vzporejajo njihove poslovne modele in profile tveganosti. Hkrati lahko bolje spremljajo tudi čezmejne povezave in prelivanja, tako da zdaj bolje razumejo ne le tveganja na ravni posameznih bank, temveč tudi sistemska tveganja, ki izvirajo iz bančnega sektorja.

Zahvaljujoč vsem tem dejavnikom je evropski bančni sektor tako postal bolj odporen. Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala CET1 v bankah se je zvišal z 11,3% ob koncu leta 2014 na 14,1% v letu 2018. Napredek je bil dosežen pri zmanjševanju bremen iz preteklosti, saj je obseg nedonosnih posojil v tem obdobju upadel za okrog 300 milijard EUR. Tudi financiranje in likvidnost sta zdaj bolj stabilna kot v preteklosti.

Banke se še vedno spoprijemajo z nekaterimi ključnimi izzivi. Dobičkonosnost je v letu 2018 ostala nizka, kar je zmanjševalo sposobnost bank, da posojajo gospodarstvu. Med letoma 2016 in 2018 so uspešnejše banke v euroobmočju kompenzirale nižje obrestne mere s povečevanjem obsega posojil, manj uspešne pa so se namesto tega razdolževale.

Odpravljanje presežnih zmogljivosti in zmanjševanje visokih stroškov izboljšuje dobičkonosnost. V ta namen je treba še nadalje zmanjšati obseg preostalih nedonosnih posojil kot tudi skrite izgube in negotovosti, ki obstajajo pri vrednotenju zelo kompleksnih finančnih instrumentov, med drugim, a ne zgolj, pri sredstvih tretje ravni. V prihodnjem obdobju morajo banke, nadzorniki in regulatorji še naprej skupno reševati ta vprašanja, ob tem pa zagotavljati, da banke spoštujejo visoke standarde pri upravljanju tveganj.

Prav tako je pomembno, da se vzpostavi enoten regulativni in institucionalni okvir za močne in odporne čezmejne povezave. Tesneje povezan bančni sistem bi pospeševal čezmejno konsolidacijo in poglabljal delitev tveganj v zasebnem sektorju v euroobmočju, s čimer bi se oblikovalo bolj stabilno makroekonomsko okolje. Regulatorji in nadzorniki bi morali nadaljevati prizadevanja za bolj poenoten bonitetni okvir, ki zavira zadrževanje regulativnega kapitala in likvidnosti znotraj nacionalnih okvirov.

Ta prizadevanja gredo z roko v roki z nujnim procesom dokončevanja bančne unije. Evropski bančni nadzor bi morala podpirati močan regulativni okvir in učinkovit sistem jamstva za vloge, ki zagotavljata, da celovitost enotnega bančnega trga nikoli ne postane vprašljiva.

Uvodni pogovor z Andreo Enrio, predsednikom Nadzornega odbora

Položaj predsednika Nadzornega odbora ECB ste nastopili januarja 2019. Kako se boste lotili te pomembne naloge?

Kot prvo so Danièle Nouy, Sabine Lautenschläger in vsi naši sodelavci – tako tukaj v ECB kot tudi v pristojnih nacionalnih organih – odlično opravili svoje delo in vzpostavili dobro delujočo organizacijo. Zato mi ni treba na novo izumljati kolesa. Visoke standarde nadzora bo treba ohranjati tudi v prihodnje, pri čemer bomo ravnali enako strogo in dosledno kot v začetni fazi.

Z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora je bil narejen pomemben korak naprej, vseeno pa moramo priznati, da zares povezan evropski bančni trg še vedno ne obstaja. Za napredek na tem področju bo treba odstraniti pravne ovire, kar seveda ni naša naloga. Kljub temu moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi napredovali proti bančni uniji kot enotni jurisdikciji – se pravi, kot enotni jurisdikciji, kar zadeva bančno regulativo in nadzor. S tem bi položili temelje za pravi domači trg za evropske banke.

Tisto, kar pri tem ne smemo nikdar pozabiti, je, za koga delamo: za evropske državljane, za imetnike bančnih vlog, za vlagatelje, posojilojemalce in gospodarstvo nasploh. Naše delo jim mora koristiti in zanj smo jim odgovorni. To jemljem zelo resno in prepričan sem, da obstajajo dobri razlogi za to, da delujemo kar se da pregledno. Ljudje morajo imeti možnost, da razumejo, kaj delamo in kako jim to koristi. Banke morajo biti sposobne razumeti in predvidevati naše politike in ukrepe. Enako velja tudi za vlagatelje. Zdaj živimo v svetu »reševanja z zasebnimi sredstvi« – če banka zaide v težave, bodo njeni vlagatelji morali nositi izgube. Zato morajo bolje razumeti tveganja, ki jih sprejemajo.

Že takoj na začetku mandata ste se morali ukvarjati z banko v težavah. Kako ste doživljali prvo izkušnjo z novim evropskim okvirom za krizno upravljanje?

Največji vtis so s svojo zavzetostjo in predanostjo naredili naši uslužbenci. Vsi so trdo delali čez cele božične in novoletne praznike. In vsi so vedeli, kaj je na kocki in kako tegobe ene ali druge banke ljudem lahko zagrenijo življenje. To je tisto, kar šteje v krizi. Vsi postopki so tekli gladko in udeleženi organi so zelo dobro sodelovali drug z drugim.

Kljub temu še vedno obstajajo stvari, ki jih je treba izboljšati. Ko se nadzorniki spopadamo s krizo, moramo delovati znotraj meja, ki jih postavlja obstoječa zakonodaja. In med državami v zakonodaji še vedno obstajajo razlike. Direktiva o sanaciji in reševanju bank (BRRD) denimo ni bila enotno prenesena v nacionalno zakonodajo. Podobno ima vsaka država svojo insolvenčno zakonodajo. To pomeni, da orodja, ki jih lahko uporabimo v krizi, niso v vseh državah enaka. In ne moremo biti vedno gotovi, da je v vseh primerih mogoče zagotoviti nemoten izstop iz trga. To je še zlasti težavno pri čezmejnih bankah. Drugo vprašanje, ki je bilo zadnje čase v ospredju, je neobstoj mehanizmov za likvidnost v primeru reševanja institucije. Tako da nas čaka še nekaj dela, da bomo pripravljeni na prihodnje krize.

Naslednja velika sprememba na obzorju je izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Kakšno je vaše stališče o tem?

Zame je brexit zelo žalosten dogodek – med drugim tudi zato, ker sem v Združenem kraljestvu študiral in zatem 12 let živel v Londonu. In na podlagi teh izkušenj lahko rečem, da se Evropska unija v Združenem kraljestvu ne prikazuje vedno korektno. Številni ljudje očitno precenjujejo stroške – in podcenjujejo koristi – združene Evrope.

Kar zadeva bančni sektor, bo brexit prinesel številne spremembe. Mnoge banke se bodo preselile v euroobmočje in s tem se bo bančna pokrajina spremenila. To odpira številna vprašanja – kako regulirati in nadzorovati podružnice v tretjih državah ali investicijske družbe, je samo eno od njih. Banke, regulatorji in nadzorniki so imeli s pripravami na brexit veliko dela in dosti ga bo tudi po brexitu. Vseeno sem prepričan, da bomo dorasli izzivu, med drugim tudi zahvaljujoč našemu dobremu sodelovanju z nadzorniki v Združenem kraljestvu.

Kateri so še drugi izzivi, s katerimi se soočajo banke?

Izzivov za banke vsekakor ne manjka. Še dodatno morajo očistiti svoje bilance, na novo morajo premisliti poslovne modele, izboljšati morajo upravljanje in zagotoviti morajo svojo rešljivost. In to so zgolj izzivi iz sedanjosti in preteklosti.

V prihodnosti bodo morale banke skrbno spremljati tudi dogajanja na trgih. Likvidnost je zdaj že nekaj časa zelo obsežna in poceni. Skupaj z nizko dobičkonosnostjo to sili banke, da sprejemajo večja tveganja. Vendar morajo biti previdne – visokih cen premoženja in nizkih premij za tveganje ne smejo jemati za samoumevne. Na neki točki se stvari lahko spremenijo in takšna sprememba lahko pride zelo nenadoma. Premije za tveganje in terminske premije bi se lahko nepričakovano zvišale in na različne načine prizadele banke, tako da bi se lahko zmanjšali njihovi dobički, likvidnost in kapital. Tveganja v zvezi s financiranjem in tržna tveganja bodo v prihodnje verjetno postala bolj pomembna. Nadzorniki ta tveganja jemljemo zelo resno, tako kot bi jih morale tudi banke.

Omenili ste, da morajo banke izboljšati upravljanje. Kako pomembno je to vprašanje?

Banke imajo zdaj več kapitala, ki je tudi boljše kakovosti, več likvidnosti in preusmerile so se na stabilnejše vire financiranja. A vse to nima velike koristi, če ima banka slabo upravljanje, kratkovidno vodstvo in problematično kulturo. Banke morajo upoštevati dvoje. Kratkoročni dobički ne smejo biti gonilo bančnih poslov – kar šteje, je dolgoročno uspešno poslovanje banke. Dolgoročna vzdržnost je ključnega pomena. Razen tega, da so nesprejemljivi z družbenega vidika, kratkoročni dobički, ustvarjeni z dolgoročnim oškodovanjem strank, delničarjev in davkoplačevalcev, niso niti v interesu same banke. Vrsta škandalov in primerov pranja denarja v zadnjem času je to zelo nazorno pokazala.

Na splošno se je uveljavilo prepričanje, da so za banke zdaj težki časi. Česa se lahko naučimo od tistih bank, ki še vedno uspešno poslujejo?

V euroobmočju zares obstaja kar nekaj bank, ki so uspešnejše od ostalih. Kaj imajo te banke skupnega? Na prvi pogled ne dosti, saj se med seboj močno razlikujejo. Zdi se, da ne obstaja »zlata« strategija, s katero banka postane dobičkonosna. Vseeno pa je bistveno, da banka ima strategijo. Kar je vsem tem uspešnim bankam skupno, je to, da so zelo dobre v tem, kar imenujemo »strateško usmerjanje«. Sposobne so oblikovati strategijo in jo izvajati. Ne gre le za to, kaj delajo, ampak kako to delajo. To je tisto, kar se lahko od njih naučimo.

Poleg tega je treba priznati, da na evropskih bančnih trgih še vedno obstaja strukturni problem: številne banke so bile rešene z zasebnimi sredstvi, toda veliko manj jih je dejansko zapustilo trg. Zato se zdi, da je v Evropi še vedno preveč bank, kar se odraža tudi v njihovi dobičkonosnosti. V drugih panogah je bila konsolidacija ključnega pomena za odpravo presežnih zmogljivosti, ki so nastale v obdobju pred krizo.

V zvezi s spremembami v strukturi trga – kaj menite o digitalizaciji? Izziv, priložnost ali oboje?

Tehnološke spremembe so zapleten proces, ki ga je težko predvideti. Vendar vidim tudi priložnosti. Digitalizacija lahko pomaga bankam, da povečajo učinkovitost in ustvarijo nove vire prihodkov, ki so jim bili prej nedostopni. Omogoča oblikovanje vitkejših in hitrejših postopkov ter omogoča bankam, da svojim strankam ponudijo boljše storitve in nove produkte. Če bodo banke izkoristile te priložnosti, bo digitalizacija zanje koristna. Če ne, bodo pa namesto njih to storili drugi – bodisi majhna in agilna finančnotehnološka zagonska podjetja ali uveljavljeni tehnološki velikani. To je izziv za banke.

Prav gotovo ni naloga regulatorjev in nadzornikov, da ščitijo obstoječe banke pred učinkovitejšimi konkurenti. Vseeno pa se moramo odzvati na nova tveganja – med katerimi je najočitnejši primer kibernetsko tveganje. Ta nova tveganja moramo pozorno spremljati in presoditi, ali je zaradi njih treba spremeniti pravila. Obenem digitalizacija lahko pomaga regulatorjem in nadzornikom, da postanejo bolj učinkoviti in zmanjšajo stroške izpolnjevanja predpisov, še zlasti za manjša in enostavnejša podjetja. Povedano drugače, priložnosti obstajajo tudi za nas.

Prilagajanje pravil je že vse od krize glavna tema. Kaj menite o regulativni reformi – je šla predaleč, kot trdijo nekateri, ali ne dovolj daleč?

Reforma je bila nujna. Kriza je razkrila številne pomanjkljivosti v regulativnem okviru in te smo morali odpraviti. Prepričan sem, da je sveženj, ki je bil razvit na ravni skupine G20, uravnovešen: z njim se je bistveno povečala varnost in trdnost bank, zahteve pa so bile skrbno umerjene in uvedene postopno, da ne bi prišlo do nehotenih učinkov na posojanje in realno rast. Nekatere jurisdikcije so na nekaterih področjih šle celo dlje od zahtev, ki jih določajo mednarodni standardi, in zdaj ponovno presojajo te izbire. Na splošno menim, da se moramo upreti pritiskom, da bi zahteve v dobrih časih omilili. Kot sem že omenil, se morajo banke upirati kratkoročnem razmišljanju – enako kot tudi regulatorji. Prizadevati si moramo za dolgoročno stabilnost sistema in se ogibati procikličnim pristopom pri oblikovanju pravil.

Ob tem seveda drži, da je revidirani sklop pravil razmeroma kompleksen. Zato moramo spremljati njihove učinke in pravila po potrebi prilagoditi. Vseeno pa mora biti zdaj naša prednostna naloga, da izvedbo reform po vsem svetu dosledno pripeljemo do konca.

V Evropi bo bančni sveženj kmalu dokončan in bo bančno pokrajino oblikoval še daleč v prihodnosti. Ste zadovoljni z rezultatom?

Bančni sveženj je zelo pomemben sklop zakonodaje, nenazadnje zato, ker se z njim v evropsko pravo uvajajo baselski standardi. Splošna ocena je pozitivna, vendar pa obstajajo nekatera področja, na katerih predlagana zakonodaja odstopa od mednarodnih standardov. To velja za nekatere tehnične podrobnosti pri količniku finančnega vzvoda in količniku neto stabilnih virov financiranja ter za nova pravila glede trgovalne knjige. Zato pogoji delovanja na svetovni ravni ne bodo tako enotni, kot bi lahko bili.

Kar zadeva Evropsko unijo, bi bil bančni sveženj po mojem mnenju lahko bolj ambiciozen in usmerjen k cilju resnično povezanega bančnega sektorja, in sicer vsaj znotraj bančne unije. Če si prizadevamo za enotno jurisdikcijo za banke, moramo premagati težnjo k ograjevanju nacionalnih finančnih sistemov. Bančne skupine morajo imeti možnost, da prosto razporejajo svoj regulativni kapital in likvidnost po euroobmočju. Žal bančni sveženj ohranja ozke nacionalne okvire pri opustitvah kapitalskih in likvidnostnih zahtev znotraj bančnih skupin. Upam, da bodo zakonodajalci v bližnji prihodnosti, ko bodo narejeni novi koraki v smeri dokončanja bančne unije, ponovno pretehtali ta pristop.

Kaj je še treba postoriti na poti k resnično evropskemu bančnemu sektorju?

Jasno je, da bodo v odsotnosti zares evropske varnostne mreže nacionalni organi le s težavo privolili v integrirano upravljanje kapitala in likvidnosti v čezmejnih skupinah, ki delujejo v bančni uniji. Določen napredek je bil dosežen pri določanju varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje, vendar pa politična razprava o vzpostavitvi tretjega stebra bančne unije, tj. evropskega sistema jamstva za vloge, ostaja zelo težavna. Prepričan sem, da je delitev na »tabor zmanjševanja tveganj«, ki trdi, da se morajo najprej zmanjšati tveganja, šele potem se lahko vzpostavijo skupna jamstva, in »tabor delitve tveganj«, ki trdi, da je čas zrel za integrirano jamstveno shemo, zavajajoča. Oba cilja sta medsebojno povezana. Zato bi Evropska unija morala narediti to, v čemer je dobra, in predstaviti jasen načrt za njuno dosego. V načrtu bi bilo treba upoštevati, kako tesno so medsebojno povezani preostali elementi reforme. To bi nam omogočilo usklajen napredek pri vseh teh elementih.

1 Izvajanje nadzornega modela EMN

1.1 Kreditne institucije: glavna tveganja in splošna uspešnost

Glavna tveganja v bančnem sektorju

V letu 2018 je krepitev gospodarske aktivnosti v večini euroobmočja podpirala dobičkonosnost bank in njihove bilance stanja

Bančni nadzor v ECB je v tesnem sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki izvedel projekt letnega ugotavljanja in ocenjevanja tveganj ter posodobil shemo tveganj v EMN, ki prikazuje glavna tveganja, s katerimi se v obdobju dveh do treh let soočajo banke v euroobmočju. V obravnavanem obdobju se je gospodarska aktivnost povečevala v večini držav euroobmočja, kar je podpiralo dobičkonosnost bank in njihove bilance stanja. Zato se je odpornost bančnega sektorja v euroobmočju povečala, medtem ko so se nekatera tveganja, zlasti tista, ki so povezana z nedonosnimi posojili in okoljem nizkih obrestnih mer, zmanjšala. Kljub temu sedanja agregatna raven nedonosnih posojil v euroobmočju ostaja po mednarodnih standardih daleč previsoka.

Po drugi strani so se geopolitične negotovosti in tveganja spremembe cen na finančnih trgih od leta 2017 okrepili. Poleg tega se zaradi vztrajnega napredovanja digitalizacije stopnjujejo tveganja, povezana s (pogosto zastarelimi) računalniškimi sistemi bank in kibernetsko varnostjo (glej graf 1).

Graf 1

Shema tveganj v EMN za leto 2019

Viri: ECB in nacionalni nadzorni organi.
Opombe: Verjetnost in učinek dejavnikov tveganja se ugotovita s kvalitativno oceno. Ta pokaže glavna gibanja, ki bi se lahko uresničila v kratkoročnem do srednjeročnem obdobju (dve do tri leta) in negativno vplivala na bančnih sistem euroobmočja.

Geopolitične negotovosti predstavljajo vse večje tveganje

V poročevalskem obdobju so se povečale geopolitične negotovosti, ki so med drugim povezane s političnimi razmerami v nekaterih državah euroobmočja, krepitvijo trgovinskega protekcionizma in neugodnimi gibanji v nekaterih nastajajočih tržnih gospodarstvih. Vsi ti dejavniki bi lahko negativno vplivali na finančne trge in gospodarske razmere v euroobmočju. V zvezi z brexitom ostaja nejasno, ali bo do datuma izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije sprejet izstopni sporazum ter s tem, ali bo veljalo prehodno obdobje, kar pomeni, da morajo biti banke in nadzorniki pripravljeni na vse možne scenarije.

Banke so bistveno zmanjšale obseg starih nedonosnih posojil

Kljub občutnemu izboljšanju kakovosti sredstev v zadnjih letih je velik obseg nedonosnih posojil v številnih kreditnih institucijah v euroobmočju še vedno zaskrbljujoč. Z izvajanjem strategij za zmanjšanje nedonosnih posojil so te banke že precej napredovale, tako da je delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah upadel z 8% v letu 2014 na 4,2% v tretjem četrtletju 2018. Kljub temu ostaja sedanji skupni obseg nedonosnih posojil visok, zato so potrebna nadaljnja prizadevanja, da se to vprašanje v euroobmočju ustrezno reši.

Morebitno nastajanje novih nedonosnih posojil je treba skrbno spremljati

Ker banke še naprej iščejo donose, bi se poleg tega lahko povečale možnosti za nastajanje novih nedonosnih posojil. Banke v euroobmočju so vse leto 2018 poročale o zniževanju kreditnih standardov, čeprav se je ta proces v zadnjem četrtletju leta upočasnil.[1] Razen tega se očitno usmerjajo na bolj tvegane sektorje in sprejemajo nižjo raven zaščite. Izdajanje posojil z vzvodom je v letu 2017 doseglo nove najvišje ravni, pri čemer so rekordno velik delež predstavljala posojila z manj strogimi posojilnimi klavzulami.

Z napredovanjem digitalizacije se povečujejo tveganja v zvezi z računalniškimi sistemi in kibernetsko kriminaliteto

Zaradi trenda v smeri vse večje digitalizacije storitev predstavljajo kibernetska kriminaliteta in motnje v delovanju računalniških sistemov za banke vse večji izziv. Banke so pod naraščajočim pritiskom, da vlagajo v posodobitev svoje osnovne računalniške infrastrukture, da bi povečale produktivnost, ponudile strankam boljše storitve ter uspešno konkurirale finančnotehnološkim družbam in tehnološkim velikanom. Poleg tega se soočajo z vse večjim številom kibernetskih groženj.

Tveganje spremembe cen na finančnih trgih se je povečalo

Spričo svetovnega iskanja donosov, obsežne likvidnosti in nizkih premij za tveganje se je povečalo tveganje nenadne spremembe cen na finančnih trgih, ki ga še dodatno stopnjujejo geopolitične negotovosti. Vzdržnost dolga javnega sektorja se je v euroobmočju v povprečju izboljšala, k čemur je prispeval pozitivni ciklični zagon. Kljub temu so neravnotežja na tem področju v več državah še vedno povečana, zato so te države ranljive na morebitno prevrednotenje državnega tveganja.

Dobičkonosnost bank se je izboljšala, vendar je še vedno nizka

Pozitivna gospodarska gibanja so v poročevalskem obdobju prispevala k višji dobičkonosnosti bank, ki pa je še vedno nizka. Dolgo obdobje nizkih obrestnih mer sicer podpira gospodarstvo, vendar znižuje obrestne marže bank. Gledano v celoti pomembne institucije napovedujejo, da se bodo neto obrestni prihodki v letih 2019 in 2020 povečevali. Obenem mnoge pričakujejo, da bodo dobički v smislu donosa na lastniški kapital v prihodnjih letih ostali nizki.

Pomembne institucije v euroombočju so v stresni test 2019 vstopile z višjimi kapitalskimi količniki

Stresni test, ki je bil leta 2018 v koordinaciji Evropskega bančnega organa (EBA) izveden na ravni EU, je pokazal, da se je v zadnjih dveh letih odpornost 33 največjih bank pod neposrednim nadzorom ECB še nadalje povečala. Zahvaljujoč njihovim prizadevanjem, da bi zmanjšale obseg nedonosnih posojil iz preteklosti in povečale svoj kapital, so v stresni test vstopile s kapitalsko osnovo, ki je bila bistveno močnejša, saj je delež CET1 znašal 13,7%, v primerjavi z 12,2% v stresnem testu, izvedenem leta 2016.

Zaradi bolj zaostrenega scenarija in strožje metodologije se je v neugodnem scenariju kapital bolj zmanjšal

V 33 največjih bankah pod neposrednim nadzorom ECB se je kapital CET1 v neugodnem scenariju agregatno zmanjšal za 3,8 odstotne točke, če se ne upošteva prehodno obdobje,[2] kar je za 0,5 odstotne točke več kot v testu iz leta 2016. To vključuje učinek v obsegu 0,3 odstotne točke zaradi prve uporabe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 (MSRP 9), ki je začel veljati 1. januarja 2018. Odraža tudi dejstvo, da je bil makroekonomski scenarij bolj zaostren, metodologija pa bolj občutljiva na tveganja kot v letu 2016. Vsi ti dejavniki so odtehtali pozitivne učinke izboljšanja kakovosti sredstev po uspešnem zmanjšanju obsega nedonosnih posojil.

Stresni test je pokazal, da so banke na splošno bolj odporne, vendar ranljivosti ostajajo

Kljub večjemu zmanjšanju kapitala je bil agregatni kapitalski količnik po stresu višji kot v neugodnem scenariju 2016 in je znašal 9,9%, v primerjavi z 8,8%. To potrjuje, da so sodelujoče banke postale bolj odporne proti makroekonomskim šokom. Vseeno je test v nekaterih bankah razkril tudi ranljivosti, ki jih bodo nadzorniki z bankami obravnavali tekom leta 2019.

Stresni test je pokazal, da je bolje kapitaliziranih tudi dodatnih 54 bank, ki niso bile v vzorcu EBA

Poleg 33 bank v vzorcu EBA je ECB vzporedno izvedla tudi lasten stresni test še za 54 bank, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, a niso bile vključene v vzorec EBA. Test je pokazal, da so bile tudi te banke bolje kapitalizirane, kar pomeni, da bi lažje preživele finančne šoke. Ker so v zadnjih letih vztrajno povečevale svoj kapital, so v stresni test vstopile z višjim povprečnim količnikom kapitala CET1, ki je znašal 16,9%, v primerjavi s 14,7% v letu 2016. Iz testa so izstopile z višjim končnim količnikom CET1, ki je v povprečju znašal 11,8%, v primerjavi z 8,5% v letu 2016.[3]

Okvir 1
Stresni testi 2018

Splošna struktura stresnih testov 2018 in vloga ECB

Enako kot v prejšnjih letih je ECB sodelovala tako pri pripravi kot tudi pri izvedbi stresnega testa na ravni EU v letu 2018, ki ga je usklajeval organ EBA. V okviru pripravljalnih del je ECB sodelovala pri oblikovanju metodologije za stresni test ter pri razvoju osnovnega in neugodnega scenarija. Neugodni scenarij je razvila skupaj z Evropskim organom za sistemska tveganja (ESRB) in Evropskim bančnim organom (EBA) ter v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. Zahvaljujoč plodnemu sodelovanju s strokovnjaki EBA in pristojnih nacionalnih organov je ECB pripravila tudi uradne primerjalne vrednosti za kreditno tveganje v stresnem testu. Te morajo banke uporabljati za portfelje, za katere niso na voljo ustrezni modeli za kreditno tveganje.

Po začetku vseevropskega stresnega testa na dan 31. januarja 2018 je ECB skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi izvedla proces zagotavljanja kakovosti za banke pod njenim neposrednim nadzorom. Glavni cilj je bil zagotoviti, da banke pravilno uporabljajo enotno metodologijo, ki jo je razvil organ EBA. Od 48 bank, zajetih v vseevropskem stresnem testu, jih je 33 pod neposrednim nadzorom ECB in predstavljajo 70% bilančne vsote bank v euroobmočju. Individualne rezultate za vseh 48 bank, vključno s podrobno bilanco stanja in podatki o izpostavljenostih ob koncu leta 2017, je organ EBA objavil v petek, 2. novembra 2018.[4]

Poleg tega je ECB za 54 bank, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, a niso bile zajete v vzorcu EBA, izvedla lasten stresni test. Na začetku leta 2018 je stresno testirala tudi vse štiri grške banke pod njenim neposrednim nadzorom. Pri tem je uporabila enako metodologijo, scenarije in pristop za zagotavljanje kakovosti podatkov, vendar ga je izvedla prej, da bi ga lahko dokončala še pred koncem tretjega programa prilagoditev za Grčijo, ki ga je izvajal Evropski mehanizem za stabilnost.

Scenariji

Neugodni scenarij za stresni test 2018 je temeljil na enotnem sklopu makrofinančnih šokov, do katerih bi lahko prišlo v krizi, zajemali pa so upad gospodarske rasti za 2,4% BDP, 17-odstotni padec cen nepremičnin in 31-odstotni padec cen delnic v euroobmočju kot celoti. Zajemal je glavne vrste sistemskega tveganja, ki so bile ugotovljene ob začetku testa, in sicer (i) nenadne in velike spremembe premij za tveganje na svetovnih finančnih trgih, (ii) negativne povratne učinke med šibko dobičkonosnostjo bank in nizko nominalno gospodarsko rastjo, (iii) zaskrbljenost glede vzdržnosti javnega in zasebnega dolga ter (iv) likvidnostna tveganja v nebančnem finančnem sektorju, pri katerih obstaja možnost prelitja v širši finančni sistem.

Glavni dejavniki v rezultatih stresnega testa 2018

Eden ključnih vzrokov za upad kapitala v neugodnem makroekonomskem scenariju je bilo poslabšanje kreditne kakovosti, ki je bilo večinoma posledica dejstva, da je bil makroekonomski scenarij bolj zaostren kot v stresnem testu 2016, čeprav so nedonosna posojila zaradi izboljšane kreditne kakovosti sredstev v bilancah stanja bank imela manj izpostavljeno vlogo kot v letu 2016. Drugi ključni dejavnik je bil šok zaradi povečanja pribitka na ceno financiranja, ki ga je deloma izravnal pozitivni učinek višjih dolgoročnih obrestnih mer. Tretji ključni dejavnik je bil šok tržnih cen in likvidnosti na portfelje, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti. Vpliv celotnega prevrednotenja teh portfeljev je bil največji pri svetovnih sistemsko pomembnih bankah. Vseeno so te banke uspele večino izgub kompenzirati z visokimi prihodki svojih strank. Tudi stresni učinek scenarija na rezerve likvidnosti in negotovost modela je bolj prizadel svetovne sistemsko pomembne banke kot ostale banke. Še en dejavnik je bil precejšen stres pri neto prihodkih iz provizij.

Vključitev stresnega testa v redno nadzorniško delo

V letnem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) se uporabljajo tako kvalitativni rezultati (kakovost in pravočasnost oddaje podatkov) kot tudi kvantitativni rezultati stresnega testa (zmanjšanje kapitala in odpornost bank na neugodne tržne razmere). V okviru SREP se rezultati stresnih testov upoštevajo tudi pri določanju nadzorniških potreb po kapitalu.

Prednostne naloge enotnega mehanizma nadzora (EMN)

Prednostne naloge EMN, ki določajo, na katera področja se bo nadzor usmerjal v danem letu, obravnava in odobri Nadzorni odbor ECB. Pri tem izhaja iz ocene ključnih tveganj, s katerimi se soočajo nadzorovane banke, in upošteva najnovejša dogajanja v gospodarskem, regulativnem in nadzornem okolju. Prednostne naloge, ki se vsako leto ponovno preučijo, so eno ključnih orodij za enotno in sorazmerno usklajevanje nadzornih dejavnosti v vseh bankah in kot take pomembno prispevajo k zagotavljanju enakih pogojev delovanja in večjemu vplivu nadzora (glej sliko 1).

Slika 1

Prednostne naloge nadzora v letu 2019

Vir: ECB.
1 Nedonosna posojila

2 Ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov
3 Procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in notranje likvidnosti
4 Leta 2018 je bil izveden stresni test na ravni EU
5 Načrtovane dejavnosti vključujejo akcijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem o tveganju vrednotenja ter horizontalno analizo, ki obsega projekt zbiranja podatkov, s katerim skupne nadzorniške skupine dobijo podrobnejše informacije o zapletenih sredstvih, ki se ocenijo po pošteni vrednosti, kot so sredstva, ki so razvrščena na drugo in tretjo raven.

Splošna uspešnost pomembnih bank v letu 2018

Po izboljšanju v letu 2017 je dobičkonosnost bank v euroobmočju leta 2018 ostala dokaj stabilna

Dobičkonosnost bank v euroobmočju je v letu 2018 ostala več ali manj stabilna, potem ko se je v letu 2017 izboljšala. Donos na lastniški kapital se je, preračunano na letno raven, zelo malo spremenil in je v povprečju znašal 6,9% (2017: 7,0%, 2016: 5,4%). Na splošno stabilna raven dobičkonosnosti prikriva precejšnje razlike med bankami. Poleg tega številne banke, ki kotirajo na borzi, še vedno trgujejo z razmerjem med tržno in knjigovodsko vrednostjo pod ena, kar kaže, da so potrebne nadaljnje izboljšave, da bi se zadovoljila pričakovanja vlagateljev.

V letu 2018 sta na agregatne prihodke bank vplivala dva glavna dejavnika. Dobiček iz poslovanja pred oslabitvijo, ki se je v letu 2017 povečal, se je v prvih devetih mesecih leta 2018 precej zmanjšal (za 7,1%). Ta upad je večinoma izravnalo veliko zmanjšanje oslabitev (–31,8% v primerjavi z letom 2017).

Upad dobička iz poslovanja pred oslabitvijo je zlasti posledica nižjih neto prihodkov iz trgovanja, ki so se v primerjavi s prvimi tremi četrtletji 2017 zmanjšali za 50%.[5] Nasprotno so se neto prihodki iz provizij še naprej povečevali in znašali 1,4% več kot v prvih treh četrtletjih 2017, medtem ko so neto obrestni prihodki v istem obdobju ostali večinoma stabilni (–0,1%).

Graf 2

Stabilen donos na lastniški kapital (preračunano na letno raven) v letu 2018: nižji dobiček iz poslovanja pred oslabitvami je izravnal upad oslabitev

(Vse postavke so izražene kot odstotni delež lastniškega kapitala)

Vir: Nadzorniški bančni statistični podatki.
Opomba: Podatki za vsa leta so prikazani kot kumulirani podatki za drugo četrtletje, preračunani na letno raven.

Stabilno gibanje neto obrestnih prihodkov zakriva dva osnovna trenda, ki se medsebojno izravnavata, namreč rast obsega novih posojil in nižje obrestne marže. Obseg posojil se je od tretjega četrtletja 2017 do tretjega četrtletja 2018 povečal za 2,8%, pri čemer je bila rast največja v segmentu finančnih institucij (posojila kreditnim institucijam: +3,7%; posojila drugim finančnim družbam: +12,1%) in v segmentu nefinančnih družb (+3,3%). V prvih treh četrtletjih 2018 so se neto obrestni prihodki v približno polovici pomembnih institucij povečali, v drugi polovici pa zmanjšali.

Stroški poslovanja so se v prvih treh četrtletjih 2018 povečali za 2,0% glede na enako obdobje v letu 2017, čeprav je več bank v euroobmočju v zadnjem času izvedlo ukrepe za prestrukturiranje.

1.2 Delo na nedonosnih posojilih

1.2.1 Stanje v Evropi

Obseg nedonosnih posojil se je od leta 2015 zmanjšal ...

