Menu

Predgovor Maria Draghija, predsednika ECB

Bistveni sestavni del okrevanja euroobmočja je stabilen bančni sektor, ki služi gospodarstvu. Ključni nauk te krize pa je bil, da sta močna regulacija in učinkovit nadzor bistvena gradnika za stabilen bančni sektor. Dejstvo je, da je bil eden od vzrokov svetovne finančne krize čezmerna deregulacija. Strožja pravila za finančni sektor in boljši nadzor morajo torej biti del načrta za rast. Na evropski in svetovni ravni je bil dosežen velik napredek. V novembru 2014 je bil ustanovljen evropski bančni nadzor. Ta korak je bil odločilnega pomena in je tudi postavil temelje za stabilnejši bančni sektor in tesneje povezano Evropo.

V zadnjih nekaj letih so evropske banke postale odpornejše z vidika kapitala, finančnega vzvoda, financiranja in prevzemanja tveganj. Zato so lahko prestale gospodarsko krizo na nastajajočih trgih, padec cen nafte in takojšnje posledice brexita. Bolj zdrave banke lahko tudi stalno zagotavljajo kreditiranje, kar je močno potrebno, da se podpre gospodarsko okrevanje v euroobmočju.

Evropski bančni nadzor je imel ključno vlogo pri zagotavljanju odpornosti sektorja. Uvedba strogega in pravičnega bančnega nadzora – ki se v celotnem euroobmočju izvaja po enako visokih standardih – je vlila zaupanje v kakovost nadzora in posledično v stabilnost bank.

Vseeno še vedno obstajajo izzivi. Sposobnost bančnega sektorja, da v celoti podpre okrevanje euroobmočja, ovira njegova nizka dobičkonosnost. K nizki dobičkonosnosti bank pa prispevajo presežne zmogljivosti, neučinkovitost in problematična sredstva iz preteklosti. Banke morajo same poiskati ustrezne odgovore na te izzive. In v dobro močnega okrevanja v euroobmočju morajo ukrepati hitro.

Evropski bančni nadzor veliko prispeva k stabilnejšemu bančnemu sektorju v euroobmočju, istočasno pa zagotavlja enake konkurenčne pogoje, potrebne za vzpostavitev enotnega bančnega trga. Vendar je treba, če želimo zagotoviti, da bo celovitost enotnega bančnega trga še naprej nevprašljiva, dokončati bančno unijo. Tako kot smo vzpostavili skupni nadzor in reševanje v euroobmočju, je treba zagotoviti, da so imetniki vlog povsod enako varni.


Uvodni pogovor z Danièle Nouy, predsednico Nadzornega odbora

V novembru 2016 je evropski bančni nadzor praznoval svojo drugo obletnico. Ste zadovoljni z njegovim dosedanjim delom?

Iskreno povedano, sem zelo ponosna na to, kar smo dosegli. V zelo kratkem času smo ustvarili institucijo, ki pomaga zagotavljati stabilnost celotnega evropskega bančnega sektorja. Evropski bančni nadzor je seveda še zelo mlad in še je prostor za izboljšave. Vendar deluje, in to dobro. Ljudje iz cele Evrope sodelujejo s skupnim ciljem pred očmi, tj. zagotoviti stabilen bančni sektor. Nekateri od njih delajo tukaj, v ECB, številni drugi pa v nacionalnih nadzornih organih. Skupaj tvorijo pravo evropsko ekipo bančnih nadzornikov in prav njihova predanost je gonilo našega uspeha. Ne vem, kako naj se jim dovolj zahvalim; v veselje in čast mi je delati z vsemi temi ljudmi: z zaposlenimi v ECB, nacionalnimi nadzorniki in seveda s člani Nadzornega odbora.


Na kratko, kateri so bili ključni dosežki evropskega bančnega nadzora v letu 2016?

Na misel mi pride troje: prvič, začeli smo dejansko reševati vprašanje slabih posojil. Že v letu 2015 smo ustanovili delovno skupino za reševanje te težave. V letu 2016 smo pripravili osnutek napotkov za banke, kako ravnati v primeru velikega obsega slabih posojil. To je bil velik korak naprej. Drugič, še naprej smo si prizadevali izboljšati solventnost bančnega sektorja euroobmočja. Nenazadnje pa smo še dodatno uskladili bančni nadzor v euroobmočju s ciljem, da bi vse banke nadzorovali po enako visokih standardih.


Kaj natanko ste storili za uskladitev nadzorniških praks?

Evropska zakonodaja o skrbnem in varnem poslovanju zagotavlja številne opcije in diskrecijske pravice, ki dajejo nadzornikom nekaj manevrskega prostora pri uporabi pravil. V letu 2016 smo se z nacionalnimi organi dogovorili, da bomo te opcije in diskrecijske pravice v celotnem euroobmočju izvrševali usklajeno, ter pozneje izdali uredbo in vodnik ECB v zvezi s tem. Še en pomemben način za uskladitev nadzora je proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). SREP zagotavlja, da se vse banke v euroobmočju nadzorujejo po enakih metodah in standardih. V letu 2016 smo SREP še dodatno dodelali in prilagodili. Zato so nadzorniški kapitalski pribitki v veliko tesnejši korelaciji s profilom tveganosti vsake posamezne banke.