Nedonosna posojila v bilancah stanja pomembnih institucij so v tretjem četrtletju 2018 znašala 628 milijard EUR, kar je manj kot v začetku leta 2015, ko jih je bilo za 1 bilijon EUR. Od tretjega četrtletja 2017 do tretjega četrtletja 2018 se je njihov obseg zmanjšal za 131 milijard EUR, bruto delež nedonosnih posojil pa se je zmanjšal za 1 odstotno točko na 4,2%. Čiščenje nedonosnih posojil se je v zadnjih dveh letih pospešilo in je posebej hitro potekalo v državah z velikim obsegom nedonosnih posojil.

Kljub temu ostaja agregatna raven nedonosnih posojil v bančnem sektorju euroobmočja po mednarodnih standardih povišana, tako da bo čiščenje bilanc trajalo še nekaj časa.

... agregatna raven pa ostaja mednarodno gledano visoka

Delo na nedonosnih posojilih je bilo za bančni nadzor ECB v letu 2018 ena najpomembnejših prednostnih nalog in bo v ospredju ostalo tudi v letu 2019, ko bodo na podlagi dosedanjih dosežkov skupaj s prizadetimi bankami po enotnem modelu določena nadzorniška pričakovanja za vsako posamezno banko. Cilj je zagotoviti nadaljnji napredek na tem področju, da se zmanjšajo tveganja v zvezi s starimi nedonosnimi posojili, ter v srednjeročnem obdobju doseči enotno kritje tako za obstoječa nedonosna posojila kot tudi za pritok novih nedonosnih posojil.

Kar zadeva statistiko nedonosnih posojil, ECB četrtletno objavlja publikacijo Supervisory Banking Statistics,[6] ki vsebuje podatke o kakovosti sredstev pomembnih institucij. Tabela 1 prikazuje zniževanje deleža nedonosnih posojil med leti 2017 in 2018.

Tabela 1

Nedonosna posojila in druga finančna sredstva – zneski in deleži po referenčnih obdobjih

(v milijardah EUR; v odstotkih)

Vir: ECB.
Opomba: Tabela zajema pomembne institucije na najvišji ravni konsolidacije, za katere sta na voljo skupno poročanje o kapitalski ustreznosti (COREP) in finančno poročanje (FINREP). V tretjem četrtletju 2017 je bilo tako 114 pomembnih institucij, v četrtem četrtletju 2017 111, v prvem, drugem in tretjem četrtletju 2018 pa 109. Število subjektov na referenčno obdobje izkazuje spremembe, ki so posledica sprememb v seznamu pomembnih institucij po oceni, ki jo bančni nadzor v ECB navadno izvede enkrat letno, ter posledica prevzemov in združitev.

1) Posojila in druga finančna sredstva so v tabelah, ki prikazujejo kakovost sredstev, izražena v bruto knjigovodski vrednosti. Skladno s FINREP: (i) so izpostavljenosti v posesti za trgovanje izključene, (ii) stanje na računih pri centralni banki in druge vloge na vpogled pa so vključeni. Po opredelitvi EBA nedonosna posojila zajemajo posojila in druga finančna sredstva, razen tistih v posesti za trgovanje, ki izpolnjujejo eno od naslednjih meril ali obe: (a) so pomembna posojila z več kot 90-dnevno zamudo pri odplačilu; (b) po ocenah je malo verjetno, da bo dolžnik v celoti poravnal svoje kreditne obveznosti brez unovčenja zastavljenega zavarovanja, ne glede na to, ali obstajajo morebitni zapadli neplačani zneski, in ne glede na število dni zamude pri odplačilu. Stopnja pokritosti je razmerje med akumuliranimi oslabitvami za posojila in druga finančna sredstva ter nedonosnimi posojili.

Deleži nedonosnih posojil so v euroobmočju zelo različni

V euroobmočju se deleži nedonosnih posojil v posameznih državah še vedno precej razlikujejo, kot je prikazano v tabeli 2. Grške, ciprske in portugalske pomembne institucije imajo najvišji delež nedonosnih posojil (tehtano povprečje je v tretjem četrtletju 2018 znašalo 43,4%, 20,7% oziroma 14,5%). Kar zadeva trend, se je delež nedonosnih posojil medletno močno zmanjšal v pomembnih institucijah na Cipru (–13,3 odstotne točke), v Sloveniji (–5,3 odstotne točke), na Irskem (–3,7 odstotne točke), na Portugalskem (–3,6 odstotne točke), v Grčiji (–3,2 odstotne točke) ter v Italiji (–2,5 odstotne točke). V tretjem četrtletju 2018 je bil obseg nedonosnih posojil največji v italijanskih pomembnih institucijah (153 milijard EUR), sledile pa so jim francoske (130 milijard EUR), španske (95 milijard EUR) in grške pomembne institucije (90 milijard EUR).

Tabela 2

Nedonosna posojila in druga finančna sredstva – zneski in deleži po državah (referenčno obdobje: tretje četrtletje 2018)

(v milijardah EUR; v odstotkih, v odstotnih točkah)

Vir: ECB.
Opombe: Pomembne institucije na najvišji ravni konsolidacije, za katere sta na voljo skupno poročanje (COREP) in finančno poročanje (FINREP).

C: vrednost ni vključena zaradi zaupnosti.
1) Posojila in druga finančna sredstva so v tabelah, ki prikazujejo kakovost sredstev, izražena v bruto knjigovodski vrednosti. Skladno s FINREP: (i) so izpostavljenosti v posesti za trgovanje izključene, (ii) stanje na računih pri centralni banki in druge vloge na vpogled pa so vključeni.
2) Povečanje deleža nedonosnih posojil v Litvi je posledica spremenjenega pristopa h konsolidaciji pri eni pomembni instituciji.
3) Na Slovaškem ni pomembnih institucij na najvišji ravni konsolidacije.

1.2.2 Vloga bančnega nadzora v ECB v celoviti strategiji za reševanje vprašanja nedonosnih posojil v EU

Bančni nadzor v ECB je razvil nadzorni okvir za nedonosna posojila

Obravnava tveganj, povezanih z nedonosnimi posojili, je pomembna za celotno gospodarstvo, saj ta posojila zmanjšujejo dobičkonosnost bank in izrabljajo dragocene vire ter s tem zmanjšujejo posojilno sposobnost bank. Težave v bančnem sektorju se lahko hitro razširijo na druge dele gospodarstva ter prizadenejo zaposlovanje in gospodarsko rast. ECB v skladu s svojim mandatom, da prispeva k varnosti in trdnosti evropskega bančnega sistema, zato priporoča bankam, da se bolj potrudijo pri zmanjševanju obsega svojih nedonosnih posojil.

Bančni nadzor v ECB je razvil nadzorni okvir za nedonosna posojila. Sestavljajo ga trije strateški elementi, ki bodisi neposredno zadevajo nedonosna posojila iz preteklosti ali pa preprečujejo nastajanje novih nedonosnih posojil v prihodnosti:

  • Napotki bankam v zvezi s slabimi posojili za vse pomembne institucije, v katerih so predstavljena kvalitativna nadzorniška pričakovanja v zvezi z zmanjševanjem obsega nedonosnih posojil;
  • okvir za obravnavo nedonosnih posojil v nadzorniškem dialogu, ki zajema: (i) oceno strategij, ki so jih pripravile banke za zmanjšanje obsega svojih slabih posojil, in (ii) nadzorniška pričakovanja za vsako posamezno banko, katerih cilj je zagotoviti zadostne rezervacije za stara nedonosna posojila;
  • Dodatek k Napotkom bankam v zvezi s slabimi posojili, v katerem so orisana kvantitativna nadzorniška pričakovanja za pravočasno oblikovanje rezervacij za nova nedonosna posojila.

Delovna skupina o nedonosnih posojilih je delo končala leta 2018

Okvir je oblikovala posebna delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki pristojnih nacionalnih organov in ECB. Kot opazovalec je v skupini sodeloval tudi organ EBA. Njeno delo je usmerjala skupina na visoki ravni za nedonosna posojila, ki jo je vodila namestnica guvernerja irske centralne banke Sharon Donnery. Med leti 2015 in 2018 se je skupina na visoki ravni sestala 16-krat in obravnavala predloge za oblikovanje in izvajanje nadzornega okvira za nedonosna posojila. Predsednica delovne skupine je Nadzornemu odboru poročala 14-krat, Svetu ECB pa petkrat. Delovna skupina je konec leta 2018 izpolnila svoj mandat in bila razpuščena, nadzorni okvir za nedonosna posojila pa je bil predan v izvajanje ustreznim oddelkom bančnega nadzora v ECB.

Celovita strategija za reševanje nedonosnih posojil terja ukrepanje vseh deležnikov, vključno z EU in nacionalnimi javnimi organi

Vseeno reševanje težav, ki jih predstavljajo nedonosna posojila, daleč presega dejavnosti nadzornikov. Sodelovati morajo tudi nacionalni organi in evropske institucije. To je bila tudi ena glavnih ugotovitev preglednega poročila ECB o nacionalnih praksah, katerega zadnja različica je bila objavljena junija 2017. Do enake ugotovitve je julija 2017 prišel Svet EU za ekonomske in finančne zadeve, ko so finančni ministri sprejeli akcijski načrt za obravnavo nedonosnih posojil v Evropi. Načrt predvideva ukrepe na treh področjih, ki so bančni nadzor, reformiranje insolvenčnega okvira in okvira izterjave dolgov ter razvoj sekundarnih trgov. Novembra 2018 je Komisija objavila Tretje poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta, v katerem je ugotovila, da je bil dosežen velik napredek. Bančni nadzor v ECB je v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi dejavno prispeval k številnim pobudam v zvezi z nedonosnimi posojili na vseh treh zgoraj omenjenih področjih, vključno s tistimi, ki so bile orisane v akcijskem načrtu.

V tem kontekstu je bančni nadzor v ECB svoje dejavnosti tesno usklajeval z relevantnimi evropskimi institucijami, npr. z Evropsko komisijo, da bi zagotovil komplementarnost (i) med predlogom Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013, kar zadeva minimalno kritje za izgube iz naslova nedonosnih izpostavljenosti, in (ii) dodatkom k napotkom ECB bankam v zvezi z nedonosnimi posojili.

Nadalje je bančni nadzor v ECB podpiral organ EBA pri izdaji splošnih smernic o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti ter smernic o razkritju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti. Te smernice morajo izvajati vse kreditne institucije v celotni EU. Kar zadeva manj pomembne institucije, morajo te smernice izvajati v sorazmernem obsegu, kot je določeno v smernicah. Poleg tega je ECB v tesnem sodelovanju z organom ECB in Enotnim odborom za reševanje pomagal službam Evropske komisije pri pripravi tehničnih načrtov za vzpostavitev nacionalnih družb za upravljanje, ki so bili objavljeni marca 2018.

Kot zadnje je bančni nadzor v ECB skupaj z organom EBA nadaljeval delo za okrepitev kreditnih standardov za nova posojila. Sodeloval je tudi v delovni skupini ESRB, ki je pripravila poročilo o makrobonitetnih pristopih k reševanju nedonosnih posojil, ki obravnava vlogo, ki jo lahko ima makrobonitetna politika pri preprečevanju sistemskega povečanja obsega nedonosnih posojil.

1.2.3 Ključni elementi v nadzorniškem pristopu bančnega nadzora v ECB k slabim posojilom

Strategije bank za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil – napredek in ocena

Marca 2017 je ECB objavila svoje napotke bankam v zvezi z nedonosnimi posojili. Na podlagi napotkov so morale pomembne institucije z večjim obsegom nedonosnih posojil in zaseženega premoženja bančnemu nadzoru v ECB predložiti svojo strategijo za zmanjšanje slednjih. Napotki o nedonosnih posojilih predstavljajo izhodišče za tekoči nadzorniški dialog z vsako posamezno banko. Banke so same odgovorne za to, da izvajajo ustrezno strategijo glede nedonosnih posojil in upravljajo svoj portfelj nedonosnih posojil, pri čemer uporabljajo različne v strategiji predvidene možnosti, kot so izterjava, servisiranje, prodaja portfelja itd.

Strategija mora vsebovati cilje za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil na ravni portfelja v obdobju treh let. Te cilje določijo banke same in jih predložijo skupni nadzorniški skupini. V 2. poglavju napotkov so predstavljene najboljše prakse za oblikovanje strategij za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil, vključen pa je tudi seznam orodij za njihovo izvajanje, kot so prestrukturiranje, aktivno zmanjševanje portfelja, sprememba vrste izpostavljenosti in pravne možnosti. Poudarjeno je, da morajo banke zagotoviti, da njihova strategija za nedonosna posojila »ne zajema le ene same strateške možnosti, temveč so v njej kombinacije strategij/možnosti, s katerimi bodo dosegle svoje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje«. Idealna kombinacija orodij je odvisna od značilnost portfelja vsake posamezne banke ter od tržnega in pravnega okolja, v katerem deluje. Pomembno je, da mora vodstvo vsake banke pri izbiri orodij ravnati po lastni presoji na podlagi temeljite ocene. ECB ni navedla, da določenemu orodju daje prednost pred drugimi.

Vloga skupnih nadzorniških skupin je, da cilje bank za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil pregledajo in kritično analizirajo ter spremljajo napredek bank pri njihovem doseganju. Ta vloga je v celoti vključena v njihovo običajno nadzorniško delo in je sestavni del procesa SREP. Pri oceni strategij se skupne nadzorniške skupine osredotočajo na tri splošne elemente: (i) stopnja ambicioznosti strategije, (ii) njena kredibilnost in (iii) vidiki upravljanja. V okviru ocene se opravi zelo podrobna analiza portfelja bruto nedonosnih izpostavljenosti in prestrukturiranih sredstev, ki jih je mogoče zajeti s skupnim izrazom »nedonosna sredstva«.

Banke z večjim obsegom nedonosnih posojil morajo skupni nadzorniški skupini vsako četrtletje poročati posebej izbrane podatke o nedonosnih posojilih in pri tem podrobno obravnavati metode za zmanjševanje obsega teh posojil. Skupne nadzorniške skupine s pomočjo teh četrtletnih poročil spremljajo napredek bank in ugotavljajo, kako napredujejo pri doseganju ciljev v svoji strategiji tako na ravni posameznega portfelja kot tudi skupno. Poleg tega spremljajo, kako banke dosegajo svoje cilje tako z upoštevanjem rezervacij kot tudi brez njih, tako da analiza ostaja zasnovana holistično. Pričakuje se, da banke v okviru rednih stikov s svojo skupno nadzorniško skupino dvakrat letno pripravijo in predložijo tudi poročilo o izvajanju strategije.

Njegov cilje je ugotoviti, kako banke napredujejo pri izvajanju strategije tako na kvantitativni kot tudi na kvalitativni ravni. Kvantitativni napredek se lahko meri s četrtletnimi podatki o nedonosnih posojilih, ki jih je mogoče razčleniti tako, da se pokažejo posamezni dejavniki, ki vplivajo na zmanjševanje obsega nedonosnih posojil, kot so gotovinska odplačila, prodaja, odpisi itd. Skladno s tem banke ne bi smele analizirati zgolj skupnega zmanjšanja, temveč ugotoviti tudi dejavnike zanje na ravni portfeljev ter razloge, zaradi katerih izvajanje strategije zaostaja za cilji oziroma jih prehiteva. Takšen pristop narekuje dejstvo, da sta pretekla uspešnost banke pri zmanjševanju uspeha nedonosnih posojil in uspešnost v prihodnosti tesno povezana.

Za dokumentiranje teh kvantitativnih vidikov se priporoča, da banke ciljno analizirajo in pregledajo konkretne problematične razrede sredstev ali portfeljev, vključno z njihovim vplivom na kapital na ravni posameznega portfelja. Hkrati morajo zagotoviti, da se strategija ves čas posodablja z vsemi relevantnimi podatki in analizami, tako da ostaja kredibilna, primerna za svoj namen in prevedljiva v konkretne ukrepe.

Kvalitativni vidiki napredka bank so prav tako zelo pomembni. Zato mora strategija vključevati tudi dobro razdelan operativni načrt, na katerem temeljijo kvalitativni mejniki, ukrepi in cilji strategije. Ko banke pregledujejo kvalitativni napredek, morajo že vnaprej ugotoviti, ali obstajajo ovire, ki bi lahko preprečevale uspešno izvajanje strategije. Za različne dejavnike so namreč potrebi različni ukrepi. Tako so denimo za ozdravitev posojil potrebni zanesljiv operativni okvir, zadostni viri in celovit okvir prestrukturiranja, medtem ko so za prodajo portfelja potrebni kakovostni podatki, zmogljiva računalniška infrastruktura, izkušeno vodstvo in primerni finančni svetovalci. Skupne nadzorniške skupine za vsako banko posebej preučijo kvalitativne vidike njene strategije in izpostavijo morebitne pomanjkljivosti.

Kot je poudarjeno v napotkih, je zelo pomembno, da imajo banke posebne skupine za izterjavo nedonosnih posojil, jasne politike in postopke ter natančno opredeljene produkte za prestrukturiranje dolgov. Prav tako je pomembno, da je pri reševanju vprašanja slabih posojil močno udeležen in primerno angažiran tudi upravljalni organ banke. Zato morajo banke preučiti, kako struktura notranjega upravljanja deluje pri reševanju nedonosnih posojil in ali so operativni postopki primerni za ta namen – upravljalni organ mora, denimo, v celoti prevzeti odgovornost za reševanje problema.

Večji poudarek na ozdravitvi, izterjavi in prestrukturiranju lahko prispeva k oblikovanju previdnejših kreditnih praks, ki banki s časom lahko pomaga, da vzpostavi standarde in sistem upravljanja, ki je bolje prilagojen tveganjem, ki izhajajo iz njenih posojilnih dejavnosti.

V zadnjih nekaj letih so banke s svojimi strategijami na splošno dokaj dobro napredovale, kar potrjuje tudi bistveno zmanjšanje obsega teh posojil v mnogih evropskih državah in bankah. Vseeno je nedonosnih posojil še vedno zelo veliko. Zato skupne nadzorniške skupine še vedno preverjajo banke in jih po potrebi spodbujajo k hitrejšemu reševanju tega vprašanja. Če posamezna banka ne dosega svojih ciljev, se od nje pričakuje, da pravočasno izvede zadostne in ustrezne ukrepe za odpravo ovir.

Banke uporabljajo različne metode za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil, ki se od države do države in od institucije do institucije lahko precej razlikujejo. Vključujejo prestrukturiranje in s tem povezana gotovinska odplačila, prodajo portfeljev, odpise in zasege. Nekatere države dajejo prednost določenim metodam, da bi lahko upoštevale individualne okoliščine. Vendar pa celo znotraj posameznih držav očitno obstaja množica različnih pristopov, ki jih narekujejo konkretne okoliščine posamezne banke.

Proces izvajanja strategije za nedonosna posojila je zdaj sestavni del procesov v bankah z velikim obsegom nedonosnih posojil ter nadzorniških procesov bančnega nadzora v ECB. Skladno s tem se bo delo pri tej prednostni nalogi nadaljevalo tudi v letu 2019.

Nadzorniška pričakovanja glede oblikovanja rezervacij za nedonosna posojila za vsako posamezno banko

Z nadaljnjimi koraki v nadzorniškem pristopu k nedonosnim posojilom se vzpostavlja enoten okvir za reševanje tega vprašanja v okviru nadzorniškega dialoga

ECB je 11. julija 2018 napovedala nadaljnje korake v svojem nadzorniškem pristopu k zmanjševanju nedonosnih posojil (tj. izpostavljenosti, ki so v skladu z opredelitvijo EBA z dne 31. marca 2018 razvrščene kot nedonosne). S pristopom vzpostavlja enoten okvir za obravnavo nedonosnih posojil v sklopu nadzorniškega dialoga, ki temelji na individualnih nadzorniških pričakovanjih za vsako banko. Njegov cilj je zagotoviti zadostno raven rezervacij za stara nedonosna posojila in s tem povečati odpornost celotnega bančnega sistema v euroobmočju.

Bančni nadzor v ECB je zato še naprej sodeloval z vsako posamezno banko pri oblikovanju nadzorniških pričakovanj. Glavni dejavniki v oceni so bili trenutni delež nedonosnih posojil v banki, njene glavne finančne značilnosti, njena strategija za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil (če je obstajala) in primerjalne vrednosti podobnih bank, s katerimi se je zagotavljala enaka obravnava. Upoštevani so bili tudi najnovejši podatki in njihova zmožnost, da absorbirajo dodatne rezervacije.

Ocenjene so bile vse pomembne institucije pod neposrednim nadzorom ECB, cilj oblikovanja individualnih priporočil za vsako banko pa je bil, da vsaka banka še naprej zmanjšuje stara tveganja in da se zagotovi enako pokritje obsega in toka nedonosnih posojil v srednjeročnem obdobju.

Dokončanje dodatka k napotkom o nedonosnih posojilih

Dodatek je bil objavljen po intenzivnem javnem dialogu z vsemi relevantnimi deležniki

Dodatek k Napotkom bankam v zvezi s slabimi posojili je ECB dokončala v začetku leta 2018. Pred tem je izvedla javno posvetovanje, ki je potekalo od 4. oktobra do 8. decembra 2017. 15. marca 2018 je objavila dodatek ter podrobne komentarje iz posvetovanja in uradno poročilo z odgovori ECB na prejete komentarje.

Dodatek dopolnjuje kvalitativne napotke o nedonosnih posojilih, objavljene 20. marca 2017, ter predstavlja nadzorniška pričakovanja ECB o tem, kako visoke naj bodo rezervacije za nova nedonosna posojila. Dodatek ni zavezujoč in služi kot podlaga za nadzorniški dialog med pomembnimi institucijami in bančnim nadzorom v ECB. Obravnava posojila, ki so bila v skladu z opredelitvijo EBA od 1. aprila 2018 dalje razvrščena kot nedonosna.

Ozadje dodatka je, da morajo nadzorniki v skladu z direktivo o kapitalskih zahtevah (CRD IV) oceniti in obravnavati tveganja, specifična za posamezno banko, ki še niso zajeta ali niso zadostno zajeta v obveznih bonitetnih zahtevah iz uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR) (t. i. »pravila prvega stebra«). Predvsem morajo po obstoječem okviru nadzorniki oceniti rezervacije banke in presoditi, ali so z bonitetnega vidika zadostne in pravočasne. Dodatek navaja, kaj bančni nadzor v ECB v tej zvezi pričakuje, in s tem razjasnjuje izhodiščno točko za nadzorniški dialog. Enako kot ostala nadzorniška pričakovanja je dodatek komplementaren vsej zavezujoči zakonodaji, vključno s predlogom uredbe o spremembi uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR), kar zadeva minimalno kritje za izgube iz naslova nedonosnih izpostavljenosti. Zato je ECB pri pripravi dodatka tesno sodelovala z relevantnimi evropskimi institucijami, npr. z Evropsko komisijo.

Slika 2

Pregled kvantitativnih nadzorniških pričakovanj, predstavljenih v dodatku k napotkom v zvezi z nedonosnimi posojili

Vir: ECB.

V nadzorniških pričakovanjih, opisanih v dodatku, je upoštevano, v kolikšni meri so nedonosna posojila zavarovana. Za v celoti nezavarovane izpostavljenosti in za nezavarovane dele delno zavarovanih izpostavljenosti se pričakuje, da se 100-odstotno kritje doseže v dveh letih od datuma razvrstitve posojila med nedonosna. Za v celoti zavarovane izpostavljenosti in za zavarovane dele delno zavarovanih izpostavljenosti se pričakuje, da se 100-odstotno kritje postopno doseže v sedmih letih od datuma razvrstitve posojila med nedonosna. Pričakovanja za zavarovane izpostavljenosti se navezujejo na bonitetno načelo, da mora biti zaščita za kreditno tveganje izvršljiva v sprejemljivem času.

Dodatek se bo izvajal v nadzorniškem dialogu z vsako banko

Praktično izvajanje dodatka bo predvidoma vključeno v nadzorniški dialog, v katerem skupna nadzorniška skupina z vsako banko obravnava odstopanja od pričakovanj glede bonitetnih rezervacij, ki so opisana v dodatku. Po dialogu in ob upoštevanju specifičnih razmer v posameznih bankah pa bo bančni nadzor v ECB od primera do primera odločal, ali so nadzorniški ukrepi primerni in če da, kateri. Rezultati dialoga bodo prvič vključeni v proces SREP v letu 2021. Banke naj ta čas izkoristijo za to, da se pripravijo ter da preverijo svoje politike in kriterije odobravanja posojil, da bi zmanjšale nastajanje novih nedonosnih posojil, zlasti v času sedanjih ugodnih gospodarskih razmer.

1.3 Nadaljnji razvoj metodologije SREP

1.3.1 ICAAP/ILAAP bo v nadzorniških ocenah imel večjo vlogo

Pričakuje se, da bosta procesa ICAAP in ILAAP v prihodnje imela še večjo vlogo v procesu SREP in banke spodbujala, da še naprej izboljšujejo svoje interne procese

Finančni šoki v bančnem sektorju so pogosto močnejši ali celo nastanejo zaradi nezadostne ravni ali kakovosti kapitala in likvidnosti v bankah. Dva temeljna procesa, proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP), sta bistvena za večjo odpornost institucij. Zahteve, kako ju morajo banke izvajati, so določene v direktivi CRD IV.

Cilj obeh je spodbuditi institucije, da svoja kapitalska in likvidnostna tveganja merijo in upravljajo strukturirano in v obliki, ki je prilagojena posebnostim dane institucije. Njun namen ni preprosto v tem, da institucije pripravijo poročilo za nadzornika, temveč predstavljata celovit in dragocen interni proces, s katerim banke ves čas ugotavljajo, ocenjujejo in učinkovito upravljajo ter krijejo kapitalska in likvidnostna tveganja. Banke so odgovorne za to, da procesa izvajajo v sorazmernem obsegu, kar pomeni, da morata biti med drugim skladna s poslovnim modelom institucije, njeno velikostjo, zapletenostjo in tveganostjo ter s tržnimi pričakovanji.

Kot je določeno v prednostnih nalogah EMN, sta ICAAP in ILAAP ključna instrumenta, s katerima institucije upravljajo svojo kapitalsko in likvidnostno ustreznost. Zato ju nadzorniki posebej pozorno spremljajo. V okviru SREP se kakovost rezultatov ICAAP in ILAAP upošteva pri določanju kapitalskih, likvidnostnih in kvalitativnih ukrepov. Dobra ICAAP in ILAAP zmanjšujeta tako negotovost institucije kot tudi nadzornika glede tveganj, katerim je institucija izpostavljena. Poleg tega dajeta nadzorniku dodatna zagotovila, da je institucija sposobna vzdrževati svojo kapitalsko in likvidnostno ustreznost ter s tem nadaljnje uspešno poslovanje.

Pričakuje se, da bosta procesa ICAAP in ILAAP v prihodnje imela še večjo vlogo v procesu SREP in banke spodbujala, da še naprej izboljšujejo svoje interne procese. Med drugim bodo kvalitativni in kvantitativni vidiki procesa ICAAP imeli večjo vlogo na primer pri določanju kapitalskih zahtev iz drugega stebra, ki se ugotavljajo za vsako tveganje posebej.

1.3.2 Dokončanje vodnikov za banke o upravljanju kapitala in likvidnosti

Banke naj vodnika uporabljajo, da bi čim prej odpravile pomanjkljivosti pri upravljanju kapitala in likvidnosti

V svojih nedavnih ocenah SREP je bančni nadzor v ECB prišel do zaključka, da v več kot polovici procesov ICAAP in več kot tretjini procesov ILAAP v pomembnih institucijah obstajajo resne pomanjkljivosti, kar je izrazil tudi v splošnih ocenah »neustrezno« ali »šibko«. Takšni procesi ICAAP in ILAAP ne dajejo trdne osnove za dobro upravljanje kapitala in likvidnosti ali za določanje dodatnih kapitalskih zahtev. Zato morajo institucije še (dodatno) izboljšati svoja procesa ICAAP in ILAAP.

Novembra 2018 je bančni nadzor v ECB objavil vodnika za procese ICAAP in ILAAP v institucijah, ki bosta bistveno prispevala k nujno potrebnim izboljšavam. Predstavljata pomemben mejnik v prizadevanjih ECB, da izboljša upravljanje kapitala in likvidnosti v institucijah, ki so se začela z objavo nadzorniških pričakovanj za ICAAP in ILAAP v januarju 2016. Kot nadaljevanje je v začetku leta 2017 začel izvajati večletni načrt za procese ICAAP in ILAAP, da bi oblikoval natančnejša pričakovanja in institucijam že v zgodnji fazi sporočil, kakšno usmeritev pričakuje od njih. Kot izhodišče in podlaga za vodnika so bila uporabljena pričakovanja iz leta 2016, ki so zatem šla skozi tri kroge izboljšav, pri čemer je bilo upoštevanih več kot 800 komentarjev iz dveh javnih posvetovanj. Kljub temu je splošna usmeritev pričakovanj v celotnem procesu ostala nespremenjena.

Pregled sedmih načel za ICAAP in ILAAP

Sedem načel za ICAAP in ILAAP se nanaša na naslednja področja:

  • Upravljanje: pričakuje se, da upravljalni organ v celoti prevzame odgovornost za procesa ICAAP in ILAAP.
  • Vključenost: ICAAP in ILAAP morata biti vključena v splošni okvir upravljanja, med drugim tudi v poslovno odločanje. Oba morata biti skladna sama s sabo, drug z drugim in z drugimi strateškimi procesi.
  • Kvantitativni okvir: pričakuje se, da se kapitalska in likvidnostna ustreznost zagotavlja z dveh različnih perspektiv, kar zadeva trajno uspešnost poslovanja – namreč z »normativne« perspektive, ki odraža zunanje zahteve in omejitve, in z »ekonomske« perspektive, ki naj odraža neprikrito ekonomsko situacijo.
  • Ugotavljanje tveganj: pričakuje se, da se ugotovijo in upravljajo vsa pomembna tveganja.
  • Opredelitev notranjega kapitala/notranje likvidnosti: v ekonomski perspektivi se pričakuje, da so kapitalski in likvidnostni blažilniki visoke kakovosti in jasno opredeljeni, tako da institucija lahko absorbira ekonomske izgube, če do njih pride.
  • Metodologije za kvantifikacijo tveganj: pričakuje se, da se tveganja ocenijo in kvantificirajo konservativno, pri čemer se uporabljajo metodologije za kvantifikacijo tveganj, ki so bile temeljito preverjene.
  • Stresno testiranje: ECB od bank pričakuje, da izvajajo dobro zasnovane in celovite stresne teste, ki zagotavljajo, da lahko brez pomoči preživijo v razmerah, ki so verjetne, a zelo zaostrene, in da lahko preživijo daljša obdobja neugodnih razmer.

Ta pričakovanja so v vodnikih zdaj mnogo bolj celovita in jih je ECB začela uporabljati v januarju 2019. Vseeno namen vodnikov ni zagotoviti popolna navodila o vseh vidikih, ki so relevantni za dobra procesa ICAAP in ILAAP. Namesto tega uporabljata pristop z glavnimi načeli, s posebnim poudarkom na izbranih ključnih vidikih s perspektive nadzora. Bančni nadzor v ECB je s tem poudaril, da sta ICAAP in ILAAP v prvi vrsti interna procesa, ki morata biti prilagojena vsaki posamezni instituciji. Za izvajanje procesov ICAAP in ILAAP v obliki, ki je primerna za individualne okoliščine posamezne institucije, zato ostajajo odgovorne institucije same. Vodnika bankam pri tem pomagata s tem, da opisujeta pričakovanja glede ICAAP in ILAAP v obliki sedmih načel ter s številnimi grafi in primeri za ponazoritev.

Kot eden ključnih elementov procesa SREP, pa tudi v okviru drugih dejavnosti, kot so inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, bodo nadzorniki za vsak primer posebej preučili, ali institucije izpolnjujejo svoje obveznosti ter svoj kapital in likvidnost upravljajo sorazmerno s svojimi poslovnimi dejavnostmi, profilom tveganosti in drugimi relevantnimi okoliščinami. Pričakuje se, da bodo zaključki, ki jih bodo sprejeli pri tem, imeli še večji vpliv na proces SREP in na nadzorniške ukrepe, ki bodo sprejeti na njegovi podlagi. Če bo banka imela dobro zasnovan in zanesljiv ICAAP/ILAAP, bodo to pozitivno upoštevali v oceni SREP.

Ker sta dobro zasnovana, učinkovita, celovita in v prihodnost usmerjena procesa ICAAP in ILAAP ključna instrumenta za zagotavljanje odpornosti institucij, se bankam priporoča, da naj s pomočjo vodnikov čim prej odpravijo morebitne pomanjkljivosti v upravljanju kapitala in likvidnosti. Ker se splošna filozofija in smer nadzorniških pričakovanj ECB od prve objave v januarju 2016 nista spremenila, se od pomembnih institucij pričakuje, da ta pričakovanja v čim večji meri in čim prej upoštevajo. Razvoj vodnikov je trajal več let in ECB je bila zelo transparentna glede postopnega izpopolnjevanja svojih pričakovanj, Kratko obdobje med njuno objavo v novembru 2018 in začetkom uporabe v januarju 2018 ni opravičilo za neukrepanje.

1.3.3 Ukrepi, ki so bili sprejeti za obravnavo IT-tveganja

Tveganje v zvezi z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, vključno s kibernetskim tveganjem, je eno od prednostnih področij bančnega nadzora v ECB že vse od začetka in je leta 2019 postalo tudi ena prednostnih nalog nadzora.

Skupne nadzorniške skupine nadzorujejo IT-tveganje v okviru tekočega nadzora operativnega tveganja. Leta 2018 so opravile dodatno usposabljanje za vsa relevantna področja IT-tveganja, da bi povečale svoje znanje in spretnosti za potrebe tekočega nadzora, pa tudi za vsakoletni proces SREP. Bančni nadzor v ECB je na podlagi Smernic EBA o oceni tveganja, povezanega z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, v skladu s procesom SREP uvedel enotno in standardizirano metodologijo za ocenjevanje IT-tveganja. S pomočjo obsežnega samoocenjevalnega vprašalnika za banke in rezultatov, ki so jih pri ocenjevanju IT-tveganja pridobile skupne nadzorniške skupine, je opravil kompleksen sklop horizontalnih analiz. Tako je oblikoval številne ugotovitve, s katerimi je usmerjal dejavnosti skupnih nadzorniških skupin, pa tudi tematske povratne informacije o splošnem stanju upravljanja IT-tveganja v pomembnih institucijah. Na splošno so analize potrdile, da se mora bančni nadzor v ECB osredotočati na področja, ki so bila že pred tem njegova prednostna področja, namreč varnost IT-sistemov, odvisnost od tretjih strank in upravljanje tretjih strank, ter IT-operacije.

Inšpekcijski pregledi na kraju samem, usmerjeni na IT-tveganje, so se v letu 2018 nadaljevali in dopolnjevali tekoči nadzor, ki ga izvajajo skupne nadzorniške skupine. Inšpektorji so na zahtevo skupnih nadzorniških skupin po metodologiji, ki jo je za inšpekcijske preglede na kraju samem oblikoval bančni nadzor v ECB, preučili izbrana področja IT-tveganja , da bi podrobneje razdelali in podkrepili oceno IT-tveganja, ki jo je pripravila skupna nadzorniška skupina, in dobili boljši pregled nad tem, kako pomembne institucije upravljajo IT-tveganja. V letu 2019 bodo nekateri inšpekcijski pregledi IT-tveganja opravljeni v obliki skupne akcije, kar pomeni, da bo inšpekcija opravljena v primerljivem obsegu za isto temo v več pomembnih institucijah. To olajšuje pripravo in izvedbo inšpekcijskih pregledov ter izboljšuje primerljivost rezultatov.

Enako kot v prejšnjih letih so morale pomembne institucije iz 19 držav euroobmočja poročati o pomembnih kibernetskih incidentih takoj, ko so jih odkrile. S pomočjo teh poročil bančni nadzor v ECB lahko odkriva in spremlja trende pri kibernetskih incidentih v pomembnih institucijah. Poleg tega se lahko hitro odzove, če v eni ali več pomembnih institucijah pride do večjega incidenta.

Za usklajenost pristopov k IT- in kibernetskemu tveganju ter za lažjo izmenjavo znanja in najboljših praks je bančni nadzor v ECB na dvostranskih sestankih in v mednarodnih delovnih skupinah še naprej vzdrževal stike z relevantnimi deležniki (pristojni nacionalni organi, interni deležniki v ECB, strokovnjaki za plačilni promet in tržne infrastrukture, drugi nadzorniki v EU in drugod po svetu, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) itd.).

1.4 Tematski pregledi

Tematski pregled poslovnih modelov in dejavnikov dobičkonosnosti bank

Leta 2018 je bil dokončan večletni tematski pregled poslovnih modelov in dejavnikov dobičkonosnosti bank

Bančni nadzor v ECB je leta 2018 zaključil tematski pregled poslovnih modelov in dejavnikov dobičkonosnosti ter o njem objavil poročilo. Pregled se je začel leta 2016, njegov cilj pa je bil podrobno in za vsako banko posebej preučiti, ali so pomembne institucije sposobne blažiti pomanjkljivosti v svojih poslovnih modelih, ter spremljati posledice nizke dobičkonosnosti in obogatiti horizontalno analizo z uvidi skupnih nadzorniških skupin za vse banke. V prvih dveh letih pregleda so sodelujoči razvijali orodja in zbirali podatke, skupne nadzorniške skupine pa so izvajale poglobljene analize.

V začetku leta 2018 so skupne nadzorniške skupine seznanile pomembne institucije z ugotovitvami in glavnimi zaključki. V nadzorniškem dialogu o tej temi so z njimi obravnavale ugotovljene pomanjkljivosti in kritično preučile njihove poslovne načrte. V pismih za nadaljnje ukrepanje so jim predstavile ugotovitve in formalizirale rezultate nadzorniškega dialoga. Ugotovitve so upoštevale v oceni poslovnega modela v ciklu SREP v letu 2018. Splošne ugotovitve tematskega pregleda je bančni nadzor v ECB objavil septembra 2018 je na svoji spletni strani.

Banke v euroobmočju se po krizi še vedno prilagajajo, dobičkonosnost pomembnih institucij pa je zelo različna

Pregled je pokazal, da se je ekonomska situacija bank v euroobmočju na splošno izboljšala, vendar pa njihova dobičkonosnost in poslovni modeli ostajajo na udaru. Onkraj splošnih trendov obstajajo med pomembnimi institucijami v dobičkonosnosti velike razlike, z določeno konvergenco k srednji vrednosti v projekcijah bank, saj najmanj uspešne banke pričakujejo, da se bo njihova dobičkonosnost bistveno izboljšala (glej graf 3). Banke, ki so v prejšnjih letih poslovale uspešneje od drugih primerljivih bank, so geografsko razpršene, različne velikosti in imajo različne poslovne modele.

Graf 3

Triletno gibanje donosa na lastniški kapital

(v odstotkih)

Viri: FINREP in projekt napovedovanja dobičkonosnosti.
Opombe: Vsi vzorci izključujejo podrejene družbe bank s sedežem zunaj EMN. Najuspešnejše: 22 pomembnih institucij s povprečnim donosom na lastniški kapital nad 6% v zadnjih treh letih. Najmanj uspešne: 22 pomembnih institucij z negativnim povprečnim donosom na lastniški kapital v zadnjih treh letih.

Zmožnost strateškega usmerjanja je pomemben dejavnik za dobičkonosnost

Skupne nadzorniške skupine pozorno spremljajo povečano prevzemanje tveganj v nekaterih bankah

Analiza je potrdila, da zmožnost strateškega usmerjanja[7] močno vpliva na dobičkonosnost bank. Skupne nadzorniške skupine so poleg tega opazile, da mnoge banke skušajo povečati dobičkonosnost tako, da se usmerjajo k dejavnostim, ki lahko vsebujejo več tveganja (zlasti kreditno tveganje[8] ali operativno tveganje[9]). Ker lahko obstajajo dobri poslovni razlogi za takšne dejavnosti, ni nujno, da individualna priporočila postavljajo strategijo posamezne banke pod vprašaj, temveč skušajo predvsem zagotoviti, da banke svoje strateško usmerjanje in upravljanje tveganj izboljšajo tako, da tveganje spremljajo in ga omejujejo. Skupne nadzorniške skupine so sodelovale pri odkrivanju in presoji teh vprašanj, ki so jih zatem nadalje obravnavale v okviru rednega spremljanja bank, pri čemer so uporabljale vsa razpoložljiva nadzorniška orodja.

Tematski pregled MSRP 9

Namen MSRP 9 je zagotoviti bolj primerno in pravočasno oblikovanje rezervacij

Novi računovodski standard za finančne instrumente (MSRP 9) je začel veljati januarja 2018. Temelji na spoznanju iz finančne krize, da so bile rezervacije, ki so bile oblikovane po modelih nastalih izgub, pogosto »prepozne in premajhne«. Za odpravo te slabosti MSRP 9 uvaja model pričakovane kreditne izgube, ki vključuje v prihodnost usmerjene informacije za preostalo življenjsko dobo posojila. Takšen model je po že svoji naravi dokaj zahteven za izvedbo, poleg tega pa možno dodatno tveganje predstavlja dejstvo, da učinkovitost modela pričakovanih kreditnih izgub v praksi še ni potrjena.

Tematski pregled, ki je stekel leta 2016, je pokazal, da bi banke lahko bile bolje pripravljene na novi standard

ECB se je leta 2016 zato odločila, da bo tematski pregled o MSRP 9 izvajala v okviru prednostnih nalog nadzora. Cilj je bil ugotoviti, kako dobro so institucije pripravljene na novi standard, ter zagotoviti, da se standard izvaja kakovostno in enotno. Institucije so bile razdeljene v dve skupini glede na to, kako daleč so napredovale pri uvajanju MSRP 9. Rezultati tematskega pregleda za prvo skupino so bili leta 2017 objavljeni v poročilu na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Rezultati za drugo skupino pa so bili leta 2018 objavljeni v članku v glasilu Supervision Newsletter.

Na splošno je tematski pregled osvetlil težave, s katerimi se banke soočajo pri uvajanju MSRP 9. Obenem je pokazal, da bi se banke nanj lahko še bolje pripravile.

Bančni nadzor v ECB pozorno spremlja izvajanje korektivnih ukrepov v bankah

Bančni nadzor v ECB je institucijam predlagal, da izvedejo korektivne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v tematskem pregledu v letih 2017 in 2018. Zdaj pozorno spremlja, kako banke te ukrepe izvajajo. Med drugim je tematski pregled pokazal velike razlike pri oblikovanju rezervacij v bankah, zato so skupne nadzorniške skupine to vprašanje z njimi obravnavale vse leto 2018 in ga bodo pozorno spremljale tudi v letu 2019. Drugo področje, na katero se je nadzor usmerjal v letu 2018, so bili učinki prve uporabe MSRP 9, vključno s spremembo klasifikacije izpostavljenosti, razporejanja rezervacij in migracije izpostavljenosti. Na tem področju ECB preučuje računovodenje v bankah, s poudarkom na regulativnem kapitalu in poročanju.

Pri računovodskih temah bančni nadzor v ECB pri dejavnostih po tematskem pregledu sodeluje z ESRB, EBA in ESMA, da bi zagotovil kakovostno in enotno uvedbo MSRP 9 in čim večjo transparentnost za vlagatelje povsod v EU.[10]

S prehodnim obdobjem se bodo zmanjšali morebitni negativni učinki MSRP 9 na regulativni kapital bank

Poleg tega pozorno spremlja, kako banke uporabljajo prehodno ureditev za MSRP 9. To so zakonodajalci EU vgradili v bonitetni okvir, da bi zmanjšali učinek prehoda na zahteve za oslabitve, ki jih uvaja MSRP 9, na kapital CET1 v bankah. Ker bi pravila za postopno uvedbo lahko vplivala na kapitalske količnike v nekaterih bankah, ECB spremlja, ali banke ta pravila pravilno uporabljajo.

Tematski pregled načel BCBS 239

Poročilo o tematskem pregledu učinkovitega agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih je bilo objavljeno maja 2018

Načela Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS) o agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih so bila objavljena januarja 2013. Tematski pregled o agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih je bil opravljen med leti 2016 in 2018 in je zajel vzorec 25 pomembnih institucij. Rezultati so bili maja 2018 objavljeni v posebnem poročilu na spletnem mestu ECB. Pokazali so, da so pregledane pomembne institucije načela BCBS 239 uvedla v nezadovoljivi obliki. Rezultati pregleda so bili posredovani bankam, ki so zatem v pismih za nadaljnje ukrepanje prejele tudi zahteve za korektivne ukrepe. Poleg tega je bilo zahtevano, da predložijo jasne, točne in podrobne načrte za ukrepanje. Centralizirana delovna skupina, ki so jo podpirale skupne nadzorniške skupine, so te načrte pregledale, da bi zagotovile horizontalno enotnost, in zdaj natančno spremljajo, kako jih banke izvajajo.

Metodologija, ki je bila uporabljena v tematskem pregledu, bo obogatila nadzorniško metodologijo za ocenjevanje agregiranja podatkov o tveganju in poročanje o tveganju. Posebna skupina zdaj vključuje to metodologijo v metodologijo za SREP, ki se bo v prihodnje uporabljala za vse pomembne institucije.

Pregled se je opravljal po načelih za učinkovito združevanje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, ki jih je izdal BCBS. ECB spremlja, kako se izboljšujejo zmogljivosti institucij za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, o ugotovitvah pa redno obvešča mrežo BCBS za podatke o tveganju.

Tematski pregled zunanjega izvajanja

V zadnjih letih se zaradi tehnološkega razvoja spreminjajo načini, kako banke po vsem svetu ponujajo svoje storitve. Tako denimo zunanje izvajanje lahko pomaga bankam k večji učinkovitosti, lahko pa jim prinaša tudi težave v zvezi z upravljanjem njihovih tveganj in z nadzorom dejavnosti, ki jih oddajo v zunanje izvajanje. Banke se vse bolj zanimajo tudi za zunanje izvajanje s strani ponudnikov storitev v oblaku. Slednje imajo lahko določene prednosti (npr. ekonomije obsega in stroškovna učinkovitost), vendar pa prinašajo tudi določene izzive, kar zadeva zaščito podatkov in lokacije podatkov.

Zato bančni nadzor v ECB skrbno spremlja oddajanje del zunanjim izvajalcem, ki je bilo v letu 2017 tudi ena od prednostnih nalog nadzora. V tem letu je začel in tudi zaključil tematski pregled na vzorcu pomembnih institucij, dejavnosti po pregledu pa so se nadaljevale v letu 2018 v okviru rednega tekočega nadzora. S tematskim pregledom je dobil pregled nad tem, kako banke uporabljajo zunanje izvajalce, in ugotovil, da na področju njihovega upravljanja in vodenja obstajajo velike razlike. Da bi prispeval k nadaljnjim izboljšavam, je zbral tudi najboljše prakse na tem področju. Na podlagi tematskega pregleda je prispeval k delu organa EBA v zvezi s (i) priporočili EBA o oddajanju v zunanje izvajanje ponudnikom storitev v oblaku,[11] in v zvezi z (ii) novimi smernicami EBA o oddajanju v zunanje izvajanje, ki bodo, ko bodo leta 2019 začele veljati, nadomestile smernice CEBS in zgornja priporočila.

V teh dokumentih EBA obravnava vrsto relevantnih vprašanj, ki so se pojavila med tematskim pregledom. Priporočila EBA večinoma obravnavajo specifične značilnosti uporabe ponudnikov pomembnejših storitev v oblaku, kot so varnost in lokacija podatkov in sistemov. Drugi relevantni vidiki, kot so zagotavljanje dostopa in revizijske pravice v pisnih sporazumih o zunanjem izvajanju, vprašanja zaupnosti, izhodne strategije in oddajanje del zunanjih izvajalcev zunanjim izvajalcem oz. »verižno« zunanje izvajanje, so obravnavani v revidiranih smernicah. Uvedena je bila tudi dolžnost vzdrževanja registra informacij za vse dejavnosti v zunanjem izvajanju, do katerih morajo nadzorniki dobiti dostop, če ga zahtevajo.

V skladu z revidiranim okvirom EBA skuša bančni nadzor v ECB zagotoviti, da banke lahko v celoti izkoristijo inovativne rešitve, hkrati pa ohranjajo varno okolje, v katerem se tveganja ustrezno spremljajo in obvladujejo. V ta namen je priporočila EBA vgradil v svoje nadzorniške standarde in jih upošteva pri tekočem nadzoru. Prav tako bo upošteval smernice in spremljal ukrepe, ki jih bodo sprejele banke, da bi prilagodile svojo ureditev oddajanja del v zunanje izvajanje. Pozoren je tudi na izzive, ki se v zvezi z zunanjim izvajanjem pojavljajo zaradi brexita in selitvenih načrtov bank, da se zaradi uporabe zunanjih izvajalcev ne bi zmanjševala učinkovitosti nadzora.

1.5 Tekoči nadzor

Bančni nadzor v ECB si prizadeva nadzorovati pomembne institucije na podlagi tveganj in v sorazmernem obsegu, hkrati pa strogo in enotno. V ta namen vsako leto določi sklop najpomembnejših nadzornih dejavnosti. Pri tem se opira na obstoječe zakonske zahteve, nadzorniški priročnik EMN in prednostne naloge nadzora v EMN. Dejavnosti so vključene v načrt nadzorniških pregledov (SEP), ki se pripravi za vsako pomembno institucijo.

Poleg teh centralno določenih najpomembnejših dejavnosti lahko skupne nadzorniške skupine določijo še dodatne dejavnosti, da bi upoštevale posebnosti posamezne institucije. To jim omogoča, da obravnavajo hitro spreminjajoča se tveganja v posamezni instituciji ali na ravni celotnega sistema.

V letu 2018 so bile tekoče dejavnosti SEP naslednje: (i) dejavnosti v zvezi s tveganji (SREP in stresno testiranje), (ii) druge dejavnosti, ki so povezane z organizacijskimi, administrativnimi ali pravnimi zahtevami (npr. letna ocena pomembnosti), (iii) dodatne dejavnosti, ki jih načrtujejo skupne nadzorniške skupine, da bi dodatno prilagodile tekoči SEP posebnostim nadzorovane skupine ali subjekta (npr. analize specifičnih tem, kot so izbrani kreditni portfelji in razredi premoženja).

Sorazmernost

Nadzorne dejavnosti so bile v letu 2018 zasnovane po načelu sorazmernosti, tako da je bila intenzivnost nadzora prilagojena sistemski pomembnosti in profilu tveganosti nadzorovanih bank

SEP je oblikovan v skladu z načelom sorazmernosti, kar pomeni, da je intenzivnost nadzora prilagojena velikosti, sistemski pomembnosti in zapletenosti posamezne institucije. To so dejavniki, ki določajo skupno število tekočih dejavnosti, ki se izvedejo za dano institucijo (glej graf 4).

Graf 4

Povprečno število nalog na pomembno institucijo v letu 2018

Vir: ECB.

Tveganjem prilagojen pristop

Načrti SEP so hkrati prilagojeni tveganjem, kar pomeni, da se pri vsaki pomembni instituciji osredotočajo na kategorije tveganj, ki so zanjo najbolj relevantne. Tako so se denimo v bankah z velikim obsegom nedonosnih posojil v letu 2018 izvajale temu prilagojene dejavnosti, kot je ocena strategije za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil glede na pričakovanja ECB. Zato je bil delež dejavnosti, povezanih s kreditnim tveganjem, v bankah z velikim obsegom nedonosnih posojil večji kot v povprečnih bankah. Enako velja za institucije z velikimi izpostavljenostmi tržnim in trgovalnim dejavnostim. V teh bankah se je bolj intenzivno izvajal nadzor vprašanj, povezanih s tržnim tveganjem (glej graf 5).

Graf 5

Dejavnosti SEP v letu 2018: poudarek na kreditnem in tržnem tveganju

Vir: ECB.
Opomba: Zajete so samo načrtovane dejavnosti v zvezi s kategorijami tveganj.

Glavne značilnosti tekočega nadzora v letu 2018

V kontekstu tekočega nadzora po načrtih SEP v letu 2018 so bile za skupne nadzorniške skupine posebej pomembne dejavnosti v zvezi z oceno SREP, izvedbo stresnih testov na ravni EU in nadaljnje ukrepanje po analizi občutljivosti na IRRBB (obrestno tveganje v bančni knjigi).

SREP je ena ključnih nalog skupnih nadzorniških skupin. Te so v procesu SREP sodelovale vse leto 2018, najintenzivnejše dejavnosti pa so potekale ob ključnih mejnikih, kot so začetna ocena kapitalskih, likvidnostnih in kvalitativnih ukrepov ter priprava osnutkov odločitev. Da bi bilo mogoče vključiti rezultate stresnih testov na ravni EU, je bil rok za pripravo pisem s končnimi odločitvami pomaknjen v januar 2019.

Druga dejavnost, v kateri so bile skupne nadzorniške skupine dokaj močno udeležene, je bil projekt nadzorniških stresnih testov. Obsegal je stresne teste na ravni EU (v vzorcu EBA je bilo 33 pomembnih institucij) in stresni test, ki ga je izvedla ECB sama (za 54 pomembnih institucij, ki niso bile zajete v vzorcu EBA).[12]

Dodatna ključna dejavnost, ki so jo skupne nadzorniške skupine izvajale v letu 2018, je bilo nadaljnje ukrepanje po analizi občutljivosti na IRRBB, ki je bila opravljena v letu 2017. Skupne nadzorniške skupine so to vprašanje obravnavale v prvem četrtletju s tistimi bankami, v katerih je analiza pokazala možne ranljivosti. Korektivne ukrepe, sprejete na podlagi individualnih ugotovitev, so skupine čez vse leto spremljale v okviru tekočega nadzorniškega dialoga z bankami.

Poglobljene analize

V okviru tekočega nadzora imajo skupne nadzorniške skupine možnost, da po lastni presoji obravnavajo tveganja, ki so specifična za dano institucijo. To lahko storijo denimo tako, da določijo obseg poglobljene analize, na primer analize idiosinkratičnih vprašanj, ki so vključena v načrt SEP. V letu 2018 so se skupne nadzorniške skupine tako osredotočale zlasti na upravljanje, kreditno tveganje, poslovne modele in dobičkonosnost. To je na splošno v skladu z prednostnimi nalogami nadzora v letu 2018 (glej graf 6).

Graf 6

Poglobljene analize in analize po kategorijah tveganj v letu 2018

Vir: ECB.

Stanje dejavnosti SEP

Leta 2018 so se načrti SEP uspešno izvajali, saj je stopnja izvedbe znašala 95%

V letu 2018 so se načrti SEP uspešno izvajali. Ob koncu leta je bilo izvedenih 95% vseh dejavnosti. Od tega je bilo 82% dokončanih, medtem ko se jih je 13% še vedno izvajalo v skladu z načrti (npr. ocena načrtov za sanacijo, ki se je začela leta 2018 in bo po načrtih končana leta 2019). Še 3% dejavnosti bo dokončanih z nekaj zamude, manj kot 2% dejavnosti pa je bilo preklicanih, večinoma zaradi sprememb v strukturi bank ali zaradi odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev (glej graf 7). Vse ključne dejavnosti so bile izvedene po načrtih in so zajele glavna tveganja v bančnem sistemu. Majhen delež zamud in preklicev potrjuje, da so načrti SEP za tekoči nadzor primerni in stabilni, kot tudi, da so skupne nadzorniške skupine sposobne izvajati dejavnosti v skladu z načrti.

Graf 7

Delež dokončanih dejavnosti v letu 2018

Vir: ECB.

Nadzorniške ugotovitve

Eden glavnih rezultatov rednih nadzorniških dejavnosti so »nadzorniške ugotovitve«, z drugimi besedami pomanjkljivosti, ki jih morajo banke odpraviti. Skupne nadzorniške skupine so dolžne spremljati, kako banke upoštevajo te ugotovitve. Letno število registriranih ugotovitev se je stabiliziralo, potem ko je v prvih nekaj letih obstoja EMN naraščalo. V letu 2018 je večina ugotovitev prišla iz preverjanja notranjih modelov (deloma zaradi projekta TRIM, ki je narekoval večjo dejavnost nadzornikov), inšpekcijskih pregledov na kraju samem in tematskih pregledov (npr. pregledov poslovnih modelov in dobičkonosnosti, glej graf 8).

Graf 8

Nadzorniške ugotovitve

Vir: ECB.

1.6 Nadzor na kraju samem

Leta 2018 je bilo začetih 156 inšpekcijskih pregledov na kraju samem

V letu 2018 je SEP na kraju samem predstavljal četrti letni cikel inšpekcijskih pregledov na kraju samem od vzpostavitve EMN. V tem letu je bilo začetih 156 pregledov v pomembnih institucijah, kar je enako kot v letu 2017 (glej graf 9). Do 31. decembra 2018 je bila večina pregledov bodisi dokončana (tj. končno inšpekcijsko poročilo je bilo predstavljeno pregledanemu subjektu) ali pa v fazi poročanja ali preiskave.

Zaradi boljše prioritizacije pregledov, se je stabilnost SEP na kraju samem v letu 2018 izboljšala. Skupno se je 95% pregledov začelo po načrtih, v primerjavi s 84% v letu 2017. Vseeno je SEP na kraju samem ostal dovolj prilagodljiv, da je z rednimi posodobitvami programa tekom leta dopuščal obravnavo nujnih primerov in nepričakovanih dogodkov.

Graf 9

Inšpekcijski pregledi na kraju samem v letih 2018 in 2017: razčlenitev po vrsti tveganja

Vir: ECB.

Načrtovanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem in imenovanje članov skupin poteka v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi, iz katerih prihaja večina vodij inšpekcijskih pregledov in članov skupin. V letu 2018 so 88% inšpekcijskih pregledov vodili pristojni nacionalni organi in so se v prvi vrsti osredotočali na bančne skupine, ki so imele sedež v državi posameznega pristojnega organa. Preostalih 12% inšpekcijskih pregledov je vodil oddelek ECB Centralizirani inšpekcijski pregledi na kraju samem (COI).

Evropski bančni nadzor si prizadeva povečati število čezmejnih pregledov in pregledov z mešanimi skupinami

V letu 2018 je bančni nadzor v ECB izpolnil svoj cilj, da poveča skupno število čezmejnih in mešanih inšpekcijskih skupin. Ta cilj je bil del večletnih prizadevanj, da se postopno poveča delež takšnih skupin v skupnem številu. Skupine se štejejo za čezmejne, če vodja skupine in vsaj en član nista iz pristojnega nacionalnega organa domače države/države gostiteljice. Za mešano pa se skupina šteje, če je vodja skupine iz pristojnega nacionalnega organa domače države/države gostiteljice in vsaj dva člana nista iz pristojnega nacionalnega organa domače države/države gostiteljice. Od skupno 156 pregledov, začetih v letu 2018, so jih 44 (28%) opravile čezmejne ali mešane skupine, kar predstavlja precejšnje povečanje v primerjavi z letom 2017 (glej tabelo 3).

Tabela 3

Sestava inšpekcijskih skupin: čezmejne in mešane skupine

Vir: ECB.

Približno tretjina inšpektorjev EMN se je udeležila njim prirejenega usposabljanja

V letu 2018 je približno tretjina od 1150 inšpektorjev EMN, ki sodelujejo v inšpekcijskih pregledih na kraju samem, sodelovala v programu usposabljanja, ki ga je zanje razvil oddelek ECB Centralizirani inšpekcijski pregledi na kraju samem (COI). Organiziranih je bilo več kot 25 usposabljanj o desetih različnih temah, ki so zajele vse glavne vrste tveganj SREP ter procese, ki se pregledujejo v okviru inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Program usposabljanj temelji na tesnem sodelovanju med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi: vsa usposabljanja so razvili in jih izvajajo inšpektorji in 75% vseh usposabljanj v letu 2018 je potekalo v pristojnih nacionalnih organih.

1.6.1 Ključne ugotovitve iz inšpekcijskih pregledov na kraju samem

Spodnja analiza podaja pregled najpomembnejših ugotovitev iz poročil 154 inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki so bili dokončana v letu 2018 in se nanašajo na SEP za leti 2017 in 2018.[13]

Kreditno tveganje

V več kot polovici inšpekcijskih pregledov kreditnega tveganja so se inšpektorji osredotočali na kakovost premoženja in inšpekcijo opravili s pregledom kreditnih map. V preostalih pregledih so obravnavali zlasti kvalitativne vidike procesov, s katerimi banke upravljajo kreditno tveganje. V letu 2018 so se v večjem številu bank začele tri usklajene kampanje inšpekcijskih pregledov kreditnega tveganja, ki so se osredotočale na (i) stanovanjske nepremičnine, (ii) poslovne nepremičnine in (iii) banke z velikim obsegom nedonosnih posojil. Najbolj kritične ugotovitve so bile naslednje:

  • Šibki procesi odobravanja posojil: nezadostna ocena tveganosti dolžnika, neustrezne ravni avtorizacije, neustrezna merila za odobravanje posojil in izredne odobritve.
  • Neustrezno razvrščanje in spremljanje dolžnikov: pomanjkljivosti v opredelitvi in/ali ugotavljanju izpostavljenosti, ki se ne odplačujejo ali so postale nedonosne, in šibki procesi za spremljanje zelo tveganih posojilojemalcev.
  • Napačen izračun rezervacij: previsoko vrednotenje zavarovanja in stopnje ozdravitve, neustrezne ocene denarnega toka in pomanjkljivosti pri odbitkih za vrednotenje ali parametrih za kolektivno oblikovanje rezervacij.
  • Regulativni količniki: napačen izračun tveganju prilagojene aktive (RWA) in kršitve predpisov o velikih izpostavljenostih.

Tveganje v zvezi z upravljanjem

Ugotovitve v zvezi z notranjim upravljanjem in upravljanjem tveganj so bile oblikovane v inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki so obravnavali samo to temo, pa tudi v pregledih, ki so prvenstveno obravnavali druga področja. Kritične ugotovitve so bile pogoste na naslednjih področjih:

  • Struktura in organizacija družbe: pomanjkljivosti v okvirih notranjih kontrol, pomanjkanje zaposlenih in nezadostna koordinacija znotraj skupine.
  • Vloge in pristojnosti upravljalnega organa: pomanjkljivosti pri posredovanju pooblastil in slabosti pri izvajanju strategije institucije in njene ureditve upravljanja.
  • Funkcija notranje kontrole, vključno s skladnostjo poslovanja, upravljanjem tveganj in notranjo revizijo: kritične ugotovitve o statusu, virih in obsegu dejavnosti funkcije notranje kontrole.

Operativno tveganje

Večina kritičnih ugotovitev je bila v zvezi z merjenjem operativnega tveganja (pomanjkljivosti pri zbiranju podatkov o operativnem tveganju, neustrezni načrti za ukrepanje v primeru operativnih incidentov) in v zvezi z obsegom upravljanja tveganj in obsegom ugotavljanja tveganj (nepopolno kritje in opredelitev pomembnih operativnih tveganj, neenotna raba metrik v vseh pravnih osebah v skupini).

IT-tveganje

Večina najpomembnejših ugotovitev je bila v zvezi z upravljanjem IT-operacij (neustrezni procesi za upravljanje incidentov, neobstoj celovitih in točnih popisov sredstev), z upravljanjem pravic dostopa (neučinkoviti procesi recertifikacije, nezadostno ločevanje nalog in obveznosti), z upravljanjem kakovosti podatkov (šibki operativni procesi za validacijo ročnih vnosov) in v zvezi z upravljanjem varnosti IT-sistemov (prepozno in neustrezno odkrivanje incidentov ter prepozni in neustrezni ukrepi za ublažitev posledic).

Kapitalsko tveganje

Ugotovitve v zvezi z regulativnim kapitalom (1. steber) so se nanašale na pomanjkljivosti pri dodeljevanju pravilnih uteži za tveganje izpostavljenostim, zaradi česar je bila prenizko ocenjena tveganju prilagojena aktiva (predvsem pri kreditnem tveganju zaradi nepravilne določitve razredov izpostavljenosti in zato, ker ni bilo odkrito špekulativno financiranje nepremičnin).

V pregledih procesov ICAAP so bila najresnejša vprašanja ugotovljena v zvezi z nezadostno razdelanim okvirom za stresno testiranje (zajeta niso vsa pomembna tveganja, povratni stresni testi se ne izvajajo), v zvezi s kvantifikacijo šibkih točk (večinoma pri modeliranju kreditnega tveganja) ter v zvezi s pomembnimi pomanjkljivostmi pri vključevanju procesa ICAAP v okvir upravljanja institucije.

Obrestno tveganje v bančni knjigi

Najresnejše ugotovitve v zvezi z IRRBB so bile povezane z merjenjem in upravljanjem tveganj, zlasti nezadostna podlaga za modeliranje vlog brez zapadlosti in neizvajanje redne validacije modelov IRRBB.

Likvidnostno tveganje

Večina ugotovitev na področju likvidnostnega tveganja je bila povezana z merjenjem tveganj in stresnim testiranjem. Najpogosteje so bili izpostavljeni neustrezno modeliranje tveganj, slabosti pri ocenah stopnje odliva finančnih produktov, napake pri izračunavanju količnika likvidnostnega kritja (LCR) in uporaba stresnih scenarijev, ki niso bili sorazmerni z zapletenostjo institucij.

Poslovni modeli in dobičkonosnost

Najbolj kritične ugotovitve so bile v zvezi z analizo dejanske dobičkonosnosti (nezadostna analiza dejavnikov, ki najbolj vplivajo na dobičkonosnost in poslovne dejavnosti, pomanjkljivosti v orodjih za določanje cen, ki niso vključevala vseh stroškov in tveganj) ter v zvezi z analizo finančnih projekcij (pretirano optimistične finančne napovedi in scenariji, nezadostna analiza in neustrezna vključitev novih predpisov, računovodskih pravil in podatkov o konkurenci v poslovno strategijo za prihodnje obdobje).

Tržno tveganje

Najbolj kritične ugotovitve so bile na področju merjenja tveganj, in sicer tako z računovodske kot tudi z bonitetne perspektive, še zlasti v zvezi z ocenami poštene vrednosti. Zajemale so neustreznost okvirov za določanje ravni sredstev, katere posledica je njihova nepravilna klasifikacija, nezadostne rezerve pri vrednotenju po pošteni vrednosti in neustrezne dodatne prilagoditve vrednosti.

1.7 Ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov (TRIM)

TRIM je večletni projekt, ki se izvaja v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. Začel se je leta 2017, potem ko je bilo v letu 2016 opravljeno analitično delo, njegov cilj pa je zmanjšati neupravičeno variabilnost v tveganju prilagojeni aktivi institucij ter oceniti ustreznost in primernost notranjih modelov. Na splošno prispeva k enakim pogojem delovanja za banke, saj se nadzor izvaja bolj enotno in osredotoča na pravilno in enotno izvajanje regulativnih zahtev za notranje modele. S tem dopolnjuje ukrepe, določene v okviru Basel III.

TRIM je doslej največji projekt bančnega nadzora v ECB. Predstavlja mejnik v razvoju evropskega bančnega nadzora, saj skuša zagotoviti enoten nadzor notranjih modelov. V letu 2018, na sredini izvajalske faze projekta, so že bili doseženi pomembni rezultati.

V prvi vrsti so bile opredeljene in vzpostavljene enotne prakse za nadzor notranjih modelov, ki jih uporabljajo pomembne institucije. To je predpogoj za zagotovitev enakih pogojev delovanja v EMN. Poleg tega je bilo doseženo, da vsi pristojni nacionalni organi enotno razumejo evropske predpise o notranjih modelih, kar je izraženo tudi v vodniku ECB o notranjih modelih in v skupnem metodološkem okviru, ki se uporablja za inšpekcijske preglede na kraju samem v okviru projekta TRIM. To bo za nadzor notranjih modelov s strani EMN koristno še dolgo potem, ko bo projekt zaključen.