Torej banke v euroobmočju zdaj poslujejo pod enakimi konkurenčnimi pogoji?

Naredili smo velik napredek v to smer, vendar obstaja še nekaj neenakih področij. Regulativa je na primer v euroobmočju še vedno nekoliko razdrobljena. Nekatera pravila za banke so v obliki direktiv EU, ki jih je treba še prenesti v nacionalno zakonodajo. Zato se dejanska pravila med posameznimi državami razlikujejo, zaradi česar je evropski bančni nadzor manj učinkovit in dražji. Če oblikovalci politik glede bančne unije mislijo resno, morajo torej ta pravila dodatno uskladiti. Ena možnost bi bila ta, da bi se manj zanašali na direktive in bolj na uredbe, saj se slednje uporabljajo neposredno v vseh državah članicah EU. Nedavni zakonodajni predlog Evropske komisije, ki ponovno preučuje številne pomembne vidike enotnih evropskih pravil, je dobra priložnost za nadaljnjo uskladitev bančne regulacije v EU. Poskrbeti moramo, da te priložnosti ne zamudimo. Končno pravno besedilo bi moralo tudi zagotoviti, da ima nadzornik na voljo vsa potrebna orodja in prožnost za ustrezno izvajanje svojih nalog.


Ali enaki konkurenčni pogoji veljajo tudi za tiste banke, ki niso pod neposrednim nadzorom ECB?

ECB neposredno nadzoruje približno 130 največjih bank v euroobmočju, namreč pomembne institucije. Preostale banke (približno 3.200), ki jih uvrščamo med tako imenovane manj pomembne institucije, so pod neposrednim nadzorom pristojnih nacionalnih organov. ECB ima pri nadzoru manj pomembnih institucij posredno vlogo. Skupaj z nacionalnimi nadzorniki se zavzemamo za vzpostavitev enotnih standardov tudi za nadzor manj pomembnih institucij. V letu 2016 smo oblikovali več takih standardov. Poleg tega smo svoj pristop k obravnavi opcij in diskrecijskih pravic razširili na manjše banke in si prizadevamo za oblikovanje usklajenega procesa SREP za manj pomembne institucije. Pri obravnavi manj pomembnih institucij seveda upoštevamo načelo sorazmernosti. Raven nadzora prilagodimo tveganjem, ki so jim izpostavljene manjše banke.


Ko ravno govoriva o bankah, kako gre evropskim bankam?

Dobra novica je ta, da so postale v zadnjih nekaj letih veliko odpornejše; njihovi kapitalski blažilniki so se močno povečali. Hkrati pa se še vedno soočajo s tveganji in izzivi. Poleg tega, da morajo poiskati način, kako v teh zahtevnih razmerah povečati dobičke, kako odsvojiti problematična sredstva iz preteklosti ter kako ravnati v primeru računalniškega kriminala in drugih računalniških tveganj, se trenutno soočajo še s številnimi drugimi vprašanji. Ali se bo konkurenca nebank okrepila? V katero smer gre gospodarstvo euroobmočja? Kako bo brexit vplival na banke v euroobmočju? Kako se bodo odvijale druge geopolitične zadeve? Banke poslujejo v svetu, ki ga zaznamujejo tveganja in spremembe; ta tveganja morajo upravljati in na spremembe se morajo prilagajati. Šele takrat bodo lahko ohranile dolgoročno dobičkonosnost.


Pogosto se sliši, da za banke poseben izziv predstavljajo nizke obrestne mere in strožja regulativa. Kaj vi menite o tem?

Za velike banke v euroobmočju obrestni prihodki predstavljajo več kot polovico njihovega skupnega prihodka. Zato lahko rečemo, da so obrestne mere res problem, nizke obrestne mere pa izziv. V letu 2017 bomo še nadalje raziskali obrestno tveganje bank. V okviru letošnjega stresnega testa bomo denimo opravili analizo občutljivosti, osredotočeno na učinke sprememb obrestnih mer na bančno knjigo. Kar zadeva regulacijo, pa pravila vedno nalagajo breme tistim, ki jih morajo izpolnjevati. Toda v tem primeru moramo pogledati onkraj bank. Strožja pravila pomagajo preprečevati krize. Poleg tega smo se naučili, da so finančne krize drage za gospodarstvo, davkoplačevalce in nenazadnje tudi za same banke. Če upoštevamo vse to, bi bilo nadvse dobrodošlo, če bi globalno regulativno reformo dokončali, kot je predvideno. Narediti korak nazaj pri globalni regulativni reformi je zadnje, kar bi morali storiti. Finančni sektor presega državne meje in tudi pravila, ki ga urejajo, bi jih morala – to je eden največjih naukov finančne krize.


Kako se bančni nadzor spoprijema z izzivi, s katerimi se soočajo banke?