Skladno s tem se bo vodnik ECB o notranjih modelih vzdrževal kot živ dokument, ki se s časom spreminja in prilagaja. V letu 2018 je bil dosežen pomemben mejnik, ko je bila leta 2018 po dveh javnih posvetovanjih objavljena revidirana različica vodnika.[14] V njej so upoštevane povratne informacije, ki so jih institucije podale v okviru projekta TRIM, izkušnje iz inšpekcijskih pregledov na kraju samem v sklopu projekta ter tekoča dogajanja na področju regulative.

V prizadevanjih za poenotenje nadzorniških praks je drugi pomemben dosežek projekta TRIM v tem, da daje dober pregled nad pomanjkljivostmi, ki so bile opažene v notranjih modelih pomembnih institucij. Ker je faza inšpekcijskih pregledov na kraju samem za 60% od približno 200 pregledov, ki naj bi bili izvedeni v okviru projekta TRIM v obdobju 2017–2019, že zaključena, je bilo mogoče izvesti horizontalno analizo in sistematično primerjati sorodne institucije ter tako dobiti splošen pregled nad najpomembnejšimi pomanjkljivostmi v pregledanih institucijah. Tako je bilo mogoče v vseh inšpekcijskih pregledih oblikovati enotne nadzorniške ocene.[15]

Nadzorniške odločitve, sprejete na podlagi inšpekcijskih pregledov v okviru projekta TRIM, so tretji ključni dosežek tega projekta, saj prispevajo k temu, da institucije dejansko izvedejo zahtevane izboljšave in odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. To se zagotavlja s sistematično in dosledno uporabo nadzorniških ukrepov na področjih, kjer institucije prenizko ocenijo tveganja. S temi nadaljevalnimi dejavnostmi projekt TRIM pomaga zmanjševati neupravičeno variabilnost tveganju prilagojene aktive v notranjih modelih bank.

V projektu morajo sodelovati številni nadzorniki. Da ne bi ovirali normalnega vzdrževanja modelov v institucijah, je bilo treba tudi večje spremembe modelov in začetne odobritve modelov opraviti na kraju samem, in sicer poleg pregledov TRIM ali včasih vzporedno z njimi. Tekom leta 2018 je bilo poleg 59 pregledov na kraju samem, opravljenih v okviru projekta TRIM, izvedenih še 85 preverjanj notranjih modelov v pomembnih institucijah (od tega 55 na kraju samem).[16] Skupno je bilo v letu 2018 izdanih 121 nadzorniških odločitev o pregledih notranjih modelov.[17]

Delo v okviru projekta TRIM ter redni nadzorniški pregledi zaradi večjih sprememb modelov ali začetne odobritve modela se bodo nadaljevali tudi v letu 2019. V drugi polovici leta bo predvidoma zaključena faza pregledov na kraju samem, tako da bi bilo projekt TRIM mogoče končati v prvih mesecih leta 2020.

1.8 Posredni nadzor manj pomembnih institucij

V skladu z uredbo o EMN[18] ima ECB nalogo, da zagotavlja učinkovito in enotno delovanje EMN, kar ji v zvezi z manj pomembnimi institucijami nalaga funkcijo pregleda nad delovanjem, medtem ko so za nadzor teh institucij v prvi vrsti še naprej odgovorni pristojni nacionalni organi. Splošni cilj te pregledne funkcije je zagotavljati, da se v celotnem euroobmočju dosledno spoštujejo visoki standardi nadzora. V ta namen bančni nadzor v ECB tesno sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi, s katerimi skupno razvija operativni okvir za pregled nad nadzorom manj pomembnih institucij.

Skupni nadzorni standardi in politike

V minulih letih so ECB in pristojni nacionalni organi skupno razvili skupne nadzorniške standarde za nadzor manj pomembnih institucij, ki ostajajo ključno orodje za uvajanje nadzorniških praks, s katerimi se zagotavlja enoten in kakovosten nadzor manj pomembnih institucij.

Prizadevanja za enotnejši nadzor manj pomembnih institucij so se v letu 2018 nadaljevala

Tekom leta so se obstoječi skupni nadzorni standardi izpopolnjevali,[19] novi standardi pa so bili dokončani. Poleg tega je bilo uvedenih več pobud za izmenjavo najboljših praks in enotno izvajanje standardov na izbranih področjih. Predvsem je bilo organiziranih več delavnic s pristojnimi nacionalnimi organi v zvezi z najboljšimi praksami pristojnih nacionalnih organov pri nadzoru notranjega upravljanja manj pomembnih institucij, njihovimi izkušnjami pri uporabi novih Smernic EBA o komunikaciji med pristojnimi organi, ki nadzorujejo kreditne institucije, ter zakonitimi revizorji in revizijskimi družbami, ki izvajajo obvezno revizijo kreditnih institucij,[20] ter v zvezi z njihovimi izkušnjami pri kriznem upravljanju. Na področju kriznega upravljanja so bili dokončani trije skupni nadzorni standardi.[21]

Po javnem posvetovanju jeseni 2017 je bila marca 2018 objavljena končna različica Vodnika za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence. Kjer je relevantno, se vodnik zdaj uporablja za oceno novih prošenj za pridobitev licence. Delo o posledicah razvoja finančnih tehnologij za bančni nadzor je napredovalo.

Za učinkovito izvajanje skupnih nadzornih standardov o institucijah za financiranje vozil so ECB in pristojni nacionalni organi v sodelovanju s temi institucijami oblikovali pobude za izmenjavo informacij in primerjavo sorodnih institucij. Dialog s to panogo se je nadaljeval tudi v obliki delavnic. V letu 2018 so bile glavne teme načrtovanje sanacije, digitalizacija in drugi strukturni trendi, ki vplivajo na avtomobilsko industrijo in bodo sčasoma verjetno vplivali tudi na institucije za financiranje vozil.

Tematski pregled o MSRP 9 se je v letu 2018 nadaljeval v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi, cilj pa je bil zagotoviti, da se MSRP 9 enotno izvaja. Med drugim je bilo oblikovanih več pobud za pomoč nadzornikom pri ocenjevanju pripravljenosti manj pomembnih institucij na MSRP 9.

Po zaključku programa Mednarodnega denarnega sklada za oceno finančnega sektorja euroobmočja (FSAP),[22] ki je bil usmerjen na pomembne institucije, je bančni nadzor v ECB prispeval k oceni nadzora manj pomembnih institucij, opravljeni v okviru nacionalnih programov FSAP v nekaterih državah euroobmočja.[23] V svojem prispevku je obravnaval predvsem pregled ECB nad nadzorom manj pomembnih institucij, pri čemer je opisal svojo vlogo in sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi.

Metodologija SREP za manj pomembne institucije

V letu 2018 so pristojni nacionalni organi prvič uporabljali skupno, poenoteno metodologijo za SREP v manj pomembnih institucijah. Januarja 2018 je Nadzorni odbor odobril prvo različico metodologije SREP za manj pomembne institucije, ki so jo zaposleni v pristojnih nacionalnih organih in v ECB skupno razvijali od leta 2015. Metodologija se uvaja postopno, kar omogoča nemoten prehod z nacionalnih na skupno metodologijo v obdobju treh let: pristojni nacionalni organi so soglašali, da v letu 2018 skupno metodologijo SREP začnejo uporabljati vsaj za prednostne manj pomembne institucije, za preostale pa do leta 2020.

Metodologija temelji na smernicah za SREP, ki jih je razvila EBA, in gradi na pristopu, ki ga ECB uporablja za pomembne institucije, in na obstoječih nacionalnih metodologijah. Metodologija je prilagodljiva in sorazmerna. Pristojnim nacionalnim organom omogoča, da intenzivnost in frekvenco nadzorniških dejavnosti prilagodijo tveganosti bank in njihovemu možnemu vplivu na finančni sistem. Ker je pristop sorazmeren, dopušča različne frekvence in stopnje podrobnosti pri ocenjevanju tveganosti bank in njihovih kontrol tveganja ter pri ugotavljanju, kako banka ocenjuje svoj notranji kapital in likvidnostne potrebe v normalnih in stresnih razmerah. Pristojni nacionalni organi imajo možnost prilagajanja pristopa, da bi lahko upoštevali nacionalne posebnosti (npr. računovodski standardi, regulativa) in da lahko izvajajo proces odločanja v okviru SREP. Metodologija SREP za manj pomembne institucije se redno posodablja. Zato se bo v prihodnje še naprej razvijala.

Da bi ECB povečala preglednost trga in bankam predstavila nadzorniška pričakovanja, je na spletni strani bančnega nadzora v ECB objavila povzetek metodologije SREP za manj pomembne institucije. V njem je pojasnila splošne značilnosti metodologije ter tiste vidike, ki so za manj pomembne institucije posebej pomembne, kot je sorazmernost. Poleg tega je za izmenjavo stališč o metodologiji organizirala srečanja z evropskimi bančnimi združenji.

Sodelovanje v zvezi s posameznimi manj pomembnimi institucijami

Sodelovanje med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi je nujno za enoten in kakovosten nadzor manj pomembnih institucij. V letu 2018 se je to sodelovanje okrepilo na treh glavnih področjih: (i) sodelovanje na vodstveni in tehnični ravni, (ii) pregled nad delovanjem manj pomembnih institucij (iii) sektorske in tematske analize.

Sodelovanje na vodstveni in tehnični ravni: obstaja program rednih stikov (na sestankih in po telefonu) med visokimi predstavniki ECB in pristojnih nacionalnih organov. Sodelovanje se je okrepilo tudi na tehnični ravni v zvezi s posameznimi manj pomembnimi institucijami ter v zvezi z nadzorniškimi praksami. Na tem področju so ključno vlogo pri spodbujanju izmenjave informacij in najboljših praks med pristojnimi nacionalnimi organi opravljale skupine ECB za posamezne države.[24]

Pregled nad delovanjem manj pomembnih institucij: V skladu s pristopom, ki se je uporabljal v prejšnjih letih, ter v skladu z načelom sorazmernosti se je pregled nad delovanjem manj pomembnih institucij izvajal v skladu z okvirom za prednostno razvrščanje manj pomembnih institucij.[25] ECB in pristojni nacionalni organi so sodelovali zlasti pri rednem spremljanju prednostnih manj pomembnih institucij ter pri posameznih nadzorniških vprašanjih, predvsem pri institucijah, katerih finančno stanje se je poslabšalo. V primerih, ko so odločitve o dovoljenjih (npr. izdaja dovoljenja za opravljanje storitev ali odobritev pridobitve kvalificiranega deleža) vključevale dopolnilne določbe,[26] ki terjajo nadaljnje ukrepanje, so ECB in pristojni nacionalni organi sodelovali tudi zato, da so zagotovili njihovo izvajanje. Leto 2018 je bilo tudi prvo leto, v katerem so se v celoti izvajali napotki glede uradnih obvestil.[27] Stališča ECB glede uradnih obvestil so bila izdana v splošnem kontekstu tekočega sodelovanja med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, predvsem pri izmenjavi informacij o posameznih manj pomembnih institucijah in v zvezi z nadzorniškim pristopom ustreznega pristojnega nacionalnega organa.

Sektorske in tematske analize: Kakovost pregleda nad nadzorom manj pomembnih institucij se je še dodatno povečala z izvedbo sektorskih in tematskih analiz. Glede na velik pomen zadružnega sektorja v nekaterih državah so ECB in pristojni nacionalni organi v zadnjih dveh letih skupaj pregledali te sektorje v dveh državah. Za spremljanje reform v zadružnem sektorju v eni državi je bila ustanovljena skupina za sodelovanje (v kateri so bili predstavniki ECB in ustreznega pristojnega nacionalnega organa), ki je skrbela za dosledno izvajanje reform. V zvezi z institucionalnimi shemami za zaščito vlog se je v relevantnih državah že tretjič izvajalo letno spremljanje »hibridnih« shem.[28] V državah, v katerih so banke zaprosile za priznanje sheme (ali so se pripravljale na to), je bila pristojnim nacionalnim organom zagotovljena pomoč. Poleg tega je bila leta 2018 izvedena primerjalna analiza zahtev drugega stebra za prednostne manj pomembne institucije, da bi bilo mogoče primerjati pristope v različnih pristojnih nacionalnih organih v zvezi z zahtevami SREP in zagotoviti enotnost nadzorniških rezultatov. In končno, v zvezi z infrastrukturami finančnih trgov so ECB in relevantni pristojni nacionalni organi izvedli letno sektorsko analizo infrastruktur z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev.

1.9 Makrobonitetne naloge

Kar zadeva makrobonitetne politike v euroobmočju, je ECB v letu 2018 še naprej dejavno sodelovala z nacionalnimi organi v zvezi z nalogami, ki jih mora izvajati po 5. členu uredbe o EMN. V sklopu tega okvira za makrobonitetne politike lahko ECB uvede: (i) višje zahteve za relevantne kapitalske blažilnike od tistih, ki jih določajo nacionalni organi, in (ii) strožje ukrepe za obravnavo sistemskih ali makrobonitetnih tveganj. Makrobonitetni forum deluje kot prostor, kjer člani Sveta ECB in Nadzornega odbora lahko skupaj obravnavajo mikro- in makrobonitetne vidike iz celotnega EMN.[29] To zagotavlja, da se mikrobonitetni in makrobonitetni ukrepi med seboj učinkovito dopolnjujejo.

Leta 2018 je ECB od nacionalnih organov prejela več kot 100 makrobonitetnih obvestil

ECB je v letu 2018 prejela več kot 100 makrobonitetnih obvestil nacionalnih organov. Glavnina teh so bile (i) četrtletne odločitve o določitvi proticikličnih kapitalskih blažilnikov ter (ii) odločitve o identifikaciji in kapitalski obravnavi globalnih sistemsko pomembnih institucij in/ali drugih sistemsko pomembnih institucij. Prejela je tudi obvestila o drugih ukrepih, kot so obvestila o ukrepih, sprejetih po 458. členu CRR, o blažilnikih sistemskih tveganj in ukrepih v zvezi z reciprociteto makrobonitetnih ukrepov, ki so bili sprejeti v drugih državah članicah.

ECB in nacionalni organi so v skladu z metodologijo BCBS identificirale osem globalnih sistemsko pomembnih institucij,[30] ki morajo v letu 2020 vzdrževati dodaten kapitalski blažilnik v obsegu od 1,0% do 2,0%. ECB je prejela tudi obvestila o stopnji kapitalskih blažilnikov za 107 drugih sistemsko pomembnih institucij. Te stopnje so bile skladne z metodologijo za določanje najnižje ravni kapitalskih blažilnikov drugih sistemsko pomembnih institucij, ki jo ECB uporablja od leta 2016.[31] Metodologija je trenutno v reviziji.

ECB je sodelovala tudi pri delu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU. Skupne nadzorniške skupine uporabljajo informacije ESRB in druge makrobonitetne analize, ki jih pripravlja ECB, da bi zagotovile obravnavo vseh relevantnih tveganj. Po drugi strani pa ESRB in drugi makrobonitetni organi uporabljajo podatke, ki jih prispevajo skupne nadzorniške skupine, tako da se informacije o posameznih institucijah upoštevajo v analizi tveganj na ravni celotnega sistema ter da določijo ukrepe za zmanjševanje tveganj.

2 Prispevek k okviru EU za krizno upravljanje in reševanje

2.1 Primeri kriz v letu 2018

2.1.1 Ugotovitev, da ABLV Bank propada ali bo verjetno propadla

Za banko ABLV Bank AS in njeno podrejeno družbo je bilo 23. februarja 2018 ugotovljeno, da propadata ali bi lahko propadli

ECB lahko po posvetovanju z Enotnim odborom za reševanje (SRB) na podlagi okvira EU za krizno upravljanje ugotovi, da banka propada ali bo verjetno propadla.[32] Bančni nadzor v ECB je 23. februarja 2018 v skladu s členom 18(4)(c) uredbe o enotnem mehanizmu reševanja (SRMR) ugotovil, da latvijska pomembna institucija, banka ABLV Bank AS, propada ali bi lahko propadla, saj v bližnji prihodnosti verjetno ne bo zmožna plačevati svojih dolgov ali drugih obveznosti, ko bodo zapadli v plačilo. ECB je tudi ugotovila, da propada ali bi lahko propadla tudi banka ABLV Bank, S.A., luksemburška odvisna družba banke ABLV Bank.

Ozadje ugotovitve, da banka propada ali bi lahko propadla

Po odlivih likvidnosti zaradi postopka ZDA na področju preprečevanja pranja denarja je bil odrejen moratorij

Urad mreže za pregon finančnega kriminala (FinCEN), ki deluje v okviru ministrstva ZDA za finance, je 13. februarja 2018 predlagal ukrep, s katerim je ugotovil, da je banka ABLV Bank »institucija, ki predstavlja veliko tveganje v zvezi s pranjem denarja« na podlagi člena 311 zakona o domovinski varnosti ZDA (Patriot Act). Zaradi nenadnega dvigovanja vlog in izgube dostopa do financiranja v ameriških dolarjih banka ni mogla več izvajati plačil v ameriških dolarjih. Dne 19. februarja 2018 je latvijska komisija za finančne in kapitalske trge (FCMC) po navodilih bančnega nadzora v ECB banki ABLV Bank AS določila moratorij.[33] Z njim je bila določena prepoved vseh plačil banke ABLV Bank AS za finančne obveznosti. Moratorij naj bi bil potreben, da je banka pridobila čas za izboljšanje svojega likvidnostnega stanja. Istega dne je bila v Luksemburgu določena prekinitev vseh plačil banke ABLV Bank, S.A.

Ker so bile razmere nujne, je bil postopek za oceno, da subjekt propada ali bi lahko propadel, zaključen v dveh dneh

Banka ABLV Bank AS in njena odvisna družba ABLV Bank, S.A. nista imeli na razpolago dovolj sredstev, da bi vzdržali odlive vlog, ki bi se lahko zgodili, če bi bil odpravljen moratorij. Nadzorni odbor se je zato odločil, da bo sprožil postopek za subjekt, ki propada ali bo verjetno propadel, in 22. februarja 2018 začel formalno posvetovanje s SRB. Nadzorni odbor in Svet ECB sta nato za banki ABLV Bank AS in ABLV Bank, S.A. sprejela oceni, da subjekt propada ali bo verjetno propadel. Oceni, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, sta bili 23. februarja v skladu s členom 18 uredbe o enotnem mehanizmu reševanja poslani odboru SRB in Evropski komisiji. Bančni nadzor v ECB je o svojih odločitvah v skladu s členom 81 direktive o reševanju in sanaciji bank (BRRD) ter v skladu z direktivo CRD IV obvestil tudi vse zadevne organe.

Sodelovanje in izmenjava informacij s SRB

Tesno sodelovanje med bančnim nadzorom v ECB in odborom SRB je prispevalo k uspešnemu procesu kriznega upravljanja

Bančni nadzor v ECB je odbor SRB obvestil takoj, ko se je seznanil z osnutkom ukrepa FinCEN. S predstavniki SRB je na sejah o kriznem upravljanju, ki jih je organizirala ECB, podrobno razpravljal o poslabševanju likvidnostnega stanja bank. Odbor SRB je bil tudi povabljen, da kot opazovalec sodeluje na zadevnih sejah Nadzornega odbora ECB. Poleg tega je na vseh izvršnih sejah SRB v zvezi z obravnavano zadevo, vključno s sejo, na kateri se je odbor SRB odločil, da ne bo sprejel ukrepa za reševanje, sodeloval tudi predstavnik ECB.

Ukrepi po oceni, da subjekt propada ali bo verjetno propadel

Po sklepu odbora SRB, da ne bo sprejel ukrepa za reševanje, je banka ABLV Bank AS na lastno pobudo predlagala likvidacijo

SRB se je 24. februarja 2018 odločil, da v primerih bank ABLV Bank AS in ABLV Bank, S.A. ne bo sprejel ukrepa za reševanje. Ugotovil je, da sta bila sicer izpolnjena pogoja za reševanje iz člena 18(1)(a) in (b) uredbe o enotnem mehanizmu reševanja, ne pa tudi pogoj iz člena 18(1)(c), ki se nanaša na javni interes. Hkrati sta FCMC in luksemburška komisija za nadzor finančnega sektorja (Luxembourg Commission de Surveillance du Secteur Financier, CSSF) kot imenovana organa na podlagi Direktive 2014/49/EU[34] ugotovila, da so postale krite vloge v bankah ABLV Bank AS in ABLV Bank, S.A. nerazpoložljive.[35] Banka ABLV Bank AS je zato na lastno pobudo predlagala likvidacijo na podlagi latvijskega zakona o kreditnih institucijah. Bančni nadzor v ECB je julija 2018 na predlog FCMC, ki še naprej nadzoruje postopek likvidacije na lastno pobudo, banki ABLV Bank AS odvzel dovoljenje. V primeru banke ABLV Bank, S.A. je pristojno sodišče v Luksemburgu odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek nacionalnega postopka v primeru insolventnosti. Zato je banki na podlagi nacionalne zakonodaje začasno ustavil plačila in imenoval dva zunanja upravitelja za nadzor upravljanja premoženja banke.[36]

Glavna pridobljena spoznanja

Primer ABLV je pokazal, da bi bilo treba direktivo o sanaciji in reševanju bank/uredbo o enotnem mehanizmu reševanja uskladiti z nacionalno zakonodajo o insolventnosti ter da bi morali organi za preprečevanje pranja denarja tesneje sodelovati

Primer banke ABLV je izpostavil možno neusklajenost med okvirom EU za krizno upravljanje in nacionalno zakonodajo o insolventnosti. Na podlagi direktive o sanaciji in reševanju bank ter uredbe o enotnem mehanizmu reševanja je ne le trenutna nelikvidnost, ampak tudi verjetna nelikvidnost v bližnji prihodnosti zadosten razlog za ugotovitev, da banka propada ali bo verjetno propadla. Nasprotno pa zakonodaja o insolventnosti po navadi zahteva, da pred začetkom postopkov v primeru insolventnosti na podlagi likvidnosti dejansko nastopi nelikvidnost. Zato bančni nadzor v ECB spodbuja in podpira spremembo pravnega okvira EU, da se zagotovi samodejni začetek nacionalnih postopkov likvidacije, če se ugotovi, da banka propada ali bo verjetno propadla, in SRB odloči, da merilo javnega interesa za začetek reševanja ni izpolnjeno.

Kar zadeva vprašanja preprečevanja pranja denarja, je treba omeniti, da so za izvajanje nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja pristojni nacionalni organi. Vendar pa EMN v mejah svojih pristojnosti in glede na razpoložljive informacije upošteva vprašanja preprečevanja pranja denarja. To na primer stori v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), saj lahko resne kršitve zahtev s področja preprečevanja pranja denarja in preprečevanja financiranja terorizma nedvomno predstavljajo tveganje za uspešno poslovanje banke. Glede tega je bistvenega pomena izmenjava informacij med zadevnimi organi (glej okvir 2).

2.1.2 Komuniciranje v zvezi s primeri subjektov, ki propadajo ali bodo verjetno propadli

Komuniciranje je bistveni element pri upravljanju krize Odzivi trgov so manj burni, če vidijo, da pristojni organi krizo obravnavajo, zato se zmanjša tudi tveganje okužbe. Kadar banka propada ali bo verjetno propadla, ni bistveno le poiskati rešitev za odpravo krize, temveč s to rešitvijo tudi učinkovito seznaniti javnost.

Da bi javnosti v zvezi s tem poslali jasno in celovito sporočilo, je bistveno, da so različni deležniki medsebojno usklajeni.

V primeru banke ABLV Bank so ECB, SRB in FCMC tesno sodelovali pri komuniciranju. Najprej je bančni nadzor v ECB v nedeljo, 18. februarja 2018, objavil uvedbo moratorija.[37] Šest dni pozneje, v soboto 24. februarja, je SRB po ugotovitvi ECB, da banki ABLV Bank AS in ABLV Bank, S.A. propadata ali bosta verjetno propadli, objavil odločitev, da reševanje ni v javnem interesu.[38] Takoj zatem sta bančni nadzor v ECB[39] in FCMC usklajeno objavila ugotovitev ECB, da subjekta propadata ali bosta verjetno propadla. FCMC in CSSF sta objavila tudi obvestili o svojih ugotovitvah glede nerazpoložljivosti vlog.[40]

Po ugotovitvi, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, je ECB prejela vprašanja poslanca Evropskega parlamenta in predsednika nemškega Bundestaga glede zadev v zvezi s primerom banke ABLV Bank. Na vprašanja je odgovorila v skladu z ustreznimi pravili o zaupnosti in odgovore objavila na spletnem mestu bančnega nadzora.[41]

Objava nezaupnih ocen, da subjekt propada ali bo verjetno propadel

Za ocene, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, veljajo obveznosti glede varovanja poklicne skrivnosti in pravila o zaupnosti, ki se uporabljajo za vse sklepe, ki jih ECB sprejme v svoji vlogi nadzornika.

ECB se je za zagotovitev transparentnosti in javne odgovornosti ter zaradi zanimanja splošne javnosti odločila, da na svojem spletnem mestu o bančnem nadzoru objavi nezaupni različici svojih ocen, da subjekta propadata ali bosta verjetno propadla, za banki ABLV Bank AS in ABLV Bank, S.A., v skladu s pristopom, ki ga je uporabila v preteklih primerih. Zaupne informacije zaradi izpolnjevanja obveznosti glede varovanja poklicne skrivnosti niso bile razkrite. Bančni nadzor v ECB je te ocene objavil kmalu potem, ko je SRB objavil nezaupne različice svojih sklepov o reševanju. Objava nezaupnih ocen, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, je izjema v splošni politiki komuniciranja ECB, ki skladno z zakonskimi zahtevami ne predvideva objave posameznih nadzorniških odločitev ali ocen, zaščitenih po pravilih o varovanju poklicne skrivnosti.

Okvir 2
Vloga ECB pri preprečevanja pranja denarja

Pri pripravi okvira SSM so se zakonodajalci EU odločili, da bodo odgovornost za preprečevanje pranja denarja in boja proti terorizmu ohranili na nacionalni ravni. Nacionalni organi za preprečevanje pranja denarja so pristojni tudi za preiskavo morebitnih kršitev predpisov s področja pranja denarja v kreditnih institucijah.

Kljub temu je za ECB pomembno, da pri izvajanju svojih nadzorniških nalog iz člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije in uredbe o EMN[42] obravnava rezultate nadzora preprečevanja pranja denarja in preprečevanja financiranja terorizma. Tveganja pranja denarja in financiranja terorizma so za bonitetni nadzor ECB relevantna predvsem pri ocenjevanju pridobitev kvalificiranih deležev v nadzorovanih subjektih (vključno s procesom izdajanja dovoljenj kreditnim institucijam), pri oceni sposobnosti in primernosti obstoječih ali prihodnjih upravljavcev nadzorovanih subjektov in pri vsakodnevnem nadzoru. Resne kršitve ureditve za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma so znak pomanjkljivega upravljanja in pomanjkljive notranje kontrole. Škodijo lahko ugledu kreditne institucije, zaradi njih pa se lahko nadzorovanim subjektom ali njihovim zaposlenim naložijo tudi precejšnje upravne ali kazenske sankcije. Zato predstavljajo tveganje za uspešno poslovanje nadzorovanih subjektov. V zadnjih mesecih je bilo na evropski ravni sprejetih več pobud za pripravo predlogov za krepitev sodelovanja med organi za preprečevanje pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki ter za učinkovitejše vključevanje preprečevanja pranja denarja v bonitetni nadzor.

Peta direktiva o preprečevanju pranja denarja[43] je v členu 57a(2) uvedla dva pomembna elementa za vlogo ECB na področju preprečevanja pranja denarja. Prvič, s spremembo člena 56 CRD IV je ECB omogočila izmenjavo zaupnih informacij z nacionalnimi nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja. Drugič, ECB je naložila obveznost, da s pomočjo evropskih nadzornih organov sklene sporazum o praktičnih načinih za lažjo izmenjavo informacij z vsemi pristojnimi organi za preprečevanje pranja denarja, ki nadzirajo kreditne in finančne institucije. ECB je tak sporazum pripravila s pomočjo skupnega odbora evropskih nadzornih organov za preprečevanje pranja denarja, delo pa je koordiniral organ EBA. ECB je sporazum podpisala 10. januarja 2019.

Okrepljena izmenjava informacij med ECB in nadzorniki EU za preprečevanje pranja denarja bo predvidoma pozitivno vplivala na nadzor preprečevanja pranja denarja in bonitetni nadzor na ravni EU. ECB kot bančni nadzornik ni odgovorna za neposredni nadzor preprečevanja pranja denarja, vendar pa je zanjo koristno, če od nacionalnih organov za preprečevanje pranja denarja prejema relevantne informacije.

Ob upoštevanju razporeditve pristojnosti na področju preprečevanja pranja denarja v tekočem pravnem okviru bančni nadzor v ECB vzpostavlja funkcijo koordinatorja za preprečevanje pranja denarja, ki naj bi imel tri glavne vloge. Prvič, deloval bo kot enotna vstopna točka za neposredno izmenjavo vseh informacij o preprečevanju pranja denarja med ECB kot bonitetnim nadzornikom in nacionalnimi organi za preprečevanje pranja denarja. Drugič, vzpostavil in vodil bo mrežo za preprečevanje pranja denarja, ki bo povezovala skupne nadzorniške skupine za tiste banke, katerih poslovni modeli so izpostavljeni tveganju pranja denarja. Namen te mreže bo okrepljeno vključevanje preprečevanja pranja denarja v bonitetni nadzor. Tretjič, deloval bo kot strokovni center za vprašanja s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so pomembna za EMN. Na tej podlagi bo nova koordinacijska funkcija na področju preprečevanja pranja denarja pomagala razvijati stališča ECB o politiki glede preprečevanja pranja denarja. Nova funkcija bo sodelovala z delovno skupino ECB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, v kateri sodelujejo vsa relevantna poslovna področja ECB.

2.2 Okvir ECB za krizno upravljanje

Okvir ECB za krizno upravljanje se v letu 2018 nadalje razvijal skladno s priporočili Evropskega računskega sodišča

ECB je vzpostavila okvir za krizno upravljanje oz. akcijski načrt EMN za izredne razmere, da bi se z zadostnim pretokom informacij in dobrim odločanjem lahko pravočasno in učinkovito odzivala na krize. Okvir vključuje tri stopnje eskalacije glede na specifično stanje prizadete kreditne institucije, in sicer: (i) okrepljeno spremljanje institucije, (ii) priprave za zgodnje posredovanje in (iii) priprave na morebitno oceno, da subjekt propada ali bo verjetno propadel. Okvir ECB omogoča, da s postopkom tristopenjske eskalacije natančno prilagaja ukrepe za odziv na poslabševanje finančnega položaja posamezne institucije (glej spodaj).

Okvir za krizno upravljanje je ECB v letu 2018 še dodatno izboljšala v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča. Postopke eskalacije v tem okviru je izpopolnila z razširjenim sklopom kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, ki določajo prehod z ene stopnje na drugo. Kazalniki so skladni s smernicami EBA za zgodnje posredovanje in oceno, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, tako da se nanašajo na kapital in likvidnost kot tudi na pomembne dogodke. Za kvantitativne kazalnike so bili določeni jasni pragovi za ugotovitev morebitnega poslabšanja finančnega stanja kreditne institucije. Kazalnike centralno spremlja služba ECB za krizno upravljanje. V okviru se obravnavajo za vsako institucijo specifični kazalniki in pragovi, kakršni so opredeljeni v načrtih reševanja posameznih bank. Ne glede na kazalnike se eskalacija lahko sproži tudi po strokovni presoji skupnih nadzorniških skupin in službe ECB za krizno upravljanje.

Tristopenjski postopek eskalacije

Na vsaki od treh stopenj postopka eskalacije se izvajajo posebni ukrepi za zagotovitev ustreznega odziva v danih razmerah. Podrobno se spremlja zlasti stanje likvidnosti v instituciji, na primer s pogostimi ocenami zmožnosti nadomestitve in likvidnostnih tokov. Da bi bile institucije pripravljene na morebitne krize, je ECB septembra 2018 (enako kot v preteklih letih) izvedla likvidnostno vajo, in sicer predložitev podatkov na posebni predlogi za spremljanje likvidnosti. Služba za krizno upravljanje v okviru bančnega nadzora v ECB redno pripravlja poročila za višje vodstvo, člane Nadzornega odbora in Enotni odbor za reševanje o institucijah, zajetih v okvir kriznega upravljanja.

Prva stopnja (okrepljeno spremljanje) se začne, če se poslabša finančni položaj institucije. Skupna nadzorniška skupina se odzove tako, da določi ustrezne nadzorniške ukrepe in stopnjuje spremljanje institucije (npr. z izvedbo nadaljnjih poglobljenih analiz, naročilom inšpekcijskih pregledov na kraju samem in/ali z okrepitvijo spremljanja likvidnosti). Hkrati se okrepita sodelovanje in izmenjava informacij med skupno nadzorniško skupino in službo za krizno upravljanje ter med ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in Enotnim odborom za reševanje. Za zbiranje minimalnih informacij o likvidnosti se, če je primerno, uporabi predloga za spremljanje likvidnosti.

Če se finančni položaj še naprej slabša, je treba razmisliti, ali naj se pripravi ocena za zgodnje posredovanje (v skladu s členom 27 direktive o sanaciji in reševanju bank) (druga stopnja). Skupna nadzorniška skupina in služba za krizno upravljanje tesno sodelujeta pri oceni položaja ter predlagata ukrepe v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi, s katerimi se prenašajo členi 27, 28 ali 29 direktive o sanaciji in reševanju bank. Če je institucija prisotna tudi v državi članici zunaj euroobmočja ali v tretji državi, se s kolegiji nadzornikov zagotavlja, da vsi pristojni nadzorniki lahko medsebojno sodelujejo. Služba za krizno upravljanje obvesti tudi funkcijo denarne politike ECB, pri čemer spoštuje načelo ločenosti funkcij ter sklep Izvršilnega odbora o izmenjavi informacij med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ECB.

Če se finančni položaj še bolj poslabša (tretja stopnja), se za institucijo oblikuje ekipa za krizno upravljanje, ki pomaga zagotavljati celovito usklajevanje funkcij nadzornikov, organov za reševanje in centralnih bank v kriznih razmerah. Sestavljajo jo predstavniki višjega vodstva ECB, člani Nadzornega odbora ustreznih pristojnih nacionalnih organov, predsednik Enotnega odbora za reševanje in drugi priložnostni člani. Ekipa je centralni organ za usklajevanje nadzorniških ukrepov, načrtovanja ukrepov v izrednih razmerah ter spremljanja napredovanja, učinkovitosti in uspešnosti kriznega upravljanja. V okviru tekočega načrtovanja ukrepov v izrednih razmerah je ena njenih nalog lahko tudi priprava za sprejetje ocene, da subjekt propada ali bo verjetno propadel. O takšni oceni obvesti Enotni odbor za reševanje ter v skladu s pravnim okvirom čim prej tudi ustrezni pristojni organ države gostiteljice in organ za reševanje, pristojna ministrstva, centralne banke in sistem jamstva za vloge.

V primeru sistemske krize se lahko ustanovi skupina za spremljanje na visoki ravni, ki spremlja in odkriva morebitne likvidnostne težave in težave, povezane s solventnostjo, ki lahko hkrati nastopijo za pomembne in manj pomembne institucije.

ECB na vseh stopnjah izvajanja akcijskega načrta za izredne razmere kot okvira za krizno upravljanje sodeluje z Enotnim odborom za reševanje ob upoštevanju veljavne zakonodaje in medinstitucionalnih sporazumov, na primer sporazuma o sodelovanju med ECB in Enotnim odborom za reševanje. Služba za krizno upravljanje v sodelovanju s skupno nadzorniško skupino, na primer, obvesti Enotni odbor za reševanje o bistvenem poslabšanju finančnega stanja zadevnega nadzorovanega subjekta/skupine, ter z njimi izmenja stališča in ugotovitve. Enotni odbor za reševanje ima tudi neposreden dostop do ustreznih podatkov za določeno banko v informacijskih sistemih ECB.

Če se ugotovi, da kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla, ekipa bančnega nadzora v ECB za krizno upravljanje usklajuje izmenjavo informacij med EMN in Enotnim odborom za reševanje/nacionalnimi organi za reševanje ter koordinira pripravo vseh potrebnih ukrepov za nadaljnje ukrepanje, na primer izdajo dovoljenja za premostitveno banko in odvzem dovoljenja zadevni instituciji. Glavni nosilci odločanja v primeru reševanja (po ugotovitvi, da subjekt propada ali bo verjetno propadel) so organi za reševanje, in sicer Enotni odbor za reševanje in nacionalni organi za reševanje. ECB nato nastopa kot svetovalka.

2.3 Sodelovanje z Enotnim odborom za reševanje

Bančni nadzor v ECB in Enotni odbor za reševanje sta leta 2018 še naprej tesno sodelovala

Kot v preteklih letih sta tudi leta 2018 bančni nadzor v ECB in Enotni odbor za reševanje še naprej tesno sodelovala na vseh ravneh. Predstavnik ECB je vse leto 2018 sodeloval na sejah izvršnega in plenarnega sestava Enotnega odbora za reševanje. Nadzorni odbor je povabil predsednika Enotnega odbora za reševanje k udeležbi na ustreznih sejah leta 2018, da bi okrepil sodelovanje in izmenjavo mnenj na področjih v skupnem interesu. Bančni nadzor v ECB in Enotni odbor za reševanje sta tesno sodelovala pri razvoju politik, ki so relevantne za nadzor in reševanje.

Odlično in okrepljeno sodelovanje je potekalo na tehnični ravni v odborih ter med horizontalnimi funkcijami bančnega nadzora ECB in Enotnega odbora za reševanje. Skupne nadzorniške skupine in notranje skupine za reševanje, pristojne za posamezne kreditne institucije, so poglobile sodelovanje pri različnih temah v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja. Izboljšale so tudi izmenjavo podatkov o posameznih bankah. Po potrebi so izvajale skupne delavnice in srečanja s pomembnimi institucijami.

Bančni nadzor v ECB se je posvetoval z Enotnim odborom za reševanje o načrtih za reševanje

Bančni nadzor v ECB se je v skladu s pravnim okvirom posvetoval z Enotnim odborom za reševanje glede načrtov sanacije, ki so mu jih predložile pomembne institucije, za katere je ECB konsolidacijski nadzornik. Njegova mnenja je upošteval pri oceni načrtov za reševanje ter pri oblikovanju svojih povratnih informacij bankam.

Bančni nadzor v ECB je bil zaprošen za mnenje o načrtih za reševanje

Leta 2018 je bil bančni nadzor v ECB zaprošen tudi za mnenje o načrtih za reševanje, ki jih je oblikoval Enotni odbor za reševanje, vključno z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL) ter z ocenami rešljivosti pomembnih institucij. Načrte je pregledal in odboru podal oceno z nadzorniškega vidika. Osredotočil se je predvsem na način, kako bi načrti za reševanje (MREL in ocene rešljivosti) lahko vplivali na pomembne institucije z vidika nadaljnjega poslovanja na eni strani in na njegov lastni nadzorniški pristop na drugi.

Enotni odbor za reševanje se je enako kot v prejšnjih letih z bančnim nadzorom v ECB posvetoval tudi o izračunu vnaprejšnjih prispevkov v enotni sklad za reševanje. Bančni nadzor v ECB je izračun pregledal, da bi ocenil, ali bi ta lahko vplival na nadaljnje poslovanje pomembnih institucij.

Bančni nadzor v ECB in Enotni odbor za reševanje sta leta 2018 dokončala pregled dvostranskega sporazuma o sodelovanju, ki je bil prvič sklenjen leta 2015 in določa, kako naj Enotni odbor za reševanje in bančni nadzor v ECB sodelujeta in izmenjujeta informacije v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu reševanja. Pregled delovanja in učinkovitosti sodelovanja ter izmenjave podatkov na podlagi sporazuma o sodelovanju sta začela v letu 2017. Pregledala sta izkušnje, pridobljene v prvih dveh letih izvajanja sporazuma, in obravnavala praktične težave, ki so se pri tem pojavile. Da bi olajšala okrepljeno sodelovanje, sta se osredotočila zlasti na izmenjavo informacij. Za transparentnost v odnosu do panoge in splošne javnosti sta sporazum o sodelovanju skupaj s prilogo o izmenjavi informacij objavila vsaka na svojem spletnem mestu.[44]

2.4 Delo v zvezi z načrtovanjem sanacije

Banke pripravijo načrte sanacije, da zagotovijo odpornost v obdobjih hudega stresa na finančnih trgih. Pri ocenjevanju načrtov sanacije si ECB najbolj prizadeva zagotoviti, da so operativni ter jih institucije lahko izvajajo učinkovito in pravočasno. Zanesljivi načrti za sanacijo so bistveni za zagotovitev učinkovitosti evropskega okvira za krizno upravljanje.

Leta 2018 je bil glavni cilj dela v zvezi z načrti za sanacijo dobiti pregled nad celotnim sistemom, tako da bi bilo mogoče pomagati bankam euroobmočja, da izboljšajo svoje načrte za sanacijo. Po treh ciklih ocenjevanja načrtov za načrtov, ki so potekali od leta 2015 do 2017, je ECB 3. julija 2018 svoje ugotovitve bančnemu sektorju predstavila v poročilu o načrtih sanacije, v katerem je opredelila najboljše prakse na petih glavnih področjih: (i) možnosti sanacije, (ii) splošna sposobnost za sanacijo, (iii) kazalniki sanacije, (iv) protokoli (navodila za izvajanje načrtov sanacije) in (v) vaje (simulacije).

Večina bank je dosegla napredek pri načrtovanju sanacije, vendar pa obstaja še veliko možnosti za izboljšanje. To zlasti velja za določanje izvedljivih in verodostojnih možnosti sanacije ter za razvoj okvira kazalnikov za najpomembnejša bančna tveganja in šibke točke.

Za nadzornike je bistvena dobra ocena splošne sposobnosti za sanacijo. Ta jim omogoča, da ocenijo, ali se banka lahko reši iz krize z izvajanjem možnosti za sanacijo, navedenih v njenem načrtu sanacije. Koristna je tudi za organe za reševanje kot podatek za načrtovanje reševanja in opredelitev ciljev glede minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Vendar pa so izkušnje iz preteklih ciklov ocenjevanja pokazale, da banke pogosto precenjujejo svojo splošno sposobnost za sanacijo. Poročilo ECB bankam prikazuje, kako lahko predstavijo svojo splošno sposobnost za sanacijo (npr. tako da upoštevajo medsebojno izključevanje ali odvisnost možnosti, uporabo pri različnih vrstah stresa in operativne omejitve pri hkratni uporabi več možnosti). V prihodnjih ciklih bo ECB predvsem skušala od bank pridobiti verodostojne ocene splošne sposobnosti za sanacijo in banke z omejenimi možnostmi za sanacijo spodbujala, da povečajo svojo sposobnost za sanacijo.

Še eno osrednje vprašanje je, ali banke v primerih hudega stresa svoje sanacijske načrte lahko izvedejo pravočasno in učinkovito. ECB je opredelila dve najboljši praksi za pomoč bankam pri doseganju tega cilja: protokole in vaje. Protokoli so kratka navodila za izvajanje in bankam omogočajo hitro izvajanje načrtov za sanacijo v času kriz. Vaje so simulacije »v živo«, ki bankam pomagajo, da preizkusijo glavne dele načrtov za sanacijo, usposobijo zaposlene za odzivanje na krize in določijo področja, na katerih so potrebne izboljšave.

2.5 Krizni primeri v manj pomembnih institucijah

Za upravljanje kriznih razmer v manj pomembni instituciji sta potrebna temeljita izmenjava informacij in tesno usklajevanje med pristojnim nacionalnim organom kot neposrednim nadzornikom te manj pomembne institucije ter ECB v pregledniški funkciji in v vlogi pristojnega organa za odločanje o skupnih postopkih. Tesnejše sodelovanje je potrebno, kadar se manj pomembna institucija približa točki nerentabilnosti. Takrat morata ECB in pristojni nacionalni organ skupaj razmisliti o njeni likvidaciji ali reševanju ter se dogovoriti o odvzemu dovoljenja, oceni pridobitev ali povečanju kvalificiranih deležev ter o dodelitvi novih dovoljenj (npr. za premostitveno institucijo).

Namen takega sodelovanja na področju kriznega upravljanja je pomagati pristojnim nacionalnim organom in ECB pri njihovih nalogah ter zagotoviti, da so zahtevane informacije na voljo, kadar je treba hitro sprejeti nujne odločitve. Izmenjane informacije, sprejeti ukrepi in sodelovanje med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi so sorazmerni s tveganji, ki jih predstavlja manj pomembna institucija, tudi ob upoštevanju rešitev v zasebnem sektorju, ki jih je že določil pristojni nacionalni organ. Med letom 2018 je sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi in ECB v več primerih krize manj pomembne institucije odlikovala redna in uspešna izmenjava, ki je omogočila, da so bile odločitve sprejete hitro.

Leta 2018 so bili dokončani trije skupni nadzorniški standardi, ki se zdaj uporabljajo:

  1. skupni nadzorniški standard o nadzorniških praksah pristojnih nacionalnih organov za krizno upravljanje manj pomembnih institucij in sodelovanje z organi za reševanje: zagotavlja, da se prakse za krizno upravljanje manj pomembnih institucij dosledno uporabljajo na nacionalni ravni;
  2. skupni nadzorniški standard o nadzorniških postopkih pristojnih nacionalnih organov za manj pomembne institucije, ki so kršile minimalne kapitalske zahteve: spodbuja enotno razumevanje upravnih postopkov za obravnavo poslabšanja finančnega stanja manj pomembnih institucij;
  3. skupni nadzorniški standard za ugotavljanje, da manj pomembna institucija propada ali bo verjetno propadla: spodbuja enotno razumevanje ugotovitve, da manj pomembna institucija propada ali bo verjetno propadla, s poudarkom na uporabi sorazmernosti pri strokovni presoji, s čimer se zagotovi, da je načrtovani ukrep sorazmeren in potreben za doseganje ciljev, ki jih želi doseči nadzornik.

Vsi ti trije skupni nadzorniški standardi bodo skupaj s skupnim nadzorniškim standardom o skupnem okviru sodelovanja za krizno upravljanje manj pomembnih institucij, ki velja od leta 2017, prispevali k uporabi bolj enotnih pristopov v okviru evropskega bančnega nadzora.

3 Izdajanje dovoljenj, uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

3.1 Dovoljenja

3.1.1 Gibanje števila pomembnih institucij

Letna ocena, s katero se v skladu z okvirno uredbo o EMN ugotovi, ali banka ali bančna skupina izpolnjuje katero od meril za določitev pomembnosti,[45] je bila opravljena novembra 2018. Dopolnjena je bila z ad hoc ocenami pomembnosti, ki so se izvajale po spremembah strukture skupin in drugih spremembah v bančnih skupinah. Skupaj je bilo na dan 14. decembra 2018 med pomembne[46] razvrščenih 119 institucij, kar je enako kot v predhodni letni oceni pomembnosti, opravljeni 5. decembra 2017. Spremembe sestave pomembnih institucij med tema datumoma so podrobno navedene v nadaljevanju.

Leta 2018 sta bili zaradi brexita na seznam pomembnih institucij dodani dve novi instituciji. Banki Barclays Bank Ireland PLC in Bank of America Merrill Lynch International DAC sta bili na novo razvrščeni med pomembne institucije, zato jih od 1. januarja 2019 nadzoruje neposredno ECB. Razvrstitev je bila opravljena na podlagi zahteve centralne banke Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland zaradi pričakovane širitve dejavnosti obeh bančnih skupin v euroobmočju.

Permanent tsb Group Holdings plc je bila na podlagi letne ocene pomembnosti prerazvrščena med manj pomembne institucije, ker tri leta zaporedoma ni izpolnila nobenega merila za pomembnost. Centralna banka Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland je banko začela nadzorovati 1. januarja 2019.

Spremembe seznama nadzorovanih bank ECB tekom leta so posledica reorganizacij skupin, prevzemov in združitev, novih dovoljenj in odvzemov licenc.

Leta 2018 je bilo s seznama nadzorovanih bank ECB odstranjenih pet bank:

  • Banco Mare Nostrum, S.A., ki je bila pripojena v družbo Bankia, S.A.;
  • Nordea Bank AB (publ), Suomen sivuliike, finska podružnica Nordea, je prenehala obstajati kot samostojen subjekt, ko se je njena nadrejena banka Nordea Bank AB (publ) pripojila v Nordea Bank Abp;
  • Danske Bank Plc, finska podružnica Danske Bank A/S, je svoje poslovanje prenesla v nadrejeno banko in prenehala obstajati;
  • VTB Bank (Austria) AG je prenehala obstajati, potem ko je bilo njeno poslovanje preneseno v VTB Bank (Europe) S.E. v Nemčiji, ki je nadzorovana kot manj pomembna institucija;
  • ECB je odvzela dovoljenje banki Cyprus Cooperative Bank Ltd.

Štiri banke so bile na novo vključene v neposredni nadzor ECB:

  • z ustanovitvijo skupine Luminor group sta bili na seznam pomembnih institucij dodani banki Luminor Bank AS v Estoniji in Luminor Bank AS v Latviji;
  • Banka Banque Internationale à Luxembourg S.A. je prišla pod neposredni nadzor ECB potem, ko se je odcepila od Precision Capital S.A.;
  • Nordea Bank Abp na Finskem je bila uvrščena med pomembne institucije, ko je na Finskem prejela novo dovoljenje po preselitvi sedeža s Švedske.

Podružnica banke HSBC Bank Plc na Nizozemskem ostaja razvrščena kot manj pomembna. Čeprav je izpolnila merilo velikosti, zaradi nekaterih posebnih okoliščin[47] v zvezi z reorganizacijo skupine HSBC ni mogla biti razvrščena kot pomembna institucija.

Seznam nadzorovanih subjektov se med letom posodablja. Najnovejša različica seznama je dostopna na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru.

Tabela 4

Pomembne in manj pomembne bančne skupine in samostojne banke v EMN po letni oceni pomembnosti v letu 2018

Vir: ECB.
Opombe: Bilančna vsota subjektov, navedenih na seznamu nadzorovanih subjektov, kot je bil objavljen decembra 2018 (z referenčnim datumom 1. november 2018 za strukturo skupine in 14. december 2018 za odločitve o pomembnosti); referenčni datum za bilančno vsoto je 31. december 2017 (ali zadnji razpoložljivi).

Celovita ocena v letu 2018

Leta 2018 je ECB objavila posodobljeno različico metodologije za pregled kakovosti sredstev, ki jo je uporabila v svojih celovitih ocenah. Posodobitev je bila opravljena, da bi se upoštevale spremembe računovodskih predpisov (uvedba MSRP 9) in da bi bili bolje zajeti profili tveganja bank s poslovnimi modeli, osredotočenimi na investicijske storitve (zlasti pomembne za banke, ki se zaradi brexita selijo v države EMN).

Poleg tega se je v drugi polovici leta 2018 začela celovita ocena skupine Nordea Group, potem ko se je banka odločila preseliti svoj sedež in matično družbo s Švedske na Finsko, zaradi česar je bila vključena v evropski bančni nadzor. Ocena bo predvidoma zaključena v drugem četrtletju 2019.

3.1.2 Postopki v zvezi z dovoljenji

Število postopkov

Leta 2018 so pristojni nacionalni organi bančnemu nadzoru v ECB priglasili skupaj 2.696 postopkov v zvezi z dovoljenji, od tega 43 prošenj za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev, 26 odvzemov dovoljenja, 82 postopkov za prenehanje dovoljenja,[48] 100 pridobitev kvalificiranega deleža, 419 postopkov za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev (passporting) ter 2.026 postopkov presoje sposobnosti in primernosti (individualnih ocen za člane uprave in nadzornega sveta, nosilce ključnih funkcij in vodje podružnic v tretjih državah[49]).

Tabela 5

Postopki v zvezi z dovoljenji, priglašenimi ECB

Vir: ECB.

Leta 2018 je bilo zaključenih 2.013 postopkov v zvezi z dovoljenji. V okviru teh postopkov je bilo sprejetih 1.168 odločb,[50] od katerih sta jih 526 odobrila Nadzorni odbor in Svet ECB, 642 pa višje vodstvo v okviru prenesenih pooblastil.[51] Teh 1.168 odločb o dovoljenjih predstavlja približno 61% vseh posameznih nadzorniških odločitev ECB.

V primerjavi z letom 2017 so se gibanja postopkov v zvezi z dovoljenji spremenila: povečalo se je število postopkov za izdajo in prenehanje dovoljenj, število postopkov v zvezi s kvalificiranimi deleži, odvzemi dovoljenj in čezmejnimi dejavnostmi pa se je zmanjšalo. Število postopkov v zvezi z oceno sposobnosti in primernosti se je od leta 2017 zmanjšalo za 10%.

Dogajanja v zvezi s skupnimi postopki

Večina postopkov za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev (približno 81%) se je nanašala na vzpostavitev novih manj pomembnih institucij. Enako kot v letu 2017 sta bila glavna razloga za nove vloge bank za izdajo dovoljenja naraščanje uporabe digitalnih inovacij za zagotavljanje storitev strankam v EU (finančnotehnološki poslovni modeli) in načrtovani izstop Združenega kraljestva iz EU, zaradi katerega se je povečalo število vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v euroobmočju. Leta 2019 se bodo ta gibanja po pričakovanjih nadaljevala: finančnotehnološki sektor bo rastel, več pa bo tudi prestrukturiranj, povezanih z brexitom. Preostalih 19% postopkov za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev se je nanašalo na pomembne institucije, predvsem v zvezi s podaljšanjem dovoljenj za investicijske storitve. En postopek v zvezi s pomembno institucijo se je nanašal na ustanovitev nove podrejene družbe za preselitev sedeža svetovne sistemsko pomembne banke v euroobmočje.

ECB je po opravljenih javnih posvetovanjih marca 2018 v zvezi s politiko izdaje dovoljenj objavila Vodnik za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in Vodnik za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence. Z vodnikoma si prizadeva podpreti skupne nadzorniške prakse in povečati preglednost politik. Po ločenih javnih posvetovanjih oktobra 2018 o drugem delu Vodnika za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence je bila januarja 2019 objavljena konsolidirana izdaja obeh delov.

Postopki za odvzem dovoljenja so ponavadi potrebni, ko banke prostovoljno prenehajo opravljati poslovne dejavnosti ali začnejo postopke za združitve in prevzeme ali druge vrste prestrukturiranja. To zadeva zlasti opustitve dovoljenj s strani pomembnih institucij, ki obsegajo okoli 50% vseh postopkov za odvzem dovoljenja. V omejenem številu primerov je bil odvzem dovoljenja potreben, ker institucija ni izpolnjevala bonitetnih zahtev, kot sta skupaj odločila pristojni nacionalni organ in ECB, ali nacionalnih predpisov o preprečevanju pranja denarja.

Dve tretjini postopkov v zvezi s kvalificiranimi deleži je zadevalo manj pomembne institucije, ena tretjina pa pomembne. Leta 2018 je bil pri pomembnih institucijah zabeležen le omejen del čezmejnih konsolidacijskih aktivnosti bančnega sektorja. Več postopkov je bilo povezanih s pridobitvami večinskih deležev v pomembnih institucijah s strani vlagateljev zasebnega kapitala. Ocena takih transakcij zahteva temeljit nadzor zaradi zapletenih struktur transakcij, kratkih naložbenih obdobij in občasne uporabe financiranja s finančnim vzvodom. Številčno se je večina postopkov v zvezi s kvalificiranimi deleži, ki so bili leta 2018 priglašeni ECB, nanašala na notranjo reorganizacijo delniške strukture nadzorovanih institucij. S tako reorganizacijo se predvsem poskuša poenostaviti struktura skupine in/ali zmanjšati stroške, razlog pa je lahko tudi regulatorna arbitraža.

Brexit je leta 2018 terjal precej nadzora pri oceni bank, ki želijo preseliti dejavnosti subjektov s sedežem v Združenem kraljestvu v euroobmočje. Da bi ECB preprečila ustanavljanje praznih lupin, je nenehno obravnavala te banke in dosegla pomembne prilagoditve njihovih načrtov. Te prilagoditve so med drugim zadevale notranje upravljanje, zaposlovanje in organizacijo, poslovno ureditev, knjiženje in strategijo zavarovanja ter ureditve v skupini.

Dogajanja v zvezi z ocenjevanjem sposobnosti in primernosti

Leta 2018 je ECB obravnavala manj postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti kakor leta 2017. To bi lahko razložili z (i) večjo stabilnostjo odborov bank (leta 2018 manj novih mandatov) in (ii) trajnim učinkom sprememb francoske zakonodaje, ki ne zahteva več ocenjevanja sposobnosti in primernosti za ponovno imenovanje članov nadzornega sveta.

Približno dve tretjini postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti se je nanašalo na člane nadzornega sveta, preostala tretjina pa na člane upravnega odbora, nosilce ključnih funkcij in vodje podružnic v tretjih državah. V približno eni tretjini postopkov ocenjevanja sposobnosti in primernosti, zaključenih leta 2018, je bilo treba opraviti podrobnejšo presojo. V številnih od teh primerov je ECB pomembnim institucijam določila pogoje, obveznosti ali priporočila, da se odpravijo konkretni pomisleki, na primer glede izkušenj in časovne razpoložljivosti kandidatov. Večina teh primerov se je nanašala na člane nadzornega sveta.

Maja 2018 je bila objavljena posodobitev Vodnika za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, s katero je bil ta usklajen s skupnimi smernicami EBA in ESMA za ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij.

Leta 2018 je ECB okrepila dialog z bankami, ki predložijo največ vlog za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, ter objavila video s pojasnili glede ocenjevanja sposobnosti in primernosti, ki ga opravlja ECB. Namen je bil še okrepiti preglednost in komunikacijo glede ocenjevanja sposobnosti in primernosti ter pomagati bankam, da bodo predložile popolne in natančne vloge.

Vloga ocenjevanja sposobnosti in primernosti pri izboljševanju upravljanja banke je bila poudarjena tudi na drugi konferenci o bančnem nadzoru »Governance expectations for banks in a changing financial environment« (pričakovanja glede upravljanja bank v spreminjajočem se finančnem okolju), ki je bila 22. marca 2018.

3.2 Postopki za prijavo kršitev, uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij

Uveljavljanje pravil in sankcije

Po uredbi o EMN in okvirni uredbi o EMN je razdelitev pooblastil za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi odvisna od (i) narave domnevne kršitve, (ii) osebe, odgovorne zanjo, ter (iii) ukrepa, ki ga je treba sprejeti (glej Letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih v letu 2014).

Leta 2018 je ECB vodila 51 postopkov, kar je 13% več kot leta 2017. V teh postopkih je sprejela 16 sklepov, 60% več kot leta 2017

Leta 2018 je ECB še naprej krepila svoje postopke za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, da bi zagotovila učinkovitejši in doslednejši pristop. Hkrati je svoja pooblastila za nalaganje sankcij uporabila pogosteje.

Leta 2018 je začela skupaj 27 postopkov za nalaganje sankcij. Ob upoštevanju 24 postopkov, ki so bili ob koncu leta 2017 še v teku, je v letu 2018 vodila 51 postopkov za nalaganje sankcij (glej tabelo 6), kar pomeni 13-odstotno povečanje v primerjavi s 45 postopki, ki jih je vodila leta 2017. Za 51 postopkov je leta 2018 sprejela 16 sklepov, kar pomeni 60-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej.

Tabela 6

Dejavnosti ECB na področju uveljavljanja pravil in nalaganja sankcij v letu 2018

Vir: ECB.
1) Več sklepov ECB se je nanašalo na več kakor en postopek.

Leta 2018 je ECB naložila tri kazni v znesku 4,8 milijona EUR

Od 51 postopkov za nalaganje sankcij, vodenih v letu 2018, se jih je 22 nanašalo na sum kršitve neposredno veljavne zakonodaje EU (vključno z odločbami in uredbami ECB) s strani 13 pomembnih institucij. Te kršitve, pri katerih je ECB neposredno pristojna za naložitev upravnih kazni, so nastale na področju kapitala, kapitalskih zahtev, poročanja, javnega razkritja in velikih izpostavljenosti. ECB je leta 2018 sprejela tri odločbe o sankcijah in s tem naložila tri kazni v skupnem znesku 4,8 milijona EUR. Kazni je naložila trem nadzorovanim subjektom za kršitve predpisov glede kapitala. Osem od 22 postopkov v zvezi s kršitvami neposredno veljavne zakonodaje EU je bilo v letu 2018 zaključenih predvsem zaradi nepomembnosti domnevne kršitve ali zato, ker v obravnavanih postopkih za uvedbo sankcij ni bilo pravne podlage. Trije od teh osmih postopkov so bili zaključeni s sklepom ECB; za preostalih pet je bilo odločeno, da jih ne bo nadaljevala pred zaslišanjem. Nadaljnjih 11 postopkov je bilo ob koncu leta še v teku.

Pristojni nacionalni organi so na zahtevo ECB uvedli postopek in po oceni, opravljeni v skladu z nacionalno zakonodajo, leta 2018 naložili kazni v skupni višini 1,33 milijona EUR

Preostalih 29 postopkov (od 51) za nalaganje sankcij, vodenih v letu 2018, za katere ECB ni imela neposrednih pooblastil za izrek sankcij in je lahko le zahtevala, da postopke uvedejo pristojni nacionalni organi, se je nanašalo na (i) sume kršitve nacionalne zakonodaje, s katero se prenašajo določbe direktive CRD IV, s strani pomembnih institucij ali fizičnih oseb in (ii) sume kršitve neposredno veljavne zakonodaje EU s strani fizičnih oseb. Ti postopki so se nanašali predvsem na sume kršitev zahtev glede upravljanja. Leta 2018 je ECB obravnavala deset zahtev pristojnih nacionalnih organov za začetek postopka sankcioniranja s področja v nacionalni pristojnosti. Trije od 29 postopkov so bili leta 2018 zaključeni. Pristojni nacionalni organi so na zahtevo ECB in po oceni, opravljeni v skladu z nacionalno zakonodajo, leta 2018 naložili kazni v skupni višini 1,33 milijona EUR.

V grafu 10 je prikazana celotna razčlenitev domnevnih kršitev, zaradi katerih je ECB v letu 2018 vodila postopke za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, po področjih.

Graf 10

Domnevne kršitve, ki so predmet postopkov za uveljavljanje pravil in nalaganje sankcij, se večinoma nanašajo zahteve za upravljanje

Vir: ECB.

Če ima ECB razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, od pristojnega nacionalnega organa zahteva, da zadevo skladno z nacionalno zakonodajo predloži ustreznim organom, ki opravijo preiskavo in po potrebi sprožijo kazenski pregon. Leta 2018 je bila pristojnim nacionalnim organom predložena ena taka zahteva.

Izkušnje s prijavo kršitev po členu 23 uredbe o EMN

ECB je dolžna zagotoviti, da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi, na podlagi katerih lahko kdorkoli prijavi kršitev zakonodaje EU (ta proces navadno imenujemo »žvižgaštvo«). Skladno s tem je ECB vzpostavila mehanizem za prijavo kršitev, ki vključuje spletno platformo, dostopno s spletnega mesta ECB o bančnem nadzoru.

Informacije, prejete prek mehanizma za prijavo kršitev, se ustrezno obravnavajo (npr. z oceno učinka na profil tveganosti banke) in sprejmejo se nadaljnji ukrepi (npr. zahteva za informacije, izvedba inšpekcijskih pregledov na kraju samem ali sprejetje nadzornih ukrepov).

ECB je leta 2018 prejela 124 poročil o kršitvah, kar je 39% več kot leto prej

ECB je leta 2018 prejela 124 poročil o kršitvah, kar je 39% več kot leto prej. Od tega se je 93 prijav nanašalo na domnevno kršitev zakonodaje EU, med njimi jih je bilo 75 s področja nadzorniških nalog ECB, 18 prijav pa je bilo povezanih z nadzorniškimi nalogami pristojnih nacionalnih organov. V drugih primerih je šlo za nacionalna vprašanja, ki niso bila povezana z bonitetnimi zahtevami (npr. varstvo potrošnikov) in so bila potemtakem zunaj področja uporabe mehanizma za prijavo kršitev.

Največ prijav je bilo povezanih z vprašanji upravljanja (80%) ter nepravilnega izračuna kapitala in kapitalskih zahtev (8%). Celotna razčlenitev je prikazana v grafu 11. Vprašanja v zvezi z upravljanjem so se nanašala predvsem na upravljanje tveganj in notranje kontrole, zahteve glede sposobnosti in primernosti ter na organizacijsko strukturo.[52]

Graf 11

Domnevne kršitve, prijavljene v okviru mehanizma za prijavo kršitev, se nanašajo predvsem na vprašanja upravljanja

Vir: ECB.

Leta 2018 so bili v zvezi s prejetimi prijavami kršitev sprejeti naslednji glavni preiskovalni ukrepi:

  • notranja ocena na podlagi obstoječe dokumentacije (45% primerov);
  • zahteve za notranjo preiskavo/revizijo ali za dokumente/pojasnila nadzorovanemu subjektu (40% primerov);
  • inšpekcijski pregledi na kraju samem (15% primerov).

ECB je leta 2018 optimirala tudi pregled in obravnavo prejetih prijav kršitev ter kljub večjemu številu primerov na vse odgovorila učinkovito in pravočasno.

4 EMN kot del evropske in svetovne nadzorne arhitekture

4.1 Evropsko in mednarodno sodelovanje

Banke euroobmočja imajo podružnice in podrejene družbe v 104 državah zunaj EU (podatki z dne 31. decembra 2017)

Banke euroobmočja so prisotne v več kot 100 državah, ki niso članice EU, in EMN obširno sodeluje z nadzornimi organi znotraj in zunaj EU. ECB si prizadeva olajševati sodelovanje tako, da prispeva h kolegijem nadzornikov ter razvija orodja za sodelovanje, kot so sporazumi o sodelovanju in ločeni sporazumi za posamezne primere. Sporazumi o sodelovanju so bili doslej sklenjeni z nasprotnimi strankami, kot so nadzorni organi držav članic EU zunaj euroobmočja, nadzorni organi tretjih držav in nacionalni organi za nadzor trga.

4.1.1 Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi

Sodelovanje z nadzornimi organi znotraj Evropskega gospodarskega prostora

ECB v skladu z določbami uredbe CRD IV, ki urejajo sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi v EU, pogosto sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi iz držav članic EU zunaj euroobmočja.

Bančni nadzor v ECB je do zdaj sklenil tudi tri sporazume o sodelovanju z nacionalnimi organi za nadzor trga iz držav euroobmočja. Sporazumi temeljijo na predlogi, ki sta jo skupaj pripravila ECB in organ ESMA.

Sodelovanje z nadzornimi organi iz tretjih držav

Vloga obstoječih sporazumov o sodelovanju, sklenjenih med pristojnimi nacionalnimi organi euroobmočja in nadzornimi organi tretjih držav, se postopno zmanjšuje, saj se sklepajo sporazumi o sodelovanju med ECB in nadzornimi organi tretjih držav

ECB si prizadeva za plodno sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav in čim boljši tekoči čezmejni nadzor. Kjer je bilo to mogoče, se je bančni nadzor v ECB pridružil obstoječim sporazumom o sodelovanju, ki so jih pristojni nacionalni organi držav euroobmočja sklenili z nadzornimi organi tretjih držav pred vzpostavitvijo EMN. V nekaterih primerih je moral razviti prilagojene rešitve za sodelovanje. Leta 2015 je ECB začela sklepati svoje sporazume o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav, da se ji ne bi bilo treba zanašati na obstoječe sporazume o sodelovanju, sklenjene med pristojnimi nacionalnimi organi držav euroobmočja in nadzornimi organi tretjih držav.