Tveganja in izzivi, ki sem jih ravnokar omenila, so razvidni iz naših prednostnih nalog nadzora za leto 2017. Najprej bomo nadalje analizirali poslovne modele bank in nato raziskali dejavnike njihove dobičkonosnosti. V ta namen bodo naše skupne nadzorniške skupine temeljito preučile svoje banke. Ocenili bomo tudi, kako bi pojavi, kot sta FinTech in brexit, lahko vplivali na poslovne modele bank v euroobmočju. Sicer pa predpisovanje novih poslovnih modelov seveda ni naše delo. Lahko pa spremenimo obstoječe in jih tudi bomo. Naša druga prednostna naloga je upravljanje tveganj. V sedanjem okolju nizke dobičkonosnosti in visoke likvidnosti lahko banke zamika, da bi se podale v nevarno iskanje donosov. S tega vidika je upravljanje tveganj pomembno kot še nikoli. Naša tretja prednostna naloga pa je kreditno tveganje. To se v glavnem nanaša na slaba posojila – to pomembno vprašanje sem že omenila.


Slaba posojila so res predstavljala veliko težavo v letu 2016. Kakšno je trenutno stanje?

Banke in nadzorniki so nedvomno dosegli že veliko, vendar slaba posojila vseeno ostajajo velika težava. V bilancah bank so kot mrtva teža: zmanjšujejo dobičke in omejujejo sposobnost bank za kreditiranje gospodarstva. Napotki, ki smo jih pripravili, bodo bankam pomagali očistiti njihove bilance. Pospešujejo namreč dosledno restrukturiranje in pripoznavanje slabih posojil, oblikovanje rezervacij zanje in njihovo razkritje. Poleg tega pozivajo banke z velikim obsegom slabih posojil, naj točno določijo cilje za njegovo zmanjšanje in jih uresničijo. Dobre prakse, ki so opisane v teh napotkih, predstavljajo pričakovanja naših nadzornikov. Naše skupne nadzorniške skupine so že začele aktivno sodelovati z bankami pri tem, kako nameravajo napotke izvajati. Toda vprašanje slabih posojil ni le vprašanje za banke in njihove nadzornike. Kako hitro lahko banka reši svoja slaba posojila, je odvisno tudi od nacionalnih pravnih in sodnih sistemov. Ti sistemi namreč v nekaterih državah ovirajo hitro reševanje slabih posojil. Na tej točki bi bankam lahko pomagali nacionalni oblikovalci politik. Lahko bi zagotovili učinkovitejše sodne sisteme, povečali dostop do zavarovanja, uvedli hitre zunajsodne postopke in uskladili fiskalne spodbude.


Omenili ste, da je upravljanje tveganj ena vaših prednostnih nalog za leto 2017. Kaj je v ozadju tega?

Jasno je, da banke vedno in povsod potrebujejo preudarno upravljanje tveganj – nenazadnje delujejo na področju prevzemanja in razdeljevanja tveganj. Toda preudarno upravljanje tveganj je kompleksna zadeva, ki zahteva veliko stvari. Najprej pravo kulturo – kulturo, ki ceni upravljanje tveganj in nanj ne gleda kot na oviro na poti do večjih dobičkov. Bolj formalno rečeno, dobro upravljanje tveganj zahteva dobre strukture upravljanja – odgovorni za upravljanje tveganj morajo dobiti glas, ki ga slišijo tisti, ki sprejemajo odločitve. V juniju 2016 smo objavili rezultate s tem povezanega pregleda, ki so pokazali, da številne banke še vedno potrebujejo izboljšave na tem področju. Za dobro upravljanje tveganj pa so potrebni tudi zanesljivi podatki. Zato bomo v letu 2017 ocenili, kako banke izpolnjujejo ustrezne mednarodne standarde. V povezavi s tem smo uvedli večji projekt, da bi ocenili notranje modele, s katerimi banke ugotavljajo svojo tveganju prilagojeno aktivo. Ti notranji modeli so pomembni, saj tveganju prilagojena aktiva predstavlja osnovo za izračun kapitalskih zahtev. Nazadnje bomo izvedli še tematski pregled, da bi ocenili dejavnosti bank, ki jih zanje opravljajo zunanji izvajalci, in temeljito pregledali, kako banke obvladujejo s tem povezana tveganja.


Kakšna je vaša vizija evropskega bančnega nadzora, če se ozremo še dlje naprej? Kako služi javnosti in bankam?

Za banke je nadzor kot protiutež, ki poskrbi za večjo stabilnost: banke se osredotočajo na donose, nadzorniki na tveganja; banke skrbi dobičkonosnost, nadzornike stabilnost. Bančni nadzorniki s tem, ko opravljajo svojo vlogo, preprečujejo bankam, da bi prevzemale čezmerna tveganja, kar preprečuje prihodnje krize. Tako ščitijo varčevalce, vlagatelje, davkoplačevalce in celotno gospodarstvo. Evropski bančni nadzor ima še dodatno prednost posebnega evropskega vidika. Njegovo oko seže onkraj državnih meja, zato lahko že zgodaj odkrije tveganja in prepreči njihovo širjenje. Ker deluje neodvisno od nacionalnih interesov, je lahko strog in pravičen nadzornik za vse banke v euroobmočju. S tem pomaga ustvarjati enake konkurenčne pogoje, pri čemer imajo vsi enake priložnosti in enake odgovornosti. To je temelj, na katerem lahko zraste pravi evropski bančni sektor v korist celotnega gospodarstva.