Do zdaj so bile kot enakovredne ocenjene ureditve zaupnosti 40 nadzornih organov tretjih držav

Da bi zagotovili enotno delovanje na ravni EU, bančni nadzor v ECB tesno sodeluje z mrežo organa EBA za enakovrednost (EBA Network on Equivalence), ki ocenjuje enakovrednost ureditev zaupnosti nadzornih organov tretjih držav. Sporazumi o nadzorniškem sodelovanju se lahko sklenejo le, če je zagotovljena zahtevana enakovrednost ureditve varovanja poklicne skrivnosti.

Sodelovanje z nadzornimi organi v Združenem kraljestvu po brexitu

Bistveno je zagotoviti nadaljnje nadzorniško sodelovanje z organi v Združenem kraljestvu po brexitu

Združeno kraljestvo je pomembno svetovno finančno središče in njegove banke poslujejo v euroobmočju in doma. Zaradi načrtovanega izstopa Združenega kraljestva iz EU ECB tesno sodeluje z organi v Združenem kraljestvu, da bi oblikovali okvir sodelovanja, ki bo omogočil nadaljnje in nemoteno nadzorniško sodelovanje ter izmenjavo informacij (za nadaljnje informacije o pripravah na brexit glej okvir 3).

Okvir 3
Priprave na brexit

Leta 2018 se je bančni nadzor v ECB v zvezi z brexitom osredotočal predvsem na naslednji dve vprašanji: (i) oceno načrtov mednarodnih bank, ki želijo preseliti poslovanje iz Združenega kraljestva v euroobmočje; (ii) pregled pripravljenosti bank, ki imajo sedež v euroobmočju in poslujejo v Združenem kraljestvu. ECB je vse leto jasno sporočala bankam, da bi se morale pripraviti na vse možne nepredvidljive dogodke, tudi na scenarij izstopa brez dogovora, ki bi lahko privedel do težavnega brexita brez prehodnega obdobja. Banke, ki se želijo preseliti v euroobmočje, so morale pravočasno, najpozneje pa do konca drugega četrtletja 2018, predložiti vloge za vsa potrebna dovoljenja ECB.

Zato se je število postopkov v zvezi z dovoljenji, ki so jih ocenjevali ECB in pristojni nacionalni organi, v letu 2018 močno povečalo. ECB in pristojni nacionalni organi so ocenjevali tudi načrte bank, ki želijo zaradi brexita razširiti poslovanje svojih že obstoječih subjektov v euroobmočju. V vseh primerih so posebej natančno preučili, ali obstajajo ustrezno upravljanje tveganj in s tem povezane zmogljivosti, da se prepreči ustanavljanje »praznih lupin« v euroobmočju. Poseben poudarek so nadzorniki namenili notranji organizaciji in upravljanju bank, njihovim lokalnim zmogljivostim za upravljanje tveganj in predlaganim modelom knjiženja.[53]

Do konca leta 2018 je večina bank, ki se selijo v euroobmočje, razmeroma dobro napredovala s pripravami – pod vplivom nadzorniških pričakovanj, ki so jih oblikovale skupaj z nacionalnimi organi. Glavna bonitetna vprašanja, ki jih je ugotovila ECB, se bila povezana z modeli knjiženja in poslovanja. Nadzorniki bodo v letu 2019 nadaljevali dialog z bankami, da bi rešili še preostala odprta vprašanja in spremljali izvajanje načrtov preselitve.

V zvezi z bankami, ki imajo sedež v euroobmočju in poslujejo v Združenem kraljestvu, je ECB kot njihov neposredni nadzornik od njih zahtevala, da se pravočasno pripravijo in predložijo ustrezne načrte, ki bodo izpolnjevali nadzorniška pričakovanja ECB. Poseben poudarek je veljal skrbnemu načrtovanju ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za vse možne izide pogajanj ter ustreznim pripravam in načrtom za poslovanje podružnic v Združenem kraljestvu.

ECB je o svojih nadzorniških pričakovanjih še naprej obveščala s posodabljanjem odgovorov na pogosta vprašanja na spletnem mestu bančnega nadzora v ECB in v dvostranskih razpravah z nadzorovanimi subjekti. Poleg tega je z bančnim sektorjem organizirala delavnice o vprašanjih v zvezi z modeli knjiženja bank in njihovim upravljanjem tveganj. V glasilu EMN o nadzoru (SSM Supervision Newsletter) je objavila tudi več ključnih sporočil in izjav o brexitu, leta 2019 pa namerava objaviti še več člankov o vprašanjih, povezanih z brexitom.

Pogled v prihodnost

Ker se približuje izstop Združenega kraljestva iz EU, bo leto 2019 ključnega pomena za delo ECB v zvezi z brexitom. ECB bo še naprej spremljala izvajanje načrtov in priprave v bankah ter njihovo izpolnjevanje nadzorniških pričakovanj EMN. Bančni nadzor v ECB je začel tudi prevzemati neposredni nadzor institucij, ki so postale pomembne zaradi selitve dejavnosti zaradi brexita. Leta 2019 bodo zajete še druge pomembne institucije. Na splošno bo nadzorniško delo, povezano z brexitom, leta 2019 zelo odvisno od tega, kako se bodo razvila politična pogajanja, in od tega, ali bo nazadnje ratificiran sporazum o izstopu, ki vključuje prehodno obdobje. ECB bo pozorno spremljala politične dogodke in presodila, ali mora spremeniti svoja nadzorniška pričakovanja.

4.1.2 Kolegiji nadzornikov

Kolegiji nadzornikov so osnova za skupno ocenjevanje tveganj in za skupne odločitve o kapitalskih in likvidnostnih zahtevah za čezmejne mednarodne banke

Kolegiji nadzornikov so stalne, a prilagodljive koordinacijske strukture, ki združujejo pristojne nacionalne organe, udeležene v nadzoru čezmejnih bančnih skupin. Kolegiji imajo pomembno vlogo pri bankah euroobmočja, prisotnih v državah članicah zunaj euroobmočja.

ECB je konec leta 2018 delovala kot konsolidacijski nadzornik v 29 kolegijih nadzornikov v EU, ki so jim zato predsedovale skupne nadzorniške skupine. To je en kolegij manj kot v letu 2017, ker sta dve banki trenutno v postopku reorganizacije, za banko Nordea pa je bil ustanovljen nov kolegij, potem ko je svoj sedež preselila v državo članico euroobmočja.

Zaradi preselitve banke Nordea v euroobmočje se je tudi število čezmejnih institucij s sedežem v državah članicah EU zunaj euroobmočja, ki poslujejo prek pomembnih institucij v euroobmočju, zmanjšalo s sedem v letu 2017 na šest. ECB dejavno sodeluje v kolegijih za te banke, pri čemer jo zastopa skupna nadzorniška skupina, ki nadzira zadevno podrejeno družbo ali podružnico. ECB tako prispeva h konsolidiranemu nadzoru teh institucij.

Štiri pomembne institucije opravljajo pomembne čezmejne dejavnosti zunaj EU. ECB je ustanovila in vodi kolegije nadzornikov za te banke, da bi olajšala usklajevanje in izmenjavo informacij med zadevnimi nadzorniki.

Šest bank, ki imajo sedež zunaj EU, ima pomembne podrejene družbe v euroobmočju. ECB sodeluje v zadevnih kolegijih kot gostujoči organ. V tej vlogi konstruktivno prispeva k ciljem kolegija in konsolidacijskega nadzornika skladno z mednarodnimi standardi in dogovori.

Leta 2019 se bodo razmere za kolegije verjetno močno spremenile zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU. Po eni strani bodo podrejene družbe in podružnice institucij euroobmočja v Združenem kraljestvu postale subjekti iz tretjih držav. Zato bodo zadevni pristojni organi Združenega kraljestva postali v kolegijih, ki jih vodi ECB, opazovalci iz tretjih držav. Po drugi strani bodo banke Združenega kraljestva postale institucije iz tretjih držav in obstoječi kolegiji, za katere velja evropska zakonodaja, bodo verjetno postali kolegiji iz držav zunaj EU. Več institucij iz Združenega kraljestva tako načrtuje selitev svojega poslovanja v euroobmočje. Morda bo treba ustanoviti večje število novih kolegijev in ECB jih bo morda morala voditi kot konsolidacijski nadzornik. Podobno lahko ECB postane gostujoči nadzornik v kolegijih, ki jih bodo vodile tretje države.

4.1.3 Stanje na področju tesnega sodelovanja

Države članice EU, katerih valuta ni euro, lahko sodelujejo v EMN na podlagi ureditve o tesnem sodelovanju. Glavni pogoji za to so določeni v členu 7 uredbe o EMN, postopkovni vidiki pa so opredeljeni v Sklepu ECB/2014/5.

Julija 2018 je Bolgarija vložila uradno prošnjo za vzpostavitev tesnega sodelovanja med ECB in centralno banko Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) ter tako postala prva država članica zunaj euroobmočja, ki je sprejela uradne ukrepe za sodelovanje v bančni uniji.

ECB bo odločala o vzpostavitvi tesnega sodelovanja, ko bo dokončala oceno bolgarske prošnje. V ta namen bo opravila celovito oceno šestih bolgarskih kreditnih institucij in nacionalne zakonodaje, ob tem pa bo upoštevala tudi njeno izvajanje v praksi. Vzporedno s tem ECB tesno sodeluje s centralno banko Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) kot pristojnim nacionalnim organom, da bi podprla njeno nemoteno vključitev v EMN.

4.1.4 Odbor EBA za pregled

Bančni nadzor v ECB je še naprej dejavno prispeval k delu Odbora EBA za pregled. Ta odbor redno organizira in izvaja medsebojne preglede dejavnosti evropskih bančnih nadzornikov, da bi povečal enotnost nadzorniških odločitev. Pregledi se osredotočajo na stopnjo konvergence pri uporabi evropske zakonodaje in na dobre prakse, ki so jih razvili relevantni organi.

Leta 2018 je Odbor EBA za pregled opravil medsebojni pregled regulativnih tehničnih standardov o uradnem obveščanju o čezmejnem opravljanju storitev na podlagi členov 35, 36 in 39 direktive CRD IV. Cilj je bil oceniti podrobnost in pravočasnost informacij, ki jih banke zagotavljajo nacionalnim in gostujočim organom. Na podlagi pregleda je bilo tudi ocenjeno, ali so bili nacionalni organi zadovoljni s prejetimi informacijami in ali so gostujoči organi prejeli bistvene informacije, ki jim omogočajo, da se pripravijo na nadzor.

V euroobmočju je ECB zadnja odgovorna za naloge v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev v povezavi s pomembnimi institucijami znotraj in zunaj EMN. ECB spremlja te postopke passportinga, pri čemer se ustrezni deli teh postopkov izvajajo ob pomoči pristojnih nacionalnih organov (npr. zbiranje obvestil pomembnih institucij in izvajanje začetnih ocen popolnosti obvestil).

Sklep medsebojnega strokovnega pregleda je bil, da ima ECB vzpostavljene popolnoma celovite procese. Vendar je bilo na podlagi pregleda ugotovljeno, kje bi bilo postopke mogoče izboljšati ali poenostaviti – teme, s katerimi se ECB in pristojni nacionalni organi že ukvarjajo.

4.1.5 Programi MDS za ocenjevanje finančnega sektorja

Programi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za ocenjevanje finančnega sektorja (IMF Financial Sector Assessment Programmes, FSAP) so celoviti in poglobljeni pregledi finančnega sektorja posamezne jurisdikcije. Obsegajo (i) določitev glavnih ranljivih točk in oceno odpornosti finančnega sektorja; (ii) oceno okvira politik posamezne države za zagotavljanje finančne stabilnosti ter oceno njenega nadzornega okvira in izvajanja nadzora ter (iii) oceno finančnih varnostnih mrež in sposobnosti finančnega sistema, da upravlja in razreši finančno krizo.

V letu 2018 je MDS dokončal oceno FSAP za euroobmočje

Januarja 2017 je predsednik Ekonomsko-finančnega odbora EU zaprosil MDS, naj izvede prvo oceno FSAP za EU/euroobmočje z namenom priznanja nove arhitekture bančnega nadzora in reševanja v euroobmočju. Ta ocena FSAP se je začela junija 2017, sklepne ugotovitve pa so bile objavljene julija 2018. Med drugim je bila osredotočena na bančni nadzor in krizno upravljanje pomembnih institucij. V ta namen je MDS izvedel (i) podrobno ocenjevanje relevantnih temeljnih baselskih načel za učinkovit bančni nadzor,[54] na podlagi katerega je oblikoval ocene skladnosti, ter (ii) analizo ureditev za reševanje in krizno upravljanje bank euroobmočja, v kateri je upošteval dokument Odbora za finančno stabilnost (FSB) o ključnih značilnostih uspešnih režimov reševanja finančnih institucij (Key Attributes of Effective Resolution Regimes for Financial Institutions). Poleg tega je MDS v okviru ocene finančne stabilnosti FSAP ocenil solventnost bančnega sektorja. Ugotovitve te ocene FSAP so bile podlaga za posvetovanja po členu IV Statuta MDS 2018 z državami euroobmočja.

Priporočila FSAP MDS so bila naslovljena na ECB in na zakonodajalce

ECB je pozdravila rezultate FSAP za euroobmočje. Za nekatera od priporočil mora ECB sprejeti ukrepe za prilagoditev svojih notranjih struktur in/ali procesov. Predvsem je v zvezi z bančnim nadzorom priporočeno, da ECB: (a) nadaljuje svoja sedanja prizadevanja za poenostavitev notranjih procesov in postopkov odločanja, saj je z njimi že dosegla učinkovitejšo rabo virov in pravočasnejše odzive na nova nadzorna vprašanja; (b) zagotovi, da se s kadrovskimi ureditvami s pristojnimi nacionalnimi organi zagotovijo potrebni kadri za skupne nadzorniške skupine in inšpekcijske preglede na kraju samem; ter (c) izboljša nekatere vidike svojega nadzorniškega pristopa, kot so njena nadzorniška pričakovanja, da bi izboljšala transparentnost, in okrepi nadzor likvidnostnega tveganja. Številna druga priporočila zahtevajo, da sozakonodajalca EU sprejmeta ukrepe za spremembo prava EU. Med njimi sta priporočilo, naj se spodbuja nadaljnje poenotenje evropskih regulativnih zahtev, da se prepreči razdrobljenost po državah, in priporočilo, naj se ECB dodelijo nadzorniška pooblastila nad vsemi pomembnimi oblikami kreditnega posredovanja v euroobmočju. To se nanaša na nadzor podružnic v tretjih državah in še zlasti zadevnih čezmejnih investicijskih podjetij. Še eno relevantno priporočilo je, da bi bilo treba evropsko zakonodajo še bolj uskladiti z baselskimi standardi. Bančni nadzor v ECB je pripravil akcijski načrt za obravnavo priporočil, ki spadajo v okvir nadzornih pristojnosti ECB. Ta načrt je potrdil Nadzorni odbor.

Pri prihodnjih nacionalnih programih FSAP bo imel MDS še naprej celostno obravnaval pregledovane bančne sisteme in obenem preprečeval podvajanje s FSAP za euroobmočje. Po analogiji z obravnavo denarne politike v nacionalnih poročilih MDS po členu IV tudi nacionalne ocene FSAP ne bi smele vključevati ocen učinkovitosti bančnega nadzora ECB/EMN. Ta splošni pristop omogoča, da MDS uskladi področje uporabe nacionalnih ocen FSAP in tudi ocen FSAP euroobmočja z novo arhitekturo bančnega nadzora in reševanja v EU. Pomagal bo zagotoviti, da bodo nadzor in nasveti MDS še naprej učinkoviti in relevantni za vse zadevne organe. MDS je v letu 2018 zaključil nacionalno oceno FSAP za Belgijo[55] ter začel izvajati oceno FSAP za Francijo, Italijo in Malto. Nacionalni FSAP za Avstrijo je predviden za leto 2019.

4.2 Sodelovanje pri oblikovanju evropskega in mednarodnega regulativnega okvira

4.2.1 Prispevek k baselskemu procesu

Leta 2018 so bile glavne dejavnosti Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS) dokončanje pobud politike, ki so že bile v teku, ocena učinkov pokriznih reform in vzpostavitev močnega nadzora. ECB, ki dejavno sodeluje pri delu Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS), je sodelovala v razpravah o usmeritvah politik, prispevala strokovno znanje za različne skupine odbora BCBS (npr. o regulativni arbitraži), sodelovala s člani odbora BCBS v EU in po svetu ter prispevala k ocenam učinka novih standardov. ECB je sodelovala predvsem pri delu v zvezi svežnjem reform Basel III.

Ker se poudarek zdaj preveša na izvajanje dogovorjenih reform, ECB podpira zakonodajalce in odbor BCBS, da bi bile reforme učinkovite

Leta 2018 si je odbor BCBS še naprej prizadeval, da bi se okvir Basel III izvajal v celoti, pravočasno in enotno, ter bolj splošno, da bi zagotovil močan bančni nadzor. To delo bo nadaljeval tudi v naslednjih letih.

Odbor je začel tudi celovit delovni program za ocenjevanje reform, uvedenih po krizi. S tem programom bo ocenil učinkovitost posameznih standardov, interakcijo med standardi, njihovo skladnost in tveganje regulativne arbitraže ter širši makroekonomski učinek reform, uvedenih po krizi. ECB bo še naprej dejavno prispevala k delu odbora BCBS.

4.2.2 Delo na področju evropske zakonodaje

ECB je v letu 2018 še naprej sodelovala pri reformah zakonodaje EU. Ob pregledu bančne zakonodaje EU (CRR/CRD IV, direktive BRRD in uredbe o enotnem mehanizmu reševanja) je ECB pozdravila rezultat političnih pogajanj med Svetom Evropske unije in Evropskim parlamentom decembra 2018, kar je utrlo pot dokončnemu sprejetju zakonodaje pred evropskimi volitvami maja 2019. Ta zakonodaja je pomemben mejnik pri krepitvi odpornosti bančnega sektorja z izvajanjem mednarodnih standardov in pri nadaljnjem zmanjševanju tveganj. To bi moralo omogočiti nadaljnji napredek za dokončanje bančne unije, vključno z evropskim sistemom jamstva za vloge. V tem kontekstu je ECB še naprej sodelovala pri delu priložnostne delovne skupine za krepitev bančne unije.

Leta 2018 je ECB prispevala tudi k drugim zakonodajnim dokumentom, zlasti k predlogom Evropske komisije o regulativi za investicijska podjetja, krite obveznice, nedonosne izpostavljenosti ter predlogom za okrepitev mandata EBA pri preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma. ECB je na zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije izdala mnenja, v katerih je predstavila svoje nasvete za sozakonodajalca.[56]

4.2.3 Prispevek k delu EBA

Bančni nadzor v ECB in EBA tesno sodelujeta na različnih področjih – kar potrjuje veliko število predstavnikov ECB v odborih in na delovnih področjih EBA

Bančni nadzor v ECB je vse leto 2018 tesno sodeloval z organom EBA pri doseganju njunih skupnih ciljev za povečanje finančne stabilnosti in krepitev enotnega nadzora za celoten evropski bančni sektor.

Bančni nadzor v ECB je dejavno prispeval k delu organa EBA na vseh ravneh. Predstavniki bančnega nadzora v ECB so v letu 2018 sodelovali v skupno 50 odborih in na delovnih področjih EBA, od tega v štirih v vlogi predsedujočega ali sopredsedujočega. Bančni nadzor v ECB je sodeloval v Odboru nadzornikov EBA kot član brez glasovalne pravice.

Sodelovanje vključuje izvajanje svežnja za dokončanje okvira Basel III, priprav na brexit, delo na področju vrednotenja modela, presoje sposobnosti in primernosti, zunanjega izvajanja, EUCLID in zmanjšanje nedonosnih posojil

Sodelovanje EBA in bančnega nadzora v ECB je zajemalo številne zadeve. ECB je na primer prispevala k odgovoru organa EBA na prošnjo Evropske komisije za mnenje o izvajanju svežnja za dokončanje okvira Basel II. Prispevala je tudi k mnenju EBA o izstopu Združenega kraljestva iz EU[57] (glej okvir 3) ter k tehničnim standardom in smernicam EBA za notranje modele in validacijo modelov.[58]

Še en vidik, ki je osrednjega pomena za nadzor, je pregled zanesljivosti ureditev upravljanja bank in primernosti članov uprav. Revidirani Vodnik ECB za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, objavljen maja 2018, uporablja terminologijo iz direktive CRD IV, skupnih smernic ESMA in EBA o primernosti ter smernic EBA o notranjem upravljanju. To je sorodno delu za posodobitev smernic o ureditvah zunanjega izvajanja, za katero je organ EBA leta 2018 opravil javno posvetovanje (glej razdelek 1.4).

Bančni nadzor v ECB je prispeval tudi k nadaljnjemu razvoju evropskega akcijskega načrta za nedonosna posojila (glej razdelek 1.2). Oktobra 2018 je organ EBA dokončal smernice o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti, ki so usklajene z napotki bančnega nadzora v ECB v zvezi z nedonosnimi posojili. Za zbiranje in pregled nadzorniških podatkov po evropskem bančnem sektorju EBA in bančni nadzor v ECB zdaj razvijata evropsko centralizirano infrastrukturo za nadzorniške podatke (EUCLID). Leta 2018 je delovna skupina EBA/ECB o izvajanju EUCLID nadzorovala skupna prizadevanja in organizirala tehnične delavnice, da bi zagotovili uskladitev podatkovnih modelov, kategorizacijo subjektov in obveznosti poročanja.

ECB je po postopku »upoštevaj ali pojasni« organ EMA obvestila v zvezi s sedmimi smernicami, eno smernico skupnega odbora in tremi priporočili

EBA uporablja postopek »upoštevaj ali pojasni« za spodbujanje poenotenja zakonodaje v EU.[59] ECB kot pristojni organ za neposredni nadzor pomembnih institucij mora po tem postopku obvestiti EBA o tem, ali izpolnjuje oziroma namerava izpolnjevati na novo izdane smernice in priporočila. V letu 2018 je ECB obvestila organ EBA v zvezi s sedmimi smernicami, eno smernico skupnega odbora in tremi priporočili, kot je dokumentirano na spletnem mestu bančnega nadzora v ECB.[60] Bančni nadzor v ECB je do zdaj vedno obvestil organ EBA, da izpolnjuje ali namerava izpolnjevati zadevne smernice organa EBA.

4.2.4 Prispevek k delu Odbora za finančno stabilnost

Bančni nadzor v ECB je v letu 2018 dejavno prispeval k delu Odbora za finančno stabilnost (FSB), zlasti na področjih nadzorniškega in regulativnega sodelovanja, izvajanja standardov in reševanja. Sodeloval je tudi na sejah njegove regionalne posvetovalne skupine za Evropo.

FSB zdaj predvsem spremlja izvajanje globalnih reform finančnega sektorja in ocenjuje njihove učinke. Bančni nadzor v ECB bo dejavno sodeloval v relevantnih pobudah FSB, katerih namen je ugotoviti, kako dogovorjene reforme vplivajo na posamezne oblike posojil, med drugim tudi zato, da izpostavi, kako stabilen in dobro delujoč bančni sektor prispeva k vzdržni gospodarski rasti. Poleg tega bo bančni nadzor v ECB prispeval k delu v zvezi s številnimi pomembnimi področji politik, kot so problem bank, ki so »prevelike, da bi propadle«, reševanje, krizno upravljanje in tveganja, ki nastajajo zaradi uporabe novih tehnologij v finančnih storitvah.

5 Organizacijska struktura bančnega nadzora v ECB

5.1 Izpolnjevanje obveznosti na področju demokratične odgovornosti

Bančni nadzor v ECB je še naprej tesno sodeloval z Evropskim parlamentom in Svetom EU

V skladu z uredbo o EMN je to letno poročilo eno glavnih sredstev za izpolnjevanje demokratične odgovornosti bančnega nadzora v ECB do Evropskega parlamenta in Sveta EU. Kot določa uredba, morajo za nadzorniške naloge ECB veljati ustrezne zahteve glede preglednosti in demokratične odgovornosti. ECB pripisuje velik pomen vzdrževanju in celoviti uporabi okvira demokratične odgovornosti, natančno opredeljenega v medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in ECB ter v sporazumu o sodelovanju med Svetom EU in ECB.

Kar zadeva stike z Evropskim parlamentom v letu 2018, je predsednica Nadzornega odbora nastopila pred parlamentarnim Odborom za ekonomske in monetarne zadeve, (i) da bi predstavila letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih v letu 2017 (26. marca), (ii) na dveh navadnih javnih obravnavah (19. junija in 20. novembra) ter (iii) na štirih priložnostnih izmenjavah mnenj (26. marca, 19. junija, 9. septembra in 20. novembra). Med ključnimi temami razprav so bila nedonosna posojila, vloga ECB pri preprečevanju pranja denarja in stresni test EBA v letu 2018. Leta 2018 je ECB objavila tudi 35 odgovorov na pisna vprašanja poslancev Evropskega parlamenta o temah bančnega nadzora. Vprašanja so obravnavala številne teme, kot so nedonosna posojila, manj pomembne institucije ter sposobnost in primernost direktorjev bank.

Poleg tega je ECB v skladu z medinstitucionalnim sporazumom Evropskemu parlamentu posredovala zapisnike sej Nadzornega odbora.

Kar zadeva Svet EU, se je predsednica Nadzornega odbora udeležila treh sej Euroskupine, od katerih je bila prva 19. februarja. Predsednica je 27. aprila predstavila Letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih v letu 2017. 5. novembra se je udeležila izmenjave mnenj o izvajanju nadzorniških nalog ECB.

Bančni nadzor v ECB je tudi leta 2018 izpolnjeval svoje obveznosti poročanja nacionalnim parlamentom, kot je določeno v uredbi o EMN. Objavil je šest odgovorov na pisna vprašanja članov nacionalnih parlamentov.

ECB je leta 2018 prispevala tudi k revizijam Evropskega računskega sodišča v organih ESRB in EBA v zvezi z stresnimi testi na ravni EU. ECB je v vlogi institucije, ki zagotovi dokaze, Evropskemu računskemu sodišču omogočila preiskovanje teh zadev ter opisala, kako poteka sodelovanje.

Hkrati je ECB izvajala priporočila iz dveh poročil Evropskega računskega sodišča o bančnem nadzoru v ECB, ki sta bili objavljeni januarja 2018 in novembra 2016 ter sta obravnavali predvsem krizno upravljanje ter bolj splošno delovanje EMN.

ECB nadvse ceni revizije, ki jih izvaja sodišče, s katerim tesno sodeluje in mu zagotavlja vse informacije, ki jih potrebuje za svoje delo. Glede na določbe Pogodbe v zvezi z obsegom pristojnosti Evropskega računskega sodišča za revizijo ECB je Evropska komisija leta 2017 predlagala, da ECB in sodišče skleneta medinstitucionalni dogovor za »opredelitev načinov izmenjave informacij«. Razprave med ECB in sodiščem o tej zadevi še potekajo.

Okvir 4
Nagnjenost k tveganju v EMN

Marca 2018 je bančni nadzor v ECB objavil Nadzorniški priročnik, ki pojasnjuje delovanje in ključne procese, s katerimi ECB izvaja bančni nadzor v euroobmočju. Kot nadaljevanje je ECB objavila izjavo o nagnjenost k tveganjem v EMN. Namen te izjave je omogočiti zunanjim deležnikom, da bolje razumejo cilj ECB in njen splošni pristop. Bančni nadzor v ECB prispeva k stabilnosti finančnega sistema tako, da se zavzema za odporen in dobro delujoč bančni sektor, ki lahko izpolni svojo funkcijo zagotavljanja storitev gospodarstvu. ECB s tem namenom izvaja nadzor, ki je usmerjen v prihodnost in temelji na oceni tveganj. Vendar pa cilj bančnega nadzora v ECB ni preprečevati samih propadov bank. Politika, ki ne dopušča nobenega propada banke, ni ne izvedljiva ne zaželena.

5.2 Transparentnost in komuniciranje

Bančni nadzor v ECB je svojo obveznost glede transparentnosti izpolnjeval tako, da je svoje dejavnosti še naprej pojasnjeval po različnih komunikacijskih poteh. V letu 2018 sta imeli predsednica in podpredsednica Nadzornega odbora 32 govorov, oba predstavnika ECB v Nadzornem odboru pa 11. Skupaj so opravili tudi 20 pogovorov za medije. Bančni nadzor v ECB je objavil 31 sporočil za javnost in štiri pisma neposredno nadzorovanim bankam. Digitalno glasilo EMN o nadzoru (Supervision Newsletter), ki ima že več kot 5.000 naročnikov, je novembra obeležilo drugo obletnico. ECB je prek svojih kanalov v družbenih medijih opozarjala na nove informacije in zagotavljala široko objavo ključnih vsebin.

Poleg tega sta na začetku leta predsednica in podpredsednica Nadzornega odbora na tiskovni konferenci predstavili prednostne naloge bančnega nadzora. Sodelovali sta tudi na dogodkih, ki jih je vodila ECB in so bili namenjeni mlajšim ciljnim skupinam. V okviru prvega dialoga ECB z mladimi, ki je potekal v centralni banki Banco de España v Madridu, je predsednica razpravljala s skupino 40 mladih strokovnjakov iz finančne industrije, v okviru drugega dialoga pa sta predsednica in podpredsednica skupaj sodelovali v razpravi z več kot 260 študenti in diplomanti fakultete Frankfurt School of Finance and Management. ECB je v letu 2018 odgovorila tudi na več kot 1.600 vprašanj javnosti v zvezi z bančnim nadzorom in gostila 31 prilagojenih predavanj za okrog 1.000 udeležencev na teme, povezane z nadzorniškimi pristojnostmi ECB.

5.3 Odločanje

5.3.1 Nadzorni odbor in usmerjevalni odbor

V letu 2018 se je Nadzorni odbor sestal dvajsetkrat. Od tega je bilo 14 sej v Frankfurtu na Majni in pet telekonferenčnih. Ena seja je na povabilo centralne banke Banco de España potekala v Madridu. Nadzorni odbor je večino odločitev sprejel po pisnem postopku.[61] Od 119 bančnih skupin, ki jih je ECB leta 2018 neposredno nadzorovala, jih je 35 zahtevalo, da formalne odločitve ECB prejemajo v uradnem jeziku EU, ki ni angleščina.

Slika 3

Odločitve Nadzornega odbora v letu 2018

Opombe:
1) Ta številka vključuje pisne postopke o posameznih nadzorniških odločitvah in o drugih zadevah, kot so skupne metodologije in posvetovanja Nadzornega odbora. En pisni postopek lahko vsebuje več nadzorniških odločitev.

2) Ta številka se nanaša na posamezne nadzorniške odločitve, naslovljene na nadzorovane subjekte ali njihove morebitne prevzemnike, ter na navodila pristojnim nacionalnim organom glede pomembnih in manj pomembnih institucij. Ena odločitev lahko vsebuje več nadzornih odobritev. Zaradi uporabe okvira za prenos pooblastil vseh nadzorniških odločitev, zajetih v tej številki, ni odobril Nadzorni odbor in sprejel Svet ECB. Nadzorni odbor je odločal tudi o vrsti horizontalnih vprašanj (npr. skupne metodologije) in institucionalnih vprašanj.
3) Teh 1006 sklepov o presoji sposobnosti in primernosti zajema 2026 posameznih postopkov (glej razdelek 3.1.2).

Nadzorni odbor se je poleg končnih predlogov odločitev za posamezne banke, ki se posredujejo Svetu ECB, po postopku brez ugovarjanja ukvarjal z več horizontalnimi vprašanji, predvsem o uporabi skupnih metodologij in okvirov na določenih področjih nadzora. Nekatere od teh odločitev so pripravile začasne strukture, ki jih je pooblastil Nadzorni odbor, sestavljene pa so bile iz predstavnikov višjega vodstva ECB in pristojnih nacionalnih organov. Opravile so pripravljalno delo glede tem, kot so metodologija SREP, nadzorni pristop do nadzorovanih institucij z velikim obsegom nedonosnih posojil in poenostavitve postopkov v EMN.

Nadzorni odbor

Sprednja vrsta (z leve proti desni): Fabio Panetta, Denis Beau, Liga Kleinberga (nadomestna članica za Pētersa Putniņša), Tom Dechaene, Andrea Enria, Catherine Galea, Margarita Delgado, Vita Pilsuma (nadomestna članica za Zojo Razmusa), Stelios Georgakis (nadomestni član za Yiangosa Demetriouja).
Srednja vrsta (z leve proti desni): Frank Elderson, Renata Bagdonienė (nadomestna članica za Vytautasa Valvonisa), Vladimír Dvořáček, Elisa Ferreira, Ignazio Angeloni, Anneli Tuominen, Helmut Ettl, Felix Hufeld, Andreas Ittner.
Zadnja vrsta (z leve proti desni): Ed Sibley, Claude Wampach, Primož Dolenc, Joachim Wuermeling, Andres Kurgpõld (nadomestni član za Kilvarja Kesslerja), Pentti Hakkarainen, Eric Cadilhac, Oliver Bonello, Ilias Plaskovitis.

Usmerjevalni odbor je leta 2018 imel 12 sej, od tega deset v Frankfurtu na Majni, eno telekonferenčno, ena pa je na povabilo centralne banke Banco de España potekala v Madridu. Aprila je bila izvedena običajna rotacija petih članov pristojnih nacionalnih organov, imenovanih za dobo enega leta.

5.3.2 Poenostavitev odločanja

Leta 2018 je skupina za poenostavitev v EMN (glej razdelek 5.4) predlagala in izvedla več ukrepov za optimizacijo delovanja Nadzornega odbora, tako da je poenostavila postopke odločanja in tudi izboljšala dostop do informacij za člane. Trije ukrepi so bili bistveni za ta prizadevanja: (i) zmanjšanje števila sej Nadzornega odbora ter števila pisnih postopkov in informacij, da se člani lahko osredotočijo na najpomembnejša nadzorniška vprašanja; (ii) optimizacija in poenostavitev sej Nadzornega odbora, da bi bile čim bolj učinkovite in uspešne; ter (iii) racionalizacija in nadaljnje povečanje pretoka informacij Nadzornemu odboru.