Prispevek nadzora k finančni stabilnosti

V letu 2016 so banke euroobmočja ustvarile stabilne, toda nizke dobičke. Hkrati so njihova tveganja in izzivi ostali večinoma nespremenjeni v primerjavi z letom 2015. Glavno tveganje je bila vzdržnost poslovnih modelov bank in dobičkonosnosti; med drugimi večjimi tveganji so bili velik obseg slabih posojil in geopolitične negotovosti, kot so srednje- in dolgoročne posledice brexita. V skladu s tem je evropski bančni nadzor določil svoje prednostne naloge.

Evropski bančni nadzor je prav tako še naprej izpopolnjeval svoje glavno orodje, proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Zato so bile kapitalske zahteve vsake posamezne banke bolj usklajene z njenim profilom tveganosti. Na splošno so potrebe po kapitalu, ki so izhajale iz SREP v letu 2016, ostale v glavnem stabilne.

V letu 2016 je evropski bančni nadzor dosegel velik napredek pri obravnavanju slabih posojil. V septembru je za javno posvetovanje objavil osnutek napotkov. Priporočila in dobre prakse, ki jih vsebujejo ti napotki, bodo pomagali bankam učinkovito zmanjšati obseg slabih posojil.

Kreditne institucije: glavna tveganja in splošna uspešnost

Glavna tveganja v bančnem sektorju in prednostne naloge nadzora

Glavna tveganja za evropski bančni sektor ostajajo nespremenjena

Tveganja, ugotovljena v letu 2016, večinoma ostajajo v ospredju tudi v letu 2017. Banke v euroobmočju še vedno delujejo v poslovnem okolju, za katerega je značilna nizka gospodarska rast. Slabi gospodarski rezultati vplivajo na obrestne mere in okrevanje gospodarstva, iz tega pa izhajajo tudi največja tveganja, s katerimi se sooča bančni sektor euroobmočja, kot kaže graf 1.

Dolgotrajno obdobje nizkih obrestnih mer podpira gospodarstvo in zmanjšuje tveganje neplačil. Pomeni pa tudi pritisk na poslovne modele bank, saj nizke obrestne mere znižujejo obrestne prihodke v razmerah, ko je splošna dobičkonosnost že tako nizka. Tveganja za vzdržnost poslovnih modelov in nizka dobičkonosnost so tudi v letu 2016 ostali ena glavnih težav za bančni sektor euroobmočja.

Banke morajo zmanjšati velik obseg slabih posojil

Še en razlog za zaskrbljenost je velik obseg slabih posojil v številnih bankah euroobmočja. Poleg tega da zmanjšujejo dobičkonosnost, so prizadete banke zaradi njih bolj občutljive za spremembe razpoloženja na trgih. Banke zato potrebujejo preudarne in zanesljive strategije za čiščenje svojih bilanc, vključno z aktivnim upravljanjem portfeljev slabih posojil.

Brexit pomeni geopolitično tveganje za banke

Geopolitične negotovosti se stopnjujejo. Zlasti v povezavi z britanskim referendumom o izstopu iz EU je bančni nadzor v ECB tesno sodeloval z najbolj izpostavljenimi bankami, da bi zagotovil, da skrbno spremljajo stanje in tveganja ter se pripravljajo na morebitne posledice. V tem obdobju v bančnem sektorju niso bila ugotovljena pomembna likvidnostna/kapitalska ali operativna tveganja. Toda nedavni politični dogodki lahko povzročijo zamike pri naložbah, posledica pa je lahko šibka rast.

Graf 1

Prikaz tveganj za bančni sektor euroobmočja

slaba posojila geopolitične negotovosti v EU nizke obrestne mere NTG in Kitajska preobrat v premijah za tveganja kršitve solventnost centralne nasprotne stranke konkurenca nebank odziv bank na novo regulativo likvidnost trga javnofinančna neravnotežja v euroobmočju nizka rast v euroobmočju nepremičninski trgi kibernetska kriminaliteta in računalniške motnje velika velika majhna Verjetnost tveganj Posledica tveganj

Vir: ECB; puščice prikazujejo potencialne transmisijske kanale z enega dejavnika tveganja na drugega (predstavljeni so samo glavni primarni vplivi); slaba posojila: ta dejavnik tveganja je pomemben samo za banke euroobmočja z velikimi deleži slabih posojil.

Ne glede na koristi varnejšega in odpornejšega finančnega sistema je problematična tudi nejasnost glede prihodnje regulative. Dokončanje pregleda okvira Basel III ter določitev ciljev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti bosta zmanjšala regulativno negotovost in zagotovila stabilnejše okolje, v katerem delujejo banke. Medtem se banke pripravljajo tudi na izvajanje MSRP 9, ki bo začel veljati na začetku leta 2018. Na splošno bo nekaterim bankam še vedno težko izpolnjevati strožje zahteve in hkrati vzdrževati ustrezno dobičkonosnost.

V letu 2016 je bančni nadzor v ECB izvedel stresni test Evropskega bančnega organa (EBA) na ravni EU za banke euroobmočja in nadzorniški stresni test v okviru SREP.[1] Stresni test na ravni EU je zajel 37 velikih pomembnih institucij (skupaj predstavljajo približno 70% bančnih sredstev pod evropskim bančnim nadzorom). EBA je rezultate stresnega testa za te banke objavil 29. julija 2016.[2] Stresni test v okviru SREP je zajel še dodatnih 56 pomembnih institucij v euroobmočju. V obeh primerih je bila za oceno odpornosti finančnih institucij proti neugodnim tržnim gibanjem in za zagotovitev podatkov za SREP uporabljena v glavnem enaka metodologija.

Stresni test je pokazal naslednje:

  • bančni sistem lahko prenese še močnejši učinek stresa, kot je bil tisti, ki je bil simuliran v okviru celovite ocene leta 2014, ob tem pa v povprečju ohrani enako raven kapitala po stresnem dogodku;
  • najpomembnejše razlike med rezultati stresnega testa po osnovnem in neugodnem scenariju so bili večje kreditne izgube, manjši neto obrestni prihodek in večje izgube iz prevrednotenja pozicij tržnega tveganja;
  • banke z manjšo kreditno kakovostjo in večjimi deleži slabih posojil v povprečju slabše prenesejo učinke stresnega dogodka na kreditne izgube in neto obrestni prihodek; to kaže, kako pomembno je reševanje vprašanja velikih deležev slabih posojil.

Skupina približno 250 članov iz ECB in pristojnih nacionalnih organov/nacionalnih centralnih bank je rezultate stresnega testa, ki so jih izračunale banke, vključila v zanesljiv proces zagotavljanja kakovosti. V tem procesu so uporabili bančno specifično znanje skupnih nadzorniških skupin, primerjalno analizo, lastne izračune ECB od zgoraj navzdol ter strokovno znanje in izkušnje pristojnih nacionalnih organov.

Slika 1

Prednostne naloge nadzora v letih 2016 in 2017

Dejavnosti nadzora1 za leto2017 in naprej Prednostne naloge v letu 2016 Verjetnost nadaljevanja v letu 2018 Prednostne naloge v letu 2017 Poslovni modeli in dejavniki dobičkonosnosti Kreditno tveganje, osredotočeno na slaba posojila in koncentracije Upravljanje tveganj Poslovni modeli in dejavniki dobičkonosnosti Kreditno tveganje Ravnanje s tveganji in kakovost podatkov Kapitalska ustreznost Likvidnost Priprave na Brexit dialog z bankami Ocena poslovnih modelov bank in dejavnikov dobičkonosnosti Dosleden pristop k slabim posojilom/restrukturiranim izpostavljenostim (npr. poglobljene analize/inšpekcijski pregledi na kraju samem) Ocena pripravljenosti bank na MSRP 9 Sledenje koncentracijam izpostavljenosti (npr. ladijske družbe/nepremičnine) Izboljšanje ICAAP² in ILAAP³ bank Ocenjevanje skladnosti z BCBS 239 Baselska načela o agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih Pregled TRIM Modeli kreditnega, tržnega tveganja in tveganja nasprotne stranke NOVO Nebančna konkurenca/FinTech NOVO Oddaja del v zunanje izvajanje

1 Ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov
2 Proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala
3 Proces ocenjevanja ustreznosti notranje likvidnosti
Opomba: Tematski pregledi so poudarjeni s temno modro obrobo.

Kvantitativne posledice po neugodnem scenariju stresnega testa so eden od dejavnikov za določitev ravni kapitala na podlagi napotkov, ki izhajajo iz drugega stebra (P2G). Kvalitativni rezultat stresnih testov je vključen v določitev zahteve iz drugega stebra (P2R)[3]. Poleg tega stresni test ni razkril le tveganj, odkritih že v okviru tekočega nadzorniškega ocenjevanja, temveč tudi glavne ranljive točke bank v euroobmočju v primeru negativnega šoka. Na primer, večina izgub iz naslova posojil je izhajala iz nezavarovanih izpostavljenosti na drobno in do podjetij. Stresni test je prav tako pokazal, da je eden od dejavnikov za izgube iz naslova posojil tudi kreditiranje nekaterih geografskih regij, kot so Latinska Amerika ter srednja in vzhodna Evropa.

Prednostne naloge EMN določajo ključna področja nadzora v danem letu. Opirajo se na oceno ključnih tveganj, s katerimi se soočajo nadzorovane banke, ob upoštevanju zadnjih gibanj v gospodarskem, regulativnem in nadzornem okolju. Prednostne naloge, ki so predmet letnega pregleda, so bistveno orodje za koordinacijo nadzornih dejavnosti po posameznih bankah na ustrezno usklajen, sorazmeren in učinkovit način, kar prispeva k enakim konkurenčnim pogojem in večjemu nadzornemu učinku (glej sliko 1).