Eden od ukrepov, ki je najbolj vplival na odločanje, je bil razširitev okvira za prenos pooblastil na dodatne vrste rutinskih nadzorniških odločitev ECB. Marca 2018 se je okvir za prenos pooblastil razširil na pristojnosti odločanja v zvezi z odločitvami o zmanjšanju kapitala, razporeditvi instrumentov lastniškega temeljnega kapitala ter, kadar to zahteva nacionalna zakonodaja, na razporeditev instrumentov dodatnega temeljnega kapitala (Tier 1/Tier 2).

5.3.3 Upravni odbor za pregled

Upravni odbor za pregled (ABoR)[62] je organ ECB, sestavljen iz članov, ki so kot posamezniki in skupina neodvisni od ECB ter so zadolženi, da na podlagi dopustne zahteve za pregled preverijo odločitve o nadzorniških zadevah, ki jih sprejme Svet ECB. Pregled ABoR se osredotoča na »postopkovno in vsebinsko skladnost« sporne odločitve ECB z uredbo o EMN, pri čemer se upošteva diskrecijska pravica ECB. S praktičnega vidika pregled ABoR obsega preverjanje, ali je bil upoštevan predpisani postopek, ali je odločitev ustrezno utemeljena in skladna z veljavnimi zakoni, ali se je v ocenjevanju pojavila očitna napaka, ali je odločitev očitno nesorazmerna ter ali je ECB zlorabila svoja pooblastila. Rezultat pregleda je nezavezujoče mnenje, ki je naslovljeno na Nadzorni odbor in vsebuje predlog, naj se prvotna odločitev razveljavi ali nadomesti z odločitvijo enake vsebine ali nadomesti s spremenjeno odločitvijo, preden jo dokončno odobri Svet ECB po postopku z neugovarjanjem.

Leta 2018 je bilo na Upravni odbor za pregled naslovljenih pet novih zahtev za upravni pregled nadzorniške odločitve ECB. Odbor je sprejel štiri mnenja, saj je bila ena zahteva za pregled umaknjena, potem ko je ECB pripravila popravek nadzorniške odločitve (glej tabelo 7). V vseh primerih, pregledanih leta 2018, je ABoR v okviru preiskovalne faze opravil zaslišanje, zato sta imela vložnik in ECB dodatno priložnost predložiti pripombe v zvezi s sporno odločitvijo.

Tabela 7

Število pregledov Upravnega odbora za pregled

Vir: ECB.

Obravnavane teme in pomembna vprašanja

Zahteve, ki jih je pregledal ABoR, so se nanašale na različne vrste nadzorniških odločitev: skladnost z nadzorniškimi zahtevami, odvzem dovoljenja, pridobitev kvalificiranih deležev in upravne sankcije.

Pregled odločitev ECB je bil leta 2018 povezan predvsem z vprašanji skladnosti s postopkovnimi pravili (npr. natančno navajanje dejstev, ustrezna pravna podlaga, zadostna obrazložitev in načelo sorazmernosti), ter s sodelovanjem med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi pri pripravi sklepov ECB.

Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Leta 2018 je bilo izdanih 19 neposrednih ukrepov v zvezi z ECB in v dveh primerih, ki sta se nanašala na ECB, je bila pri Sodišču Evropske unije proti sodbi Splošnega sodišča Evropske unije (»Splošno sodišče«) vložena pritožba. Leta 2018 je bila sprejeta razsodba o dveh skupinah primerov, ki sta se nanašali na bančni nadzor v ECB – 24. aprila 2018 je Splošno sodišče potrdilo odločitve ECB, naslovljene na Caisse régionale de crédit agricole mutuel Alpes Provence (Zadeva T‑133/16), Caisse régionale de crédit agricole mutuel Nord Midi-Pyrénées (Zadeva T‑134/16), Caisse régionale de crédit agricole mutuel Charente-Maritime Deux-Sèvres (Zadeva T‑135/16) in Caisse régionale de crédit agricole mutuel Brie Picardie (Zadeva T‑136/16). ECB je v teh štirih odločitvah, ki jih je sprejela 7. oktobra 2015, potrdila imenovanje določenih oseb za predsednike upravnih odborov vsake od bank vložnic, vendar je nasprotovala temu, da bi te osebe hkrati opravljanje funkcijo »dejanskega direktorja« v vsaki od teh bank. 13. julija 2018 je Splošno sodišče razveljavilo odločitev ECB, naslovljeno na La Banque Postale (Zadeva T-733/16), BNP Paribas (Zadeva T-768/16), Crédit Agricole SA (Zadeva T-758/16), Société générale (Zadeva T-757/16), Confédération nationale du Crédit mutuel (Zadeva T-751/16) in BPCE (Zadeva T-745/16). ECB je v teh šestih odločitvah zavrnila prošnje bank za dovoljenje, da iz izračuna svojega koeficienta finančnega vzvoda izključijo nekatere izpostavljenosti do Caisse des Dépôts et Consignations (CDC), povezane z vlogami znotraj okvira livret A, varčevalnih računov livret de développement durable et solidaire in livret d’épargne populaire.

5.4 Izboljševanje učinkovitosti in uspešnosti EMN

5.4.1 Oddelek ECB Zagotavljanje kakovosti nadzora: pregled dela, opravljenega od njegove ustanovitve

Da bi povečala verodostojnost bančnega nadzora v ECB in zagotovila izvajanje visokokakovostnega, enotnega nadzora v EMN, je ECB ustanovila oddelek Zagotavljanje kakovosti nadzora (SQA). Ta oddelek deluje v tesnem sodelovanju z mrežo funkcij pristojnih nacionalnih organov za zagotavljanje kakovosti, ki obravnava in zagotavlja informacije o rezultatih oddelka Zagotavljanje kakovosti nadzora, ki vplivajo na pristojne nacionalne organe.

Ta oddelek uporablja številna medsebojno povezana orodja, zlasti naknaden pregled kakovosti, da ustvarja vrednost. Cilj je spodbujati kakovost in doslednost ter zagotoviti, da je bančni nadzor v ECB učinkovit. Poleg tega oddelek deluje kot vozlišče za izmenjavo najboljših praks.

Način delovanja tega oddelka temelji na odprtem sodelovanju ter vzajemnem razumevanju z udeleženimi poslovnimi enotami in pristojnimi nacionalnimi organi, iz katerega so razvidne njihove dejanske nadzorne prakse, tveganja, šibkosti in potrebe za izvedljive izboljšave. Zato si prizadeva zagotavljati konstruktivne, v prihodnost usmerjene rešitve, ki temeljijo na tveganjih ter obravnavajo rezultate, metodologije, procese in orodja EMN.

Oddelek po vsakem pregledu kakovosti skupaj z relevantnimi poslovnimi področji oblikuje predloge za izboljšave, v katerih med drugim določi tudi naslovnike in rok za izvedbo predlogov. To pomeni, da naslovniki predlogov ohranijo nadzor nad procesom, saj so sami najbolj zainteresirani, da predloge izvedejo. Od svoje ustanovitve je oddelek opravil 24 pregledov, na podlagi katerih je bilo oblikovanih več kot 300 predlogov za izboljšave. Poleg pregledov daje oddelek tudi povratne informacije poslovnim enotam, na primer na delavnicah, seminarjih in obiskih pri pristojnih nacionalnih organih.

Poleg pregledov kakovosti oddelek spodbuja tudi učinkovitost in uspešnost v EMN. Ta cilj uresničuje z vrsto dodatnih orodij, kot je načrt usposabljanja za EMN, katerega namen je ohranjati visoko raven usposobljenosti med zaposlenimi v EMN in prispevati k zbliževanju nadzorniških praks. Nadalje oddelek podpira poslovna področja pri njihovem sodelovanju z notranjimi in zunanjimi revizorji (npr. direktorat Notranja revizija, Odbor notranjih revizorjev, Evropsko računsko sodišče). Podpira tudi višjo strokovno skupino EMN za upravljanje operativnega tveganja (SSM Operational Risk Management Senior Expert Group), ki je pristojna za spremljanje upravljanja operativnih tveganj. Podobno oddelek deluje kot vozlišče za poenostavitve ob podpori svoje mreže nasprotnih strank v ECB in pristojnih nacionalnih organih. Podpira poslovna področja in pristojne nacionalne organe pri izvajanju ukrepov za poenostavitev v okviru prizadevanj za uvajanje preprostosti kot temeljne vrednote v EMN.

5.4.2 Ugotovitve Skupine za poenostavitev v EMN

Strukture in procesi v EMN so sčasoma postali vedno bolj kompleksni, zato se je pojavila potreba po poenostavitvi. Ko je EMN vstopil v zrelejšo fazo, je bila ustanovljena Skupina za poenostavitev v EMN, ki zastopa ECB in pristojne nacionalne organe. Skupina je ocenila nadzorniške procese, da bi zmanjšala nepotrebno kompleksnost in podvajanje dela, s čimer bi optimizirali uporabo kadrov v EMN ter spodbudili nadzor, ki bolj temelji na tveganjih.

Za večjo ozaveščenost med nadzorniki bo poenostavitev opredeljena v Nadzorniškem priročniku kot splošno načelo za delovanje EMN.

Skupina je predlagala tridelni pristop za poenostavitev struktur in procesov v EMN. Prvič, poslovna področja ECB in pristojni nacionalni organi, vključno s skupnimi nadzorniškimi skupinami in horizontalnimi funkcijami, bi morali stalno in dejavno predlagati vitke procese. Drugič, uvesti bi bilo treba horizontalen pristop na celotnem območju EMN za spodbujanje najboljših praks. Tretjič, Nadzorni odbor bi moral usmerjati poenostavitev, določati oblike in spodbujati vitke procese, ki bi podpirali cilje EMN.

Natančneje, Skupina za poenostavitev v EMN je predlagala nove ukrepe za poenostavitev, ki so hkrati spodbodli tudi pobude, ki so že bile v teku. Eden od predlogov je bil, da se omejita število ravni za odobritev in dolžina predlogov Nadzornega odbora. Drug predlog se je nanašal na izmenjavo podatkov med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi z uporabo sistema IMAS. Skupina je predlagala tudi več ukrepov za poenostavitev zahtev glede nadzorniškega poročanja ter za obdelavo in shranjevanje podatkov, pridobljenih na podlagi zahtev v zvezi s poročanjem.

Podala je tudi predloge za optimizacijo delovanja Nadzornega odbora, s katerimi bi bilo mogoče poenostaviti postopke odločanja in dostop do informacij za člane Nadzornega odbora.

S temi pobudami se je zmanjšalo število postopkov, predloženih Svetu ECB in Nadzornemu odboru, in sicer predvsem zahvaljujoč okviru prenesenih pooblastil (glej razdelek 5.3.2). Poleg tega se je z racionalizacijo, avtomatizacijo in bolj kakovostnim pritokom informacij Nadzornemu odboru ter z okrepljenimi orodji spremljanja poenostavil in izboljšal potek njegovih sej. Zmanjšala se je tudi pogostost postopkov Nadzornega odbora zaradi učinkovitejšega razporejanja sej ter optimizirane porazdelitve pisnih postopkov in informacij.

Nadaljnji predlogi Skupine za poenostavitev v EMN so bili naslednji: izboljšanje skupinskega dela v skupnih nadzorniških skupinah, celovit pristop k poenostavitvi načrtovanja nadzorniških dejavnosti na kraju samem in drugih lokacijah ter notranja organizacija nalog, procesi digitalizacije in optimizacije obstoječe IT-infrastrukture.

Slika 4

Učinek poenostavitve

Vir: Sekretariat Nadzornega odbora/oddelek Odločanje v EMN.

5.5 Zaposlovanje v bančnem nadzoru v ECB

Notranja reorganizacija bančnega nadzora v ECB

Organizacijske spremembe v bančnem nadzoru v ECB so vključevale selitev treh oddelkov iz generalnega direktorata Mikrobonitetni nadzor IV (GD/MBN IV) v direktorat Sekretariat.

Oddelki Izdaja dovoljenj, Uveljavljanje pravil in sankcije ter Zagotavljanje kakovosti nadzora so se februarja 2018 preselili v direktorat Sekretariat. Po tej selitvi je bil direktorat povišan v generalni direktorat (generalni direktorat Sekretariat Nadzornega odbora (DG/SSB)). V generalnem direktoratu je bil ustanovljen oddelek Odločanje v EMN, ki zajema dve sekciji prejšnjega direktorata Sekretariat. S tem prenosom se je ponovno uravnovesil obseg poslovnih področij bančnega nadzora v ECB. Poleg tega se izboljšuje korporativno upravljanje in zagotavlja jasnejša razdelitev pristojnosti med generalnim direktoratom Mikrobonitetni nadzor IV in novim generalnim direktoratom Sekretariat Nadzornega odbora.

Povečanje števila zaposlenih

Leta 2018 je bilo skupno število odobrenih delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ) za pet glavnih poslovnih področij bančnega nadzora v ECB 1.099 EPDČ v primerjavi s 1.028,5 EPDČ v letu 2017. Povečanje v letu 2018 je bilo predvsem posledica priprav na brexit z dejavnostmi, kot so zaposlovanje v skupnih nadzorniških skupinah in celovite ocene. Poleg tega je bilo za naloge, povezane z EMN, v skupnih storitvah odobrenih[63] 30,5 EPDČ, zato znaša skupno število EPDČ 453.

Tako kot leta 2018 je povečanje v letu 2019 predvsem posledica brexita

Svet ECB je za leto 2019 odobril povečanje števila zaposlenih za 90 EPDČ na ključnih poslovnih področjih bančnega nadzora v ECB in 18 EPDČ na poslovnih področjih, ki zagotavljajo skupne storitve za naloge, povezane z EMN. V zvezi s prvimi se skoraj polovica nanaša na potrebe po zaposlovanju, povezane z brexitom, za naslednje leto. Preostanek povečanja za ključna poslovna področja bančnega nadzora v ECB v letu 2019 je v glavnem povezan z internalizacijo virov za dejavnosti stresnega testiranja, ki so se prej izvajale ob podpori zunanjih svetovalcev. V zvezi s prihodnjimi viri, neposredno povezanimi z brexitom, se zdaj pričakuje, da bodo potrebe po dodatnem zaposlovanju manjše, kot je bilo sprva predvideno, pri čemer se bo uvajanje EPDČ razširilo na leto 2022.

Glede spolne strukture je delež žensk med zaposlenimi ostal pri 40% vseh zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas ali s pogodbo za določen čas na ključnih poslovnih področjih bančnega nadzora v ECB v letu 2018. Delež žensk na vodstvenih položajih se je v primerjavi s preteklim letom rahlo zmanjšal in zdaj znaša 31%. Delež žensk na nevodstvenih položajih je v primerjavi s preteklim letom ostal enak in znaša 42%.

Spodbujanje čezmejnih pregledov na kraju samem: večje število kratkoročnih nalog inšpektorjev pristojnih nacionalnih organov za ECB

Evropski bančni nadzor si je zadal večletni cilj za povečanje deleža pregledov, ki jih bodo izvajale čezmejne in mešane skupine na kraju samem.[64] Namen te pobude je zagotoviti enako obravnavo za vse in poenotiti uporabo metodologije za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem v bankah. Okrepiti želi tudi timskega duha med zaposlenimi, ki izvajajo preglede na kraju samem, in vzpostaviti skupno kulturo izvajanja pregledov na kraju samem. Zagotavlja tudi dodaten pogled na stanje banke skozi oči zaposlenih v pristojnih nacionalnih organih iz drugih držav.

Za spodbujanje pregledov, ki jih izvajajo čezmejne in mešane skupine, imajo inšpektorji pristojnih nacionalnih organov na voljo več možnosti. Predvsem lahko izbirajo, da jih napotijo na delo v ECB v času trajanja pregledov, ki jih izvajajo čezmejne ali mešane skupine, tako da z ECB sklenejo pogodbo ESCB/IO,[65] po kateri se plača, potni stroški in stroški nastanitve krijejo iz proračuna ECB (namesto da bi ostali v tekočem delovnem režimu pristojnega nacionalnega organa). Ta možnost je bila uvedena leta 2018 in se pogosto uporablja: skupno je bilo pripravljenih 128 pogodb ESCB/IO za inšpektorje pristojnih nacionalnih organov za preglede, ki jih izvajajo čezmejne in mešane skupine, to pa spodbuja izmenjavo zaposlenih v evropskem bančnem nadzoru. Ti člani inšpekcijskih skupin, ki imajo sklenjene pogodbe ESCB/IO, imajo enake pogoje zaposlitve, kar omogoča razvoj vključujočega timskega duha in skupne kulture izvajanja pregledov na kraju samem. Poleg tega izboljšuje medsebojno izmenljivost kadrov za inšpekcijske preglede na kraju samem za ves evropski bančni nadzor. Če na nekem področju primanjkuje posebnega strokovnega znanja, lahko vskočijo strokovnjaki iz drugega nadzornega organa.

»Supervisors Connect« in »Inspectors’ Day« prvič organizirana za zaposlene v pristojnih nacionalnih organih in ECB

Za nadaljnjo krepitev evropske nadzorniške kulture sta bila leta 2018 v Frankfurtu organizirana dva dogodka za celotno območje EMN.

Dogodka »Supervisors Connect« se je udeležilo 280 oseb, 200 iz pristojnih nacionalnih organov in nacionalnih centralnih bank

Prvi dogodek, »Supervisors Connect«, je potekal od 17. do 19. aprila. Namenjen je bil predvsem koordinatorjem in podkoordinatorjem skupnih nadzorniških skupin, vendar je bil odprt tudi za višje vodstvene delavce, zadolžene za nadzor manj pomembnih institucij, in najvišje predstavnike horizontalnih mrež EMN. Drugi dogodek, »Inspectors’ Day«, je potekal od 29. do 30. oktobra in je bil namenjen inšpektorjem v pregledih na kraju samem, vključno s tistimi, ki sodelujejo v pregledih modelov in načrtovanju.

Na dogodku »Supervisors Connect« se je zbralo 280 nadzornikov, 200 iz pristojnih nacionalnih organov in nacionalnih centralnih bank. Udeleženci so se v dveh dneh in pol lahko udeležili več okroglih miz in tematskih razprav, ki so pokrivale teme, kot so digitalizacija in kibernetska tveganja, dobičkonosnost in brexit. Nadzorniki iz pristojnih nacionalnih organov so dejavno sodelovali pri izvedbi razprav: 30 od 38 govornikov je bilo iz pristojnih nacionalnih organov. Poleg tega so se udeleženci lahko udeležili delavnic o mehkih veščinah, kot so vodenje, reševanje sporov in komunikacija. Udeleženci so imeli tudi priložnost za mreženje, med drugim na sejmu »Information Fair«, kjer je svoje delo predstavilo več poslovnih področij ECB. Tako so imeli udeleženci možnost druženja, medsebojnega učenja in izmenjave dobrih praks.

Dogodka »Inspectors’ Day« se je udeležilo 400 nadzornikov

Dogodek »Inspectors’ Day« je po obliki spominjal na »Supervisors Connect«, saj je združeval plenarne seje, tematske razprave (skupno 28) o strokovnih temah (pregled kreditnih map in statistično vzorčenje, MSRP 9, TRIM) in izmenjavo izkušenj. Na dogodku se je zbralo skoraj 400 inšpektorjev s celotnega območja EMN.

»Supervisors Connect« in »Inspectors’ Day« sta prva dogodka te vrste in takega obsega, organizirana v okviru EMN od njegove ustanovitve. Potekala bosta vsaki dve leti – ne nazadnje zaradi stroškov – in gostil ju bo bančni nadzor v ECB v Frankfurtu.

5.6 Izvajanje kodeksa ravnanja

V skladu s členom 19(3) uredbe o EMN mora ECB imeti kodeks ravnanja, ki velja za zaposlene in vodilne v ECB, ki sodelujejo pri bančnem nadzoru, ter obravnava zlasti vprašanja glede nasprotja interesov. Ustrezne določbe so vključene v okvir poklicne etike ECB, ki ga izvaja Služba za skladnost s predpisi in upravljanje. Ta svetuje vsem zaposlenim ECB pri etičnih vprašanjih.

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje si je tudi med letom 2018 prizadevala za oblikovanje močne etične kulture v celotnem ESCB in EMN. Pri tem sta jo polno podpirala Izvršilni odbor in Nadzorni odbor. V ta namen so vsi novi zaposleni v bančnem nadzoru v ECB opravili program obveznega e-učenja in se prek namenskih delavnic dodatno poučili o etičnih dilemah. Poleg tega je Služba za skladnost s predpisi in upravljanje odgovorila na okrog 1.850 vprašanj, ki so se nanašala na zelo različne teme. Tretjino teh vprašanj so poslali zaposleni v bančnem nadzoru v ECB. Skoraj polovica vprašanj se je nanašala na zasebne finančne transakcije, sledila so vprašanja glede pozaposlitvenih omejitev in nasprotja interesov (glej graf 12).

Služba je v okviru rednega spremljanja zagotavljanja skladnosti odkrila manjše število primerov neskladnosti, od katerih se jih je 40% nanašalo na zaposlene in vodilne s področja bančnega nadzora v ECB. Nobeden od primerov ni vključeval namerne kršitve ali drugih resnih primerov neskladnosti.

Graf 12

Pregled vprašanj zaposlenih v bančnem nadzoru v ECB, prejetih v letu 2018

Vir: ECB.

Pri tistih zaposlenih in vodilnih v bančnem nadzoru, ki so v letu 2018 dali odpoved, je bilo v treh primerih uvedeno obdobje mirovanja v skladu z okvirom poklicne etike. Vsi ti primeri so se nanašali na vodje EMN, ki so se zaposlili v finančnih družbah, za nadzor katerih pred tem niso bili odgovorni.

ECB je preverila ukrepe, ki so jih pristojni nacionalni organi sprejeli za izvajanje smernice ECB o skupnih načelih okvira poklicne etike za ECB in pristojne nacionalne organe, ter ugotovila, da se je smernica v vsem EMN v celoti izvajala. K lažji izvedbi tega preverjanja je prispevala projektna skupina za etiko in uslužbence za zagotavljanje skladnosti poslovanja, ki Svet ECB še naprej podpira pri nadaljnjem usklajevanju etičnih standardov v srednjeročnem obdobju.

Odbor za poklicno etiko svetuje članom organov ECB na visoki ravni glede etičnih vprašanj. V letu 2018 je izdal 11 mnenj glede visokih uradnikov ECB, ki sodelujejo pri bančnem nadzoru. Večina teh primerov se je nanašala na obdobja mirovanja.

Odbor za poklicno etiko je imel pomembno vlogo tudi pri pripravi novega, skupnega in celovitega najsodobnejšega okvira poklicne etike za vse visoke uradnike ECB, vključno s člani Nadzornega odbora. Novi okvir je Svet ECB potrdil decembra 2018, veljati pa je začel januarja 2019. Okvir odraža temeljna načela in vrednote ECB, hkrati pa ustrezno upošteva specifičnosti ECB kot centralne banke, bančnega nadzornika in institucije EU. Poleg tega je odgovor na zahteve Evropskega parlamenta in priporočila evropskega varuha človekovih pravic.

5.7 Izvajanje načela ločenosti denarne politike in nadzora

V letu 2018 se je načelo ločenosti nalog denarne politike in nadzorniških nalog uporabljalo predvsem za izmenjavo informacij med različnimi področji delovanja.[66]

V skladu s Sklepom ECB/2014/39 o izvajanju ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ECB je za izmenjavo informacij veljala potreba po seznanitvi. To pomeni, da je moralo vsako področje delovanja dokazati, da je bila zahtevana informacija nujna za doseganje ciljev politike tega področja. Dostop do zaupnih informacij je večinoma odobrila neposredno tista funkcija ECB, ki je lastnica informacij. To se je izvajalo v skladu s Sklepom ECB/2014/39, ki omogoča dostop do informacij, ki se nanašajo na anonimizirane podatke, ali informacij, ki z vidika politike niso občutljive, pri čemer mora ta dostop odobriti neposredno funkcija ECB. Posredovanje Izvršilnega odbora ECB, da bi razrešil morebitna nasprotja interesov, ni bilo potrebno. V skladu s Sklepom ECB/2014/39 je bilo v nekaj primerih vseeno treba vključiti Izvršilni odbor ECB, ki je omogočil izmenjavo neanonimiziranih podatkov o posameznih bankah (npr. posamezne predloge FINREP in COREP[67] ali drugih neobdelanih podatkov) ali z vidika politike občutljivih informacij. Dostop do podatkov je bil odobren po oceni poslovnega primera na podlagi potrebe po seznanitvi in za omejeno obdobje, s čimer je bilo ob vsakem času zagotovljeno izpolnjevanje potrebe po seznanitvi.

Ločenost na odločevalski ravni ni bila vprašljiva, tako da posredovanje Odbora za mediacijo ni bilo potrebno.

5.8 Okvir za poročanje podatkov in upravljanje informacij

5.8.1 Spremembe okvira za poročanje podatkov

V skladu z okvirno uredbo o EMN je ECB odgovorna za organizacijo zbiranja in pregleda kakovosti nadzorniških podatkov, ki jih sporočijo nadzorovani subjekti.[68] Glavni cilj je zagotoviti, da bančni nadzorniki uporabljajo zanesljive in pravočasne podatke.

Nadzorniški podatki se zbirajo in izmenjujejo z deležniki v skladu z večstopenjskim pristopom in ob vključevanju pristojnih nacionalnih organov

Tok podatkov sledi »večstopenjskemu pristopu«,[69] pri katerem ECB tesno sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi, ki prvi prejmejo poročila kreditnih institucij o skrbnem in varnem poslovanju ter izvedejo prvo preverjanje kakovosti. Ko ECB prejme poročila s podatki, jih prek sistema upravljanja informacij za EMN (SSM Information Management System, IMAS) da na voljo končnim uporabnikom, kot so skupne nadzorniške skupine ali horizontalne funkcije bančnega nadzora v ECB. Izbrani podatki iz podsklopa institucij (predvsem pomembnih institucij) se po prejemu samodejno posredujejo tudi organu EBA in SRB. ECB poleg nadzorniških podatkov zbira tudi podatke o samih poročevalcih (matični podatki), na primer o njihovi državi rezidentstva in njihovem razmerju z drugimi subjekti bančnih skupin. Od 1. decembra 2018 pristojni nacionalni organi/nacionalne centralne banke in ECB vse matične podatke in njihove posodobitve pošiljajo neposredno prek registra podatkov o institucijah in povezanih družbah (Register of Institutions and Affiliates Data, RIAD).[70]

Skladno z okvirom EBA za poročanje 2.7, ki se uporablja za predložitev podatkov od 31. marca 2018 naprej, nadzorniški podatkovni niz zdaj vključuje tudi podatke o izpostavljenosti državnim vrednostnim papirjem, podrobne podatke o izgubah iz operativnega tveganja in dodatne metrike za spremljanje likvidnosti, odraža pa tudi spremembe, ki izvirajo iz MSRP 9. Podatki od 31. decembra 2018 naprej se poročajo v skladu z okvirom EBA za poročanje 2.7, ki uvaja nove poročevalske zahteve glede preudarnega vrednotenja (COREP) in glede ITS za poročanje za načrte reševanja.

Kakovost nadzorniških podatkov se redno preverja

ECB preverja kakovost nadzorniških podatkov, posredovanih v skladu z izvedbenimi tehničnimi standardi (ITS), ki jih objavlja EBA, v okviru priložnostnega kratkoročnega zbiranja podatkov in v okviru četrtletnega poročanja o nedonosnih posojilih. Za spremljanje podatkov in preverjanje njihove kakovosti je bil v okviru ECB vzpostavljen postopek eskalacije glede kakovosti podatkov. Glavni razlog je zagotoviti, da je nadzorniško poročanje institucij skladno z zahtevami glede kakovosti podatkov. S tem postopkom naj bi se zagotavljalo, da je odziv ECB (tudi v obliki nadzorniških ukrepov) na težave glede kakovosti podatkov sorazmeren, pravičen in odvračilen. Poleg tega ECB pripravlja prikaz, ki predstavi oceno kakovosti podatkov, ki jih poročajo posamezne institucije, nadzornikom pa tudi omogoča, da rezultate primerjajo s kolegi.

Agregirani nadzorniški podatki in izbrana razkritja po tretjem stebru se objavljajo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru

ECB poleg prikazov pripravlja redne nadzorniške podatkovne nize, ključne kazalnike tveganja in poročila nadzornikom. Agregirani bančni statistični podatki o pomembnih institucijah na najvišji ravni konsolidacije se vsako četrtletje objavijo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Po uvedbi najnovejšega okvira EBA za poročanje ter spremembi v osredotočenosti tržnih analitikov in udeležencev se je v letu 2018 obseg objavljenih podatkov močno povečal, tako da ti zdaj vključujejo nove kazalnike, kot so sredstva 1., 2. in 3. ravni, skupna izpostavljenost do širše opredeljene države in parametri kreditnega tveganja po pristopu IRB. ECB vsako leto objavi tudi količnike solventnosti in finančnega vzvoda na ravni banke, kot jih banke razkrijejo v skladu z zahtevami tretjega stebra. V letu 2018 je to objavljanje razširila še na posamične podatke o tveganju prilagojeni aktivi po vrsti tveganja in metodi izračuna za globalne in druge sistemsko pomembne institucije, ki jih nadzira. Ta nova raven preglednosti omogoča deležnikom smiselno primerjavo bonitetnih metrik.

5.8.2 Statistični podatki za nadzorniško uporabo

Za nadzorniško uporabo so na voljo statistični podatki na ravni posameznih instrumentov

Poleg podatkov, ki se poročajo nadzornikom, so lahko za nadzorniško uporabo na voljo tudi zaupne statistične informacije.[71] Te informacije vključujejo denimo podatkovni niz na ravni posameznih instrumentov AnaCredit[72] in statistično poročanje o denarnih trgih (MMSR),[73] ki dopolnjujeta zajetje podatkov o finančnih instrumentih v imetju institucij, ki jih nadzira ECB.

Leta 2018 je začela delovati zbirka podatkov AnaCredit, v kateri se zbirajo podatki po posameznih posojilih v euroobmočju

V zbirki podatkov AnaCredit se po posameznih posojilih zbirajo usklajeni podatki o kreditih, ki jih odobrijo kreditne institucije iz vseh držav euroobmočja. Zbirka podatkov AnaCredit je začela delovati v četrtem četrtletju 2018, ko je vsebovala podatke za določeno število držav, medtem ko naj bi bili podatki za vse države euroobmočja na voljo do konca prvega četrtletja 2019. Kar zadeva dolžnike, podatki zajemajo kredite, odobrene pravnim osebam, ki vključujejo nefinančne družbe, vladne agencije in finančne institucije. Kar zadeva instrumente, podatki zajemajo vloge (razen pogodb o začasnem odkupu), prekoračitve stanja na računih, dolg po kreditnih karticah, obnavljajoča se posojila (razen prekoračitev stanja na računih in dolga po kreditnih karticah), kreditne linije (razen obnavljajočih se posojil), pogodbe o začasnem odkupu, terjatve do kupcev, finančne najeme in druga posojila. Zbirka podatkov AnaCredit naj bi poleg tega, da zagotavlja podatke o tveganju nasprotne stranke in njenem statusu neplačila, nadzornikom omogočala tudi, da identificirajo tveganja, ki izhajajo iz velike koncentracije posojilojemalcev, spremljajo in ocenijo kreditno tveganje v nadzorovanih subjektih ter izvedejo podrobne analize nedonosnih izpostavljenosti ali primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Čeprav so koristi, ki jih zbirka podatkov AnaCredit prinaša nadzornikom pri ocenjevanju kreditnega tveganja, dobro prepoznane, ima sedanji okvir več omejitev, ki bi lahko nadzornikom preprečevale, da bi ga uporabljali v velikem obsegu. Te pomanjkljivosti se tako med drugim nanašajo na raven konsolidacije (podatki so na voljo le na ravni posameznih subjektov), zajetje nasprotnih strank in instrumentov (npr. ni podatkov o gospodinjstvih ali o izvedenih finančnih instrumentih/zunajbilančnih postavkah) in pragove pomembnosti (npr. manjša neskladja med AnaCredit in nadzorniško statistiko). Načini za odpravo teh omejitev se bodo preučili med pripravo za prihodnje faze zbirke AnaCredit.

MMSR zagotavlja podatke po posameznih transakcijah

Podatkovni niz MMSR, ki je začel delovati 1. julija 2016, zagotavlja podatke po posameznih transakcijah o različnih segmentih denarnega trga: zavarovane in nezavarovane transakcije, valutne zamenjave in obrestne zamenjave na indeks transakcij čez noč v eurih. Ustrezne podatke poroča skupno 50 kreditnih institucij v euroobmočju (s sedežem v desetih državah euroobmočja). Poročanje zajema transakcije, ki jih poročevalske enote sklenejo z drugimi finančnimi institucijami (npr. centralnim bankami, drugimi finančnimi posredniki ter zavarovalnicami in pokojninskimi skladi), državo in nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (»wholesale«). Podatki MMSR dopolnjujejo nadzorniške podatke o zavarovanih in nezavarovanih kreditnih izpostavljenostih. MMSR vsebuje tudi podatke o poslih obrestne zamenjave na indeks transakcij čez noč in poslih valutne zamenjave.

5.8.3 Upravljanje informacij v okviru EMN – IMAS

Sistem upravljanja informacij za EMN (Information Management System for the SSM, IMAS) se je leta 2018 pomembno spremenil. Med drugim so bili uvedeni novi moduli za proces SREP ter za sledenje in spremljanje nadzorniških ugotovitev in ukrepov iz sklepov in operativnih aktov ECB. Spremembe vključujejo tudi novo zbirko podatkov o notranjih modelih ter nove delovne postopke sistema IMAS za tekoče spremljanje modelov in za predložitev oddelku za uveljavljanje pravil in sankcije, vključno s prijavo morebitnih kršitev.

Poleg dejavnosti v zvezi z EMN sistem IMAS zdaj podpira tudi Enotni odbor za reševanje (SRB) in nacionalne organe za reševanje pri njihovih dejavnostih reševanja – je platforma, ki jo uporabljata EMN in EMR za izmenjavo informacij, kot določa sporazum o sodelovanju.