Splošna uspešnost pomembnih bank v letu 2016

Dobički pomembnih institucij v euroobmočju so ostali stabilni

Rezultati za prva tri četrtletja 2016 kažejo, da je dobičkonosnost pomembnih institucij v letu 2016 ostala stabilna.[4] Povprečna medletna dobičkonosnost lastniškega kapitala za reprezentativni vzorec 101 pomembne institucije je znašala 5,8% v tretjem četrtletju 2016, kar pomeni, da se je medletno rahlo znižala (6,0% v tretjem četrtletju 2015).[5] Vseeno je treba izpostaviti, da je za temi agregatnimi podatki opaziti zelo raznolika gibanja.

5,8% dobičkonosnost lastniškega kapitala v letu 2016

Tekoči prihodki so se v letu 2016 znižali: agregirani neto obrestni prihodki pomembnih institucij so se znižali za 3% kljub rahlemu povečanju obsega posojil (medletno za +0,5%), zlasti posojil podjetjem (+2,8%). Znižanje je bilo skoncentrirano v prvem četrtletju 2016, nato pa so se obrestni prihodki stabilizirali. Znižal se je tudi prihodek iz nadomestil (medletno za 2,8%), v glavnem kot posledica znižanja provizij za upravljanje premoženja in dejavnosti na kapitalskih trgih v prvih treh četrtletjih 2016. Ta trend se je morda obrnil v četrtem četrtletju 2016, ko so se dejavnosti na kapitalskih trgih spet okrepile.

Graf 2

Stabilna raven dobičkonosnosti lastniškega kapitala v letu 2016, ker so nižje izgube zaradi oslabitve izravnale zmanjšanje dobičkov iz poslovanja

(Vse postavke so tehtana povprečja, izražena kot odstotni delež lastniškega kapitala)

-10% -5% 0% 5% 10% 15% 2015 2016 Dobički iz poslovanja pred oslabitvami Oslabitve Drugo Dobičkonosnost lastniškega kapitala

Podatki za obe leti so prikazani kot medletni kumulirani podatki za tretje četrtletje.
Vir: Okvir FINREP (101 pomembna institucija, ki poroča podatke na podlagi MSRP, na najvišji ravni konsolidacije).

Negativne posledice upada prihodkov so deloma ublažili nižji stroški poslovanja (za 1%). Znižanje stroškov je bilo posebej izrazito pri stroških dela (medletno za 1,4%). Glede na ukrepe prestrukturiranja, ki jih je nedavno izvedlo več bank euroobmočja, se bo ta trend v naslednjih četrtletjih morda nadaljeval.

Vedno boljše makroekonomske razmere so pozitivno vplivale na izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev, ki so bile manjše kot v letu 2015: oslabitve pri posojilih in drugih finančnih sredstvih so se znižale s 5,5% agregatnega osnovnega kapitala v tretjem četrtletju 2015[6] na 4,4% v tretjem četrtletju 2016. To izboljšanje je bilo večinoma skoncentrirano v nekaj jurisdikcijah, medtem ko so bile izgube iz naslova posojil v nekaterih drugih državah že na zgodovinsko nizki ravni. Pretekle izkušnje kažejo, da banke v četrtem četrtletju praviloma knjižijo višje oslabitve, kar bi lahko vplivalo na rezultate dobičkonosnosti za celo leto.

Izjemni viri prihodkov so prispevali k dobičkonosnosti bank v letu 2016 (3,4% agregatnega lastniškega kapitala v tretjem četrtletju 2016). Vendar pa so bili enkratni prihodki nižji kot v letu 2015 in se v naslednjih četrtletjih ne morejo ponoviti.


Izvajanje nadzornega modela EMN

Izboljševanje metodologije SREP v okviru EMN

Zaradi izboljšav metodologije SREP se je povečala korelacija profilov tveganosti bank z njihovimi kapitalskimi zahtevami

76% Korelacija med kapitalskimi zahtevami in profili tveganosti

Na podlagi skupne metodologije za največje bančne skupine v euroobmočju je evropski bančni nadzor v letu 2016 še drugič izvedel proces SREP. Tudi tokrat je bil cilj procesa oblikovati odporen bančni sistem, ki bo zdržno financiral realno gospodarstvo euroobmočja. Harmonizacija, ki je bila že dosežena z nadzornim ciklom leta 2015, je v zvezi s tem prinesla oprijemljive rezultate. Na podlagi teh dosežkov se je ocena SREP izboljšala. Te izboljšave so razvidne iz večje korelacije kapitalskih zahtev s profili tveganosti bank (z 68% po SREP v letu 2015 na 76% po SREP v letu 2016). Hkrati se je ohranil splošni pristop združevanja kvantitativnih in kvalitativnih elementov v pristopu omejene strokovne presoje. Poleg tega je bila metodologija SREP dodatno nadgrajena, da bi vključevala rezultate stresnega testa na ravni EU iz leta 2016.

Slika 2 podaja pregled metodologije SREP. Posodobljen Priročnik EMN o metodologiji SREP je bil objavljen decembra 2016.

Slika 2

Izvajanje metodologije procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v okviru EMN

1. Ocena poslovnega modela 2. Ocena upravljanja in upravljanja tveganj 3. Ocena tveganj za kapital 4. Ocena tveganj za likvidnost in financiranje Sposobnost uspešnega delovanja in vzdržnost poslovnega modela Ustreznost upravljanja in upravljanja tveganj Kategorije: npr. kreditno, tržno, operativno tveganje in obrestno tveganje v bančni knjigi Kategorije: npr. kratkoročno likvidnostno tveganje, vzdržnost financiranja Odločitve SREP Kvantitativni kapitalski ukrepi Kvantitativni likvidnostni ukrepi Drugi ukrepi nadzora Splošna ocena SREPcelostni pristop  Rezultat + razlogi/glavne ugotovitve

  

Skupne nadzorniške skupine so prispevale ključne podatke za SREP, potem ko so za svoje banke ocenile vsakega od teh štirih elementov: poslovni model, notranje upravljanje in upravljanje tveganj, tveganja za kapital ter tveganja za likvidnost in financiranje.

Metodologija SREP v okviru EMN je bila v letu 2016 razširjena

V letu 2016 je bila metodologija SREP za ocenjevanje notranjega upravljanja in upravljanja tveganj razširjena na podlagi obsežnega tematskega pregleda o ravnanju s tveganji in nagnjenosti k prevzemanju tveganj[7], ki so ga izvedle skupne nadzorniške skupine v letu 2015.

Slika 3

P2G (napotki iz drugega stebra) niso vključeni v izračun maksimalnega zneska za razdelitev (MDA)

Steber 1 (minimalne zahteve) P2R blažilnik za ohranitev kapitala proticiklični blažilnik blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije SRB2 P2G uporablja se največja stopnja 1 točka sprožitve za omejitev MDA

1) Najpogostejši primer; če država članica uporabi člen 131(15) CRD IV, lahko pride do posebnega izračuna.
2) Blažilnik sistemskih tveganj
Opombe: Lestvica ni v razmerju; izvajanje mnenja EBA o MDA in sporočilo za javnost z dne 1. julija 2016..

Poleg tega so bili v letu 2016 uvedeni napotki iz drugega stebra (P2G), kot je EBA določil v juliju 2016[8]. Napotki iz drugega stebra (P2G) dopolnjujejo zahteve iz drugega stebra (P2R) in od bank se pričakuje izpolnjevanje P2G, ki so določeni povrh zahtevane ravni kapitala (minimalnega in dodatnega) ter povrh kombiniranega blažilnika (glej sliko 3). Napotki iz drugega stebra (P2G) kot pričakovanja nadzornikov niso vključeni v izračun maksimalnega zneska za razdelitev (MDA), ki je določen v členu 141 Direktive o kapitalskih zahtevah (CRD IV).

Pri pripravi napotkov iz drugega stebra (P2G) so v celostnem pristopu upoštevani naslednji elementi: na splošno zmanjšanje kapitala po neugodnem scenariju stresnega testa; specifični profil tveganosti posamezne institucije in njena občutljivost na stresne scenarije; vmesne spremembe profila tveganosti posamezne institucije od presečnega datuma stresnega testa; ter ukrepi, ki jih je institucija sprejela za zmanjšanje občutljivosti na tveganja.

Čeprav se pričakuje, da bodo banke izpolnile napotke iz drugega stebra (P2G), posledica njihovega neizpolnjevanja niso samodejne omejitve razdelitve. Če banka ne upošteva svojih napotkov iz drugega stebra (P2G), bo bančni nadzor v ECB sprejel korektivne ukrepe, ki so točno prilagojeni stanju vsake posamezne banke.

Povpraševanje po CET1 v okviru SREP ostaja za leto 2017 stabilno

Rezultati SREP za leto 2016 kažejo, da ostaja splošno povpraševanje po navadnem lastniškem temeljnem kapitalu (CET1) v okviru SREP za leto 2017 na enaki ravni kot preteklo leto. Če bodo vsi drugi dejavniki ostali nespremenjeni, je tekoče povpraševanje po kapitalu v sistemu tudi pokazatelj, kakšno bi lahko bilo povpraševanje po kapitalu v prihodnosti.[9] V številnih posameznih primerih se je povpraševanje po CET1 v okviru SREP spremenilo in odraža razvoj profila tveganosti zadevnih institucij. V procesu SREP v letu 2016 se je kapital prenesel iz drugega stebra iz leta 2015 v novo uvedene napotke iz drugega stebra (P2G) in odpravljena je bila vključitev tistega dela varovalnega kapitalskega blažilnika, ki se ne uvaja postopno. Točka sprožitve, ko se omeji maksimalni znesek za razdelitev (MDA), se je znižala s povprečno 10,2% na 8,3%, ker se pri izračunu ne upoštevajo napotki iz drugega stebra.

Poleg kapitalskih ukrepov se je povečala uporaba kvalitativnih ukrepov za odpravo specifičnih šibkih točk posameznih institucij. Verjetnost teh ukrepov je povezana s profilom tveganosti bank: večje je tveganje, večja je verjetnost uporabe kvalitativnih ukrepov.