6 Poročanje o proračunski porabi

Uredba o EMN določa, da mora biti ECB sposobna, da za učinkovito izvajanje svojih nadzorniških nalog namenja zadostne vire. Ti viri se financirajo z nadomestili za nadzor, ki jih krijejo subjekti pod nadzorom ECB.

Izdatki za nadzorniške naloge so v proračunu ECB navedeni ločeno.[74] Vlogo proračunskega organa v ECB opravlja Svet ECB. Ta sprejme letni proračun ECB na predlog Izvršilnega odbora ter potem, ko se je glede zadev, ki se nanašajo na bančni nadzor, posvetoval s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Svetu ECB pomaga Odbor za proračun (BUCOM), katerega člani prihajajo iz vseh nacionalnih centralnih bank Eurosistema in iz ECB. BUCOM pomaga Svetu ECB z zagotavljanjem presoj poročil ECB o načrtovanju proračuna in spremljanju njegovega izvajanja.

ECB v letu 2019 pričakuje nadaljnjo rast upravljanih izdatkov predvsem za neposredni nadzor pomembnih institucij. Stroški za redne naloge, predvideni v proračunu, so se stabilizirali, vendar je treba zaradi zunanjih dejavnikov, še zlasti zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU, povečati sredstva za prihodnje leto. Informacije o odobrenem povečanju števila zaposlenih v bančnem nadzoru v ECB so na voljo v razdelku 5.5 tega poročila.

6.1 Izdatki v letu 2018

Izdatke, ki jih ima ECB z opravljanjem nadzorniških nalog, sestavljajo zlasti neposredni izdatki za generalne direktorate ECB za bančni nadzor. Nadzorna funkcija uporablja tudi skupne storitve, ki jih zagotavljajo obstoječa podporna poslovna področja ECB.[75]

Stroški v letu 2018 so bili večinoma skladni z ocenami

Aprila 2018 je Svet ECB sprejel sklep o znesku, ki se ECB povrne z nadomestili za nadzor v letu 2018. S tem sklepom so bili letni stroški za bančni nadzor ocenjeni na ravni 502,5 milijona EUR.[76] Ob koncu leta 2018 so stroški ECB za nadzorniške naloge znašali 517,8 milijona EUR. To je bilo le 3% več od ocenjenega v aprilu 2018, toda bliže proračunu kot v letu 2017. V skladu z uredbo ECB o nadomestilih za nadzor se bo nastali primanjkljaj v višini 15,3 milijona EUR upošteval pri določitvi skupnega zneska, ki bo zaračunan v letu 2019.[77]

Tabela 8

Stroški nadzorniških nalog ECB po funkcijah (2018–2016)

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.
Opomba: Končni in vmesni seštevki se zaradi zaokroževanja morda ne ujemajo.

ECB razvršča stroške v skupine na podlagi funkcij. Pri nadzorniških nalogah ECB so najpomembnejše skupine po dejavnostih naslednje:

  • neposredni nadzor pomembnih bank ali bančnih skupin;
  • pregled nadzora manj pomembnih bank ali bančnih skupin (posredni nadzor);
  • izvajanje horizontalnih nalog in specialističnih storitev.

Razvrstitev temelji na stroških, ki jih imajo poslovna področja ECB, pristojna za zadevne nadzorniške naloge. V vsaki skupini vključujejo stroški, o katerih se poroča, tudi stroške skupnih storitev, ki jih zagotavljajo podporna poslovna področja ECB. ECB to razvrstitev uporablja tudi za razdelitev letnih stroškov, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor, glede na nadzorni status nadzorovanih subjektov kot pomembne ali manj pomembne institucije. Metodologija, ki je v zvezi z razdelitvijo letnih nadomestil za nadzor opredeljena v členu 8 uredbe o nadomestilih, določa, da se stroški, povezani s horizontalnimi nalogami in specializiranimi storitvami, razdelijo sorazmerno glede na celotne stroške nadzora pomembnih nadzorovanih subjektov in stroške pregleda nad nadzorom manj pomembnih nadzorovanih subjektov.

Kategorija stroškov »neposredni nadzor pomembnih bank ali bančnih skupin« je večinoma sestavljena iz stroškov sodelovanja ECB v skupnih nadzorniških skupinah in inšpekcijskih pregledih na kraju samem. Vključuje tudi stroške, povezane z večletnim projektom TRIM in mikrobonitetnimi dejavnostmi v zvezi z dvoletnimi nadzorniškimi stresnimi testi v letu 2018 za pomembne institucije. Pregled nadzora manj pomembnih bank ali bančnih skupin obsega dejavnosti pregleda in naloge, povezane z izdajo dovoljenj. Horizontalne naloge in specializirane storitve zajemajo dejavnosti, kot so delo sekretariata Nadzornega odbora, makrobonitetne naloge, vključno z nalogami v zvezi s stresnim testiranjem, oblikovanje politik nadzora, statistične storitve in namenske pravne storitve.

Tabela 9

Stroški bančnega nadzora v ECB po kategorijah stroškov (2018–2016)

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.
Opomba: Končni in vmesni seštevki se zaradi zaokroževanja morda ne ujemajo.

Največji delež stroškov nadzorniških nalog se nanaša na plače in zaslužke ter s tem povezane izdatke za najemnine in vzdrževanje stavb ter druge stroške v zvezi z zaposlenimi, kot so stroški za poslovna potovanja in usposabljanja.

ECB je znesek izdatkov za naloge bančnega nadzora, ki se bo povrnil z nadomestili za nadzor v letu 2018, ocenila konservativno. Manjša prekoračitev za 3% je večinoma posledica višje stopnje porabe za odobreno število zaposlenih v ECB, zaradi katere so se ustrezno zvišali stroški v zvezi s prostori in dejavnostmi, kot so poslovna potovanja in svetovalne storitve.

Poleg notranjih virov mora ECB za podporo pri izvajanju nadzorniških nalog uporabljati tudi zunanje svetovalne storitve. Ti viri se uporabljajo za zagotavljanje bodisi specializiranega strokovnega znanja bodisi integriranih svetovalnih storitev pod vodstvom notranjih strokovnjakov v primerih začasnega pomanjkanja virov. ECB je v letu 2018 za svetovalne storitve pri nadzorniških nalogah porabila skupno 75,8 milijona EUR. Največja posamezna dejavnost, pri kateri je bila v letu 2018 potrebna svetovalna podpora, je bil projekt TRIM, pri čemer so leta 2018 stroški zunanje podpore v zvezi z njim znašali 45,7 milijona EUR. V letu 2018 so bila sredstva v višini 9,2 milijona EUR porabljena tudi za zunanje vire, ki so zagotavljali podporo pri dvoletnih nadzorniških stresnih testih ter so dopolnili osebje v EPDČ, napoteno iz pristojnih nacionalnih organov, in notranje osebje ECB. Kot je pojasnjeno v razdelku 5.5 tega poročila, se je Svet ECB odločil, da bo leta 2019 povečal število zaposlenih v ECB, da bi lahko za dejavnosti stresnega testiranja, ki so se prej izvajale prek zunanje svetovalne podpore, uporabljal notranje vire. Preostali izdatki za svetovanje so bili uporabljeni predvsem za izvajanje »rednih« nalog nadzora na kraju samem, vključno s čezmejnimi misijami, ocenjevanjem pripravljenosti bank na vpliv sprememb MSRP 9, celovitimi ocenami in tekočimi dejavnostmi v zvezi s pripravo na brexit.

6.2 Okvir nadomestil za leto 2018

Uredba o nadomestilih tvori skupaj z uredbo o EMN pravni okvir, po katerem ECB zaračunava letna nadomestila za nadzor za pokrivanje izdatkov, ki jih ima z nadzorniškimi nalogami. Uredba o nadomestilih vzpostavlja metodologijo na naslednjih področjih: (i) določitev skupnega zneska letnih nadomestil za nadzor; (ii) izračun zneska, ki ga bo plačala posamezna nadzorovana institucija; in (iii) pobiranje letnih nadomestil za nadzor.

Predstavitev posodobitve okvira ECB za nadomestila za nadzor

Rezultati tekoče posodobitve okvira ECB za nadomestila za nadzor bodo predvidoma objavljeni do aprila 2019. V tej objavi bodo pojasnjene spremembe uredbe o nadomestilih, ki jih je predlagala ECB, z njo pa se bo začelo tudi javno posvetovanje o predlaganih spremembah. Te spremembe, v katerih so upoštevane pripombe glede pregleda, prejete v okviru javnega posvetovanja, ki je potekalo leta 2017, vključujejo dodatne ukrepe glede sorazmernosti za manjše manj pomembne banke, izboljšave, ki se nanašajo na proces, vključno z bolj racionaliziranim postopkom zbiranja statističnih podatkov (faktorja za izračun nadomestila), in pojasnila o nekaterih elementih okvira. Spremenjena uredba naj bi začela veljati, ko bodo izračunana letna nadomestila za nadzor za obdobje zaračunavanja nadomestil v letu 2020.

Skupni zaračunani znesek

474,8 milijona EUR so znašala nadomestila, ki jih je ECB zaračunala za izvajanje nadzorniških nalog

Za stroške, ki naj bi jih imela z izvajanjem nadzorniških nalog, je ECB aprila 2018 določila nadomestila za nadzor v skupnem obsegu 474,8 milijona EUR. Ta znesek temelji na pričakovanih izdatkih za celotno leto 2018, ki znašajo 502,5 milijona EUR in so prilagojeni glede na: (i) presežek v višini 27,9 milijona EUR, prenesen iz obdobja zaračunavanja nadomestil v letu 2017; in (ii) znesek v višini 0,2 milijona EUR (neto), vrnjen posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil.

Znesek, ki se povrne z nadomestili za nadzor, je razdeljen v dva dela glede na status nadzorovanega subjekta (pomemben ali manj pomemben) in odraža obseg nadzora dane institucije s strani ECB.

Tabela 10

Skupaj prihodki od nalog bančnega nadzora

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.
Opomba: Končni in vmesni seštevki se zaradi zaokroževanja morda ne ujemajo.

Kot je pojasnjeno v razdelku 6.1, obstaja primanjkljaj v višini 15,3 milijona EUR, kar je razlika med dejanskimi izdatki za naloge bančnega nadzora v letu 2018 in zneskom, ocenjenim za to leto. Ta primanjkljaj se bo upošteval pri določitvi skupnega zneska, ki bo zaračunan v letu 2019. Razdelil se bo med kategoriji pomembnih in manj pomembnih institucij glede na delež dejanskih stroškov za posamezne funkcije v letu 2018, tj. 91% za pomembne institucije in 9% za manj pomembne institucije.

Na skupni znesek, zaračunan v prejšnjih ciklih zaračunavanja nadomestil, je pozitivno vplival prenos neporabljenih zneskov, pobranih v letu prej, s čimer se je zmanjšal vpliv povečanja letnih stroškov. Ker se bo s skupnim zneskom, ki se bo zaračunal v letu 2019, pokrival primanjkljaj (zaradi katerega se znesek, ki se pobere, zviša), in ne presežek (zaradi katerega se znesek, ki se pobere, zniža), je treba pričakovati, da se bo skupni znesek, ki se bo zaračunal za naslednje leto, zvišal bolj kot letni stroški.

Posamična nadomestila za nadzor

Na ravni posamezne banke se nadomestilo izračuna glede na njeno pomembnost in profil tveganosti, pri čemer se uporabita faktorja za izračun letnega nadomestila, ki sta jih na referenčni datum 31. decembra prejšnjega leta posredovale vse nadzorovane banke. Nadomestilo za vsako banko se nato zaračuna v obliki letnega plačila, ki v plačilo zapade v zadnjem četrtletju danega poslovnega leta.

Slika 5

Spremenljivi del nadomestila se določi glede na pomembnost banke in njen profil tveganosti

Nadomestilo za nadzor se določi na najvišji ravni konsolidacije v državi članici, ki sodeluje v EMN. Vsebuje spremenljivi in minimalni del. Slednji je enak za vse banke in predstavlja 10% celotnega povrnljivega zneska.[78]

V skladu s členom 7 uredbe o nadomestilih je nadomestilo za nadzor treba prilagoditi pri naslednjih spremembah stanja v posamezni banki: (i) sprememba nadzornega statusa nadzorovanega subjekta, tj. pomemben subjekt je na novo razvrščen med manj pomembne ali obratno; (ii) izdaja dovoljenja novemu nadzorovanemu subjektu ali (iii) odvzem dovoljenja. Spremembe, ki se nanašajo na prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil in zaradi katerih je ECB izdala nove sklepe glede nadomestila za nadzor, so v letu 2018 skupaj znašale 0,3 milijona EUR.

Več informacij o nadomestilih za nadzor je na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru. Te strani se redno posodabljajo in so na voljo v vseh uradnih jezikih EU.

6.3 Drugi prihodki v zvezi z bančnim nadzorom

ECB ima pravico, da naloži upravno kazen nadzorovanim subjektom, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz pravil skrbnega in varnega poslovanja bank EU (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB). Prihodki iz tega naslova se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor. Uredba o nadomestilih zagotavlja, da niti odškodnine, plačane tretjim osebam, niti upravne kazni (sankcije), ki jih nadzorovani subjekti plačajo ECB, ne vplivajo na nadomestilo za nadzor. Upravne kazni, naložene nadzorovanim subjektom, se v izkazu poslovnega izida ECB evidentirajo kot prihodki. V letu 2018 so prihodki iz kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, znašali 6,0 milijona EUR.

7 Pravni instrumenti, ki jih je sprejela ECB

V spodnji tabeli so navedeni pravni instrumenti v zvezi z bančnim nadzorom, ki jih je ECB sprejela v letu 2018 in objavila v Uradnem listu Evropske unije in/ali na svojem spletnem mestu. Zajema pravne instrumente, sprejete na podlagi člena 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013, in druge pomembne pravne instrumente.

7.1 Uredbe ECB

ECB/2018/26
Uredba (EU) 2018/1845 Evropske centralne banke z dne 21. novembra 2018 o izvajanju diskrecijske pravice iz člena 178(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s pragom za oceno pomembnosti kreditnih obveznosti v zamudi (UL L 299, 26. 11. 2018, str. 55)

7.2 Pravni instrumenti ECB razen uredb

ECB/2017/44
Priporočilo Evropske centralne banke z dne 28. decembra 2017 o politiki razdelitve dividend (UL C 8, 11. 1. 2018, str. 1)

ECB/2018/6
Sklep (EU) 2018/228 Evropske centralne banke z dne 13. februarja 2018 spremembi Sklepa (EU) 2017/936 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov o sposobnosti in primernosti (UL L 43, 16. 2. 2018, str. 18)

ECB/2018/10
Sklep (EU) 2018/546 Evropske centralne banke z dne 15. marca 2018 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o kapitalu (UL L 90, 6. 4. 2018, str. 105)

ECB/2018/11
Sklep (EU) 2018/547 Evropske centralne banke z dne 27. marca 2018 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov o kapitalu (UL L 90, 6. 4. 2018, str. 110)

ECB/2018/12
Sklep (EU) 2018/667 Evropske centralne banke z dne 19. aprila 2018 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2018 (UL L 111, 2. 5. 2018, str. 3)

8 Evropski bančni sektor v številkah

Statistični podatki v zvezi z nadzorom so bili v letu 2018 bistveno razširjeni

ECB od decembra 2016 na svojem spletnem mestu o bančnem nadzoru objavlja statistične podatke o sestavi bilance stanja, dobičkonosnosti, solventnosti in kreditnem tveganju pomembnih institucij. Po uvedbi najnovejšega okvira EBA za poročanje ter premikih v usmerjenosti tržnih analitikov in udeležencev se je v letu 2018 obseg objavljenih podatkov močno povečal z vključitvijo novih kazalnikov, kot so sredstva 1., 2. in 3. ravni, skupna izpostavljenost do širše opredeljene države in parametri kreditnega tveganja po pristopu IRB. Nadzorniški bančni statistični podatki so javno objavljeni vsako četrtletje ter vključujejo razčlenitev glede na geografske značilnosti in razvrstitev bank.

V nadaljevanju so predstavljeni nekateri pomembni statistični podatki za obravnavano obdobje. Upoštevati je treba, da se vzorec bank, ki se uporablja v različnih referenčnih obdobjih, razlikuje, ker se seznam pomembnih institucij med letom običajno spremeni.

V zadnjih obdobjih poročanja so bili kapitalski količniki v povprečju stabilni

V zadnjih obdobjih poročanja so bili kapitalski količniki v povprečju stabilni (glej tabelo 11). Količnik skupnega kapitala je v tretjem četrtletju 2018 znašal 17,83%, kar je rahlo manj kot leto prej, ko je znašal 17,97%. Podobno gibanje je mogoče opaziti pri količniku navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), medtem ko se je količnik temeljnega kapitala od tretjega četrtletja 2017 do tretjega četrtletja 2018 zvišal s 15,32% na 15,40%. Količnik finančnega vzvoda se je malenkostno znižal, in sicer tako prehodni kot tudi polno uvedeni količnik. Količnik likvidnostnega kritja je v tretjem četrtletju 2018 znašal 140,93%, kar je več kot leto prej, ko je znašal 140,34%.

Tabela 11

Količnik skupnega kapitala in njegove komponente, količnik finančnega vzvoda in količnik likvidnostnega kritja po referenčnih obdobjih

(v odstotkih)

Vir: ECB.
Opombe: Pomembne institucije na najvišji ravni konsolidacije, za katere sta na voljo skupno poročanje o kapitalski ustreznosti (COREP) in finančno poročanje (FINREP). Natančneje, v drugem in tretjem četrtletju 2017 zajema 114 bank, v četrtem četrtletju 2017 111, v prvem in drugem četrtletju 2018 pa 109. Število subjektov na referenčno obdobje izkazuje spremembe, ki so posledica sprememb seznama pomembnih institucij na podlagi ocene, ki jo je opravil bančni nadzor v ECB in ki se navadno izvede na letni ravni, ter prevzemov in združitev.

Kakovost sredstev bank se je v letu 2018 nadalje izboljšala

Izboljšala se je tudi kakovost sredstev bank, saj se delež slabih posojil nenehno znižuje, in sicer s 5,15% v tretjem četrtletju 2017 na 4,17% v tretjem četrtletju 2018 (glej graf 13).

Graf 13

Kakovost sredstev: nedonosna posojila in druga finančna sredstva po referenčnih obdobjih

Vir: ECB.
Opomba: Vzorec kot v tabeli 11.

Skupna sredstva in obveznosti bank (glej graf 14 in graf 15) odražajo podatke za (spreminjajoči se) vzorec subjektov v določenih časovnih točkah. Ob upoštevanju tega so glavne postavke bilance stanja ostale stabilne, čeprav sestava sredstev kaže trend naraščanja pri postavki »posojila in druga finančna sredstva« ter trend padanja pri postavkah »lastniški vrednostni papirji« in »izvedeni finančni instrumenti«. Poleg tega sestava obveznosti do virov sredstev kaže trend padanja pri postavki »izvedeni finančni instrumenti« in rahlo povečanje pri postavki »depoziti«.

Graf 14

Sestava sredstev po referenčnih obdobjih

(v milijardah EUR)

Graf 15

Sestava obveznosti in lastniškega kapitala po referenčnih obdobjih

(v milijardah EUR)

© Evropska centralna banka, 2019

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0

Spletno mesto www.bankingsupervision.europa.eu

Vse pravice pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Presečni datum za podatke v tem poročilu je 31. december 2018.

Za specifično terminologijo glej glosar EMN.

HTML ISBN 978-92-899-3604-0, ISSN 2443-5910, doi:10.2866/26616, QB-BU-19-001-SL-Q

  1. Za nadaljnje podrobnosti glej anketo o bančnih posojilih v euroobmočju.
  2. Delež kapitala CET1, ki je »polno uveljavljen«, se izračuna po poenotenih pravilih brez kakršnekoli prehodne ureditve, ki je opredeljena v CRR ali CRD.
  3. Glej Predstavitev stresnih testov EMN v letu 2018 – končni rezultati.
  4. Za pregled rezultatov glej razdelek 1.1 v tem poročilu in objavo EBA v letu 2018 EU-wide stress test results.
  5. To je obratno gibanje od velikega povečanja prihodkov iz trgovanja v prejšnjem letu.
  6. Te statistike temeljijo na informacijah, ki se zbirajo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28. 6. 2014, str. 1) in Uredbo (EU) 2015/534 Evropske centralne banke z dne 17. marca 2015 o poročanju nadzorniških finančnih informacij (ECB/2015/13) (UL L 86, 31. 3. 2015, str. 13).
  7. Strateško usmerjanje označuje sposobnost vodstva, da banko usmerja proti njenim dolgoročnim ciljem, in zajema vidike, kot so učinkoviti procesi in dobro upravljanje.
  8. Konkretneje: zniževanje kreditnih standardov, uvedba novih produktov ali vstop v nove tržne segmente, povečanje koncentracije in agresivne cene posojil.
  9. Primer iz digitalizacije: ranljivosti v zvezi z ravnanjem zaposlenih in vpliv optimizacije stroškov na zmožnost kontrolnih funkcij ali drugih relevantnih virov tveganja, ki izhaja iz strateških odločitev banke.
  10. Za nadaljnje podrobnosti glej dokument Financial stability implications of IFRS 9, ESRB, 2017.
  11. Ta priporočila so začela veljati julija 2018.
  12. Za več podrobnosti glej okvir 1 »Stresni test 2018” v tem poročilu.
  13. Referenčni datum za analizo je 15. oktober 2018.
  14. Revidirana različica poglavja o splošnih temah v Vodniku ECB o notranjih modelih je bila objavljena 15. novembra 2018, potem ko je od marca do maja 2018 potekalo javno posvetovanje. Preostala poglavja (o kreditnem in tržnem tveganju ter kreditnem tveganju nasprotne stranke) se zdaj posodabljajo z rezultati javnega posvetovanja, ki je potekalo od septembra do novembra 2018, in bodo predvidoma objavljena v prvi polovici leta 2019.
  15. Institucije so prejele vmesno poročilo o tem splošnem pregledu, tako da so dobile širšo sliko in bolje razumele prve odločitve, ki so jih prejele v zvezi s projektom TRIM.
  16. Brez pregledov na kraju samem, ki so bili preklicani.
  17. Brez naknadnih odločitev o dopolnilnih določbah.
  18. Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29. 10. 2013, str. 63).
  19. Nekatere spremembe v zvezi z roki za poročanje za pristojne nacionalne organe so bile vključene v skupni nadzorni standard o načrtovanju nadzora.
  20. Te smernice veljajo od 31. marca 2017.
  21. Za podrobnosti glej razdelek 2.5.
  22. Za več podrobnosti glej razdelek 4.1.5.
  23. Programi FSAP so bili izvedeni za Malto, Francijo in Italijo.
  24. Skupine za posamezne države so organizacijske enote ECB, odgovorne za redno in tekoče sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi.
  25. S tem okvirom, ki so ga skupaj razvili ECB in pristojni nacionalni organi ter se redno posodablja, se manj pomembne institucije razvrščajo med prednostne, manj prednostne in neprednostne glede na njihovo inherentno tveganost in možen vpliv na domači finančni sistem. Stopnja in intenzivnost nadzora in pregleda nad delovanjem se zatem uskladi s stopnjo prednosti, ki je dodeljena instituciji.
  26. Dopolnilne določbe so lahko priložene odločitvam ECB o dovoljenjih, da bi se odpravili nadzorniški zadržki, ki so se pojavili med ocenjevanjem. Določbe so lahko zavezujoče ali nezavezujoče in naslovljene bodisi na institucijo, na enega od njenih odobrenih kvalificiranih delničarjev ali na pristojni nacionalni organ, ki neposredno nadzira dano manj pomembno institucijo.
  27. Napotki pristojnim nacionalnim organom o uradnih obvestilih manj pomembnim institucijam določajo zahteve in proceduralne vidike za redna in priložnostna uradna obvestila, ki jih pristojni nacionalni organi pošiljajo ECB v zvezi z manj pomembnimi institucijami.
  28. Zajema pomembne in manj pomembne institucije.
  29. Za nadaljnje podrobnosti glej Letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih 2015.
  30. Te globalne sistemsko pomembne institucije so BNP Paribas (FR), Groupe Crédit Agricole (FR), Deutsche Bank (DE), ING Bank (NL), Banco Santander (ES), Société Générale (FR), UniCredit Group (IT) in Groupe BPCE (FR).
  31. Za več podrobnosti glej ECB Macroprudential Bulletin, št. 3, junij 2017.
  32. SRB lahko ugotovi tudi to, vendar šele potem, ko ECB obvesti o svojem namenu in če ECB tega ne ugotovi sama v treh koledarskih dneh po obvestilu SRB.
  33. Na podlagi člena 113(1), točka 4 latvijskega zakona o kreditnih institucijah.
  34. Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).
  35. Na podlagi člena 2(1) (8a) direktive so vloge nerazpoložljive, če so pristojni upravni organi ugotovili, da po njihovem mnenju kreditna institucija zaradi vzrokov, neposredno povezanih z njenim finančnim položajem, za zdaj ni sposobna vrniti vloge in tudi ni pričakovati, da bi to institucija lahko storila v prihodnosti.
  36. Glej sporočilo CSSF za javnost z dne 9. marca 2018.
  37. »ECB instructs national supervisor to impose moratorium on ABLV Bank«, sporočilo ECB za javnost, 19. februar 2018.
  38. »The Single Resolution Board does not take resolution action in relation to ABLV Bank, AS and its subsidiary ABLV Bank Luxembourg S.A.«, sporočilo SRB za javnost, 24. februar 2018.
  39. »ECB determined ABLV Bank was failing or likely to fail«, sporočilo ECB za javnost, 24. februar 2018.
  40. »FCMC adopts decision on unavailability of deposits at ABLV Bank AS«, sporočilo FCMC za javnost, 24. februar 2018; »The CSSF determines the unavailability of deposits at ABLV Bank, S.A.«, sporočilo CSSF/Fonds de garantie des dépôts Luxembourg za javnost, 25. februar 2018.
  41. »Letter to Mr Sven Giegold, MEP«, 3. maj 2018, »Letter to the President of the German Bundestag«, 11. julij 2018.
  42. Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
  43. Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).
  44. Sporazum o sodelovanju med Enotnim odborom za reševanje in Evropsko centralno banko glede sodelovanja in izmenjave informacij.
  45. Ta merila so določena v členu 6(4) uredbe o EMN.
  46. Seznam pomembnih in manj pomembnih institucij, objavljen decembra 2018, odraža (i) odločitve o pomembnosti, poslane nadzorovanim institucijam pred 14. decembrom 2018, ter (ii) druge spremembe in dogodke v strukturi skupin, uveljavljene pred 1. novembrom 2018.
  47. Člen 70 okvirne uredbe o EMN.
  48. Prenehanje dovoljenja pomeni, da dovoljenje, kadar to predvideva nacionalna zakonodaja, preneha obstajati, ne da bi bila za to potrebna uradna odločitev; tako prenehanje ima pravni učinek, ki nastane takoj ob nastopu specifičnega, natančno opredeljenega sprožilnega dogodka, npr. kadar se subjekt dovoljenju izrecno odpove ali ob prenehanju institucije, na primer zaradi združitve z drugo družbo.
  49. Vključeno je tudi omejeno število (15) zahtev za imenovanje dodatnih direktorskih funkcij.
  50. Nekatere odločitve pokrivajo več kot en postopek v zvezi z dovoljenji (npr. ocena sposobnosti in primernosti več članov uprave iste pomembne institucije ali pridobitev kvalificiranih deležev v različnih podrejenih družbah z eno samo transakcijo). Nekateri postopki v zvezi z dovoljenji ne zahtevajo formalne odločitve ECB, zlasti tisti v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi in prenehanjem dovoljenja.
  51. Ti postopki se nanašajo na oceno članov uprave in nadzornega sveta, za katere velja okvir za prenos pooblastil, odobren v Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2017/935 z dne 16. novembra 2016 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o sposobnosti in primernosti ter o ocenjevanju izpolnjevanja zahtev glede sposobnosti in primernosti (ECB/2016/42).
  52. Sklop »upravljanje tveganj in notranje kontrole« obsega mehanizme in procese, ki jih mora vzpostaviti institucija, da bi lahko ustrezno odkrivala, upravljala in poročala tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena. »Organizacijska struktura« se nanaša na to, kako dobro opredeljene, pregledne in enotne ravni odgovornosti ima institucija.
  53. Banke uporabljajo modele knjiženja za centralizacijo tveganj, ki jih imajo na več lokacijah na določenih trgovalnih vozliščih in vozliščih upravljanja tveganj, da se omogoči stroškovno učinkovito upravljanje tveganj.
  54. Eno od 29 temeljnih baselskih načel za učinkovit bančni nadzor, in sicer načelo 29 – zloraba finančnih storitev, v tej oceni ni bilo zajeto, saj ECB ni pristojni organ za vprašanja preprečevanja pranja denarja. V zadevnih 28 načelih je skupno obravnavanih 216 bistvenih meril in 17 dodatnih meril.
  55. Nacionalna ocena FSAP za Belgijo je bila zaključena pred oceno FSAP za euroobmočje. Vsebovala je priporočila, relevantna tudi za EMN, zlasti v kontekstu nadzora nad finančnimi konglomerati, nadzora notranjih modelov, razvrščanja posojil in oblikovanja rezervacij ter potrebe po skrbnem prehodu v bančno unijo.
  56. Mnenje Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018 o pregledu bonitetne obravnave investicijskih podjetij (CON/2018/36), Mnenje Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU ter o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (CON/2018/37), Mnenje Evropske centralne banke z dne 12. julija 2018 o predlogu uredbe o minimalnem kritju izgub za nedonosne izpostavljenosti (CON/2018/32), Mnenje Evropske centralne banke z dne 7. decembra 2018 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in povezanih pravnih aktov (CON/2018/55).
  57. Opinion of the European Banking Authority on preparations for the withdrawal of the United Kingdom from the European Union (Mnenje Evropskega bančnega organa o pripravah na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije), EBA, 25. junij 2018.
  58. Glej Model validation (Validacija modela), spletno mesto EBA.
  59. Člen 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12.).
  60. ECB compliance with EBA guidelines and recommendations (Skladnost ECB s smernicami in priporočili organa EBA), spletno mesto ECB o bančnem nadzoru.
  61. V skladu s členom 6.7 Poslovnika Nadzornega odbora se odločitve lahko sprejmejo tudi po pisnem postopku, razen če temu nasprotujejo vsaj trije člani Nadzornega odbora z glasovalno pravico. V takem primeru se točka uvrsti na dnevni red naslednje seje Nadzornega odbora. Nadzorni odbor za obravnavo pisnega postopka navadno potrebuje najmanj pet delovnih dni.
  62. Upravni odbor za pregled sestavlja pet članov: Jean-Paul Redouin (predsednik), Concetta Brescia Morra (podpredsednica), Javier Aristegui, Andre Camilleri in Edgar Meister ter dva nadomestna člana: René Smits in Ivan Šramko.
  63. Poslovna področja ECB v podporo nadzorniških dejavnosti.
  64. Glej opredelitev pregledov, ki jih izvajajo čezmejne in mešane skupine, v razdelku 1.6.
  65. Pogodbe ESCB/IO (Evropski sistem centralnih bank in mednarodne organizacije) so kratkoročne pogodbe ECB o zaposlitvi, ki so odprte izključno za zaposlene iz: 28 nacionalnih centralnih bank ESCB, pristojnih nacionalnih organov, evropskih javnih institucij in agencij ter mednarodnih javnih institucij (npr. MDS, Banka za mednarodne poravnave ter Evropska banka za obnovo in razvoj).
  66. Sklep ECB/2014/39 vključuje tudi določbe, ki se nanašajo na organizacijske vidike.
  67. FINREP (finančno poročanje) in COREP (splošno poročanje) sta del izvedbenih tehničnih standardov (ITS) EBA ter sta vključena v Izvedbeno uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. FINREP je okvir za zbiranje finančnih informacij od bančnih institucij v obliki standardiziranih letnih računovodskih izkazov (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in priloge s podrobnejšimi podatki). COREP je okvir za zbiranje informacij, prav tako v standardizirani obliki, pomembnih za izračune v okviru prvega stebra, tj. podrobnosti o kapitalu, odbitkih in kapitalskih zahtevah (kreditno, tržno in operativno tveganje) ter velikih izpostavljenostih.
  68. Člen 140(4) okvirne uredbe o EMN.
  69. »Večstopenjski pristop« je okvir za prenos nadzorniških podatkov iz bank na pristojne nacionalne organe, iz teh na ECB in iz ECB na EBA.
  70. RIAD je skupni niz podatkov, ki uporablja platformo v skupni uporabi v ESCB in EMN. Namenjen je shranjevanju referenčnih podatkov o pravnih subjektih in drugih (statističnih) institucionalnih enotah (predvsem podružnicah) ter odnosih med njimi.
  71. Pravna podlaga je Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 951/2009 in Uredbo Sveta (EU) 2015/373.
  72. Pravni podlagi sta Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13) ter smernica ECB/2017/38.
  73. Pravna podlaga je Uredba (EU) št. 1333/2014 Evropske centralne banke z dne 26. novembra 2014 o statistiki denarnih trgov (ECB/2014/48), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1599/2015 Evropske centralne banke z dne 10. septembra 2015 (ECB/2015/30).
  74. V skladu s členom 29 uredbe o EMN.
  75. Te vključujejo upravljanje prostorov, kadrovsko upravljanje, administrativne storitve, proračun in kontroling, računovodske, pravne, komunikacijske in prevajalske storitve, notranjo revizijo ter storitve na področju statistike in informacijske tehnologije.
  76. Sklep (EU) 2018/667 ECB z dne 19. aprila 2018 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2018 (ECB/2018/12).
  77. Člen 9 Uredbe (EU) št. 1163/2014 Evropske centralne banke z dne 22. oktobra 2014 o nadomestilih za nadzor (ECB/2014/41).
  78. Za najmanjše pomembne banke z bilančno vsoto pod 10 milijard EUR se minimalni del nadomestila prepolovi.
Žvižgaštvo