SREP 2017 – večjih sprememb ni pričakovati

Metodologija SREP v okviru EMN se v letu 2017 ne bi smela bistveno spremeniti. Kljub temu jo bo bančni nadzor v ECB še naprej nadgrajeval skladno s svojim v prihodnost usmerjenim pristopom k ustreznemu spremljanju bančnih dejavnosti in tveganj.


Delo na drugih metodologijah

Cilji in ustroj pregleda TRIM so natančno določeni

109 preverjanja notranjih modelov, ki so se začela v letu2016

V letu 2016 se je konceptualno delo na notranjih modelih osredotočilo na ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov (TRIM), ki se začne v letu 2017. Bančni nadzor v ECB je v pripravi na TRIM:

  • pripravil reprezentativen izbor modelov na podlagi tveganj, ki bodo predmet pregleda na kraju samem;
  • oblikoval nadzorniške smernice za posamezne vrste tveganj in uvedel tehnike inšpekcijskih pregledov za njihovo validacijo;[10]
  • pripravil organizacijske določbe za obravnavo naraščajočega števila preverjanj notranjih modelov na kraju samem v prihodnjih letih;
  • o projektu redno obveščal pomembne institucije;
  • večkrat izvedel zbiranje informacij in s tem pomembnim institucijam omogočil, da prispevajo k pripravljalni fazi.

Graf 3

Večina preverjanj notranjih modelov v letu 2016 se je osredotočila na kreditno tveganje

87 16 5 1 0 20 40 60 80 100 120 Kreditno tveganje Tržno tveganje Tveganje nasprotne stranke in tveganje prilagajanja kreditnega vrednotenja Operativno tveganje

  

V preteklem letu se je v pomembnih institucijah začelo 109 preverjanj notranjih modelov in ECB je izdala 88 sklepov o notranjih modelih. V prihodnje se bodo te številke verjetno še povečale, ko bodo v okviru TRIM izvedena dodatna preverjanja.

Dodaten napredek je bil dosežen v zvezi z usklajevanjem ocenjevalnih praks notranjih modelov. Zaposleni v ECB in pristojnih nacionalnih organih so zastopali evropski bančni nadzor na evropskih in mednarodnih forumih v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na notranje modele, ter sodelovali pri več postopkih, kot je določanje referenčnih vrednosti za notranje modele v izvedbi EBA.


Kreditno tveganje: delo na slabih posojilih

Raven slabih posojil se je od leta 2008 močno zvišala

Slaba posojila so za banke poseben izziv. Obseg slabih posojil se je od leta 2008 močno povečal, zlasti v državah članicah, v katerih so v zadnjih letih potekali procesi obsežnega gospodarskega prilagajanja. Velik obseg slabih posojil prispeva k nizki dobičkonosnosti bank in omejuje sposobnost bank, da gospodarstvu zagotavljajo novo financiranje.

6,49% tehtano povprečje bruto deleža slabih posojil pomembnih institucij

Od tretjega četrtletja 2016 je tehtano povprečje bruto deleža slabih posojil pomembnih institucij znašalo 6,49% v primerjavi s 6,85% v prvem četrtletju 2016 in 7,31% v tretjem četrtletju 2015. Agregirani podatki za pomembne institucije kažejo, da se je obseg slabih posojil med tretjim četrtletjem 2015 in tretjim četrtletjem 2016 zmanjšal za 54 milijard EUR (od tega za 15,59 milijard EUR v tretjem četrtletju 2016). Od tretjega četrtletja 2016 je ta obseg znašal 921 milijard EUR.[11]

ECB je v letu 2014 začela celovito oceno in še naprej podpira reševanje slabih posojil s stalnim nadzornim dialogom s prizadetimi bankami.

  

  

ECB podpira banke pri reševanju slabih posojil iz preteklosti in preprečevanju nastajanja novih slabih posojil

Za odločno in neomajno reševanje izziva slabih posojil je evropski bančni nadzor v juliju 2015 ustanovil posebno delovno skupino za slaba posojila. Delovni skupini, v kateri so predstavniki pristojnih nacionalnih organov in ECB, predseduje Sharon Donnery, namestnica guvernerja centralne banke Central Bank of Ireland/Banc Ceannais na hÉireann. Cilj te delovne skupine je pripraviti in uvesti enoten nadzorni pristop do institucij z velikim obsegom slabih posojil.

ECB je na podlagi dela te delovne skupine objavila napotke o slabih posojilih za banke za namene posvetovanja v obdobju od 12. septembra do 15. novembra 2016. Javna obravnava je potekala 7. novembra. Prispelo je več kot 700 posamičnih pripomb in delovna skupina jih je ocenila v sklopu postopka uradnega posvetovanja. Končni napotki so bili objavljeni v marcu 2017. Ti napotki so pomemben korak v smeri znatnega zmanjšanja obsega slabih posojil.

Slika 4

Delež slabih posojil v euroobmočju

< 7% < 25% > 25% 19,82%