Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Pogovor za Delo

Pogovor z Danièle Nouy, predsednico Nadzornega odbora ECB, ki ga je opravil novinar Miha Jenko 17.novembra 2014

Gospa Nouy, ste predsednica Nadzornega odbora ECB. ECB je zdaj pristojna za bančni nadzor v euroobmočju in to nalogo opravlja v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN). Kakšne so vaše naloge, cilji, prioritete?

EMN je prvi steber bančne unije, za katero so se evropski voditelji odločili po finančni krizi, ki je na naši celini izbruhnila leta 2008. Bančna unija je izjemno pomemben korak naprej pri evropskem povezovanju in korak v smeri unije kapitalskih trgov. Bančni nadzor pod ECB vzpostavlja pogoje za tesneje povezan in zanesljivejši finančni trg v celi Evropi. Zmanjšanje institucionalnih in pravnih ovir med državami bankam olajšuje dostop od kapitalskih trgov. To pa bo po drugi strani podjetjem in gospodinjstvom odprlo dostop do pestrejše ponudbe varnih in bolj primernih finančnih produktov. Kot nadzorniki imamo nalogo, da izvajamo neodvisen, poglobljen in v prihodnost usmerjen nadzor, ki bo za vse banke ustvaril enake pogoje poslovanja, s ciljem, da se morebitne težave začnejo reševati dovolj zgodaj. Trenutno se ukvarjamo z ukrepi po celovitem zdravstvenem pregledu 130 bank, med drugim s pregledom kapitalskih načrtov, ki so jih predložile banke, v katerih je bil ugotovljen primanjkljaj. Celovita ocena je pokazala tudi to, da je za enotno izvajanje nadzora potrebna v celoti usklajena zakonodaja v euroobmočju. To je ena naših prioritet. Druga je, da natančno pregledamo interne modele, ki jih banke uporabljajo za izračun svoje tveganju prilagojene aktive.

Od 4. novembra 2014 ECB neposredno nadzira 120 pomembnih bančnih skupin v euroobmočju. V državah euroobmočja pa obstaja še 3.500 drugih bank. Kako bo ECB zanje zagotovila enake standarde nadzora?

V okviru splošnega pregleda, ki ga bo ECB izvajala za celoten mehanizem, in v tesnem sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki, kot je Banka Slovenije, ki so pristojni za neposredni nadzor manj pomembnih bank, si prizadevamo, da se visoki nadzorniški standardi v euroobmočju enotno uporabljajo tako za velike kot za majhne banke. S tem se bo zmanjšal obseg regulatorne arbitraže in ugodnejše obravnave bank iz domače države. Naša naloga je, da izboljšamo zaupanje v bančni nadzor in pomagamo okrepiti kreditno sposobnost vseh bank pod našim posrednim ali neposrednim nadzorom. Nekaterih bank resda ne bomo nadzirali neposredno, bomo pa določili nadzorniške standarde zanje in spremljali njihovo izvajanje. Poleg tega lahko ECB v skladu z uredbo o EMN na lastno pobudo prevzame neposredni nadzor nad manj pomembno banko, da bi zagotovila enotno uporabo nadzorniških standardov.

Nedavna celovita ocena 130 bank, ki predstavljajo skoraj 82% bilančne vsote bank v euroobmočju, je pokazala 25-milijardni primanjkljaj v 25 sodelujočih bankah. Je to več, kot ste pričakovali?

Pred začetkom pregleda nismo imeli v glavi nobene številke. Ne, cilj ECB je bil, da pred prevzemom nadzora 4. novembra natančno pregleda sodelujoče banke. Pregled je bil zahteven in obsežen in je bistveno prispeval k preglednosti bančnih bilanc. Kombinacija pregleda kakovosti sredstev in stresnega testa je pokazala, da bi se po neugodnem scenariju v treh letih, kar je bil časovni horizont scenarija, kapital bank zmanjšal za 263 milijard EUR. V pregledu kakovosti sredstev pa je bilo odkritih dodatnih 136 milijard EUR slabih izpostavljenosti. To sta zdaj pomembni številki. Naj spomnim, da so tiste banke, ki bodo pod neposrednim nadzorom ECB, svoje bilance od poletja 2013 že okrepile za več kot 200 milijard EUR. Domnevamo lahko, da so to storile zaradi priprav na celovito oceno. Drugače povedano, že sama napoved pregleda je prispevala k temu, da so banke bolj zdrave, kar je po drugi strani prispevalo k obnovitvi zaupanja v evropski bančni sektor.

V Sloveniji sta bili dve banki v državni lasti, NLB in NKBM, precej obsežno dokapitalizirani konec leta 2013 po lanskem pregledu kakovosti sredstev in stresnih testih. Vseeno sta po neugodnem scenariju obe izkazali primanjkljaj vsaka po 30 milijonov EUR. Kakšni ukrepi so v tem trenutku potrebni za ti dve banki?

Posameznih institucij ne morem komentirati. Banke, pri katerih je bil v celoviti oceni ugotovljen primanjkljaj, so morale do 10. novembra predložiti kapitalski načrt, v katerem so podrobno predstavile, kako bodo pokrile primanjkljaj. Bančni nadzor ECB bo skupaj z bankami predlog preučil in nato sprejel kapitalsko odločitev, ki jo bodo banke morale izvesti.

V Sloveniji so banke večinoma v državni lasti. Ali je propad banke praviloma povezan z njeno obliko lastništva (zasebno, državno)?

Propad je navadno povezan s poslovnim modelom in upravljanjem banke, ne glede na obliko lastništva. Naloga nadzornika je, da pravočasno odkrije težave in zahteva korektivne ukrepe, preden se razmere preveč zaostrijo. In lahko mi verjamete, da ima na voljo vrsto orodij, ki jih lahko uporabi, da bi težave odpravil.

Nadzorniške odločitve imajo lahko precejšnje posledice za evropske davkoplačevalce. Nam lahko zagotovite, da bo EMN v prihodnje preprečil bančne zlome in s tem stroške za davkoplačevalce?

Moralo bi biti jasno, da računa v prihodnje ne bi smeli plačevati davkoplačevalci. Zakonodaja jasno določa, kdaj se pri reševanju banke uporabijo sredstva vlagateljev, in ta bi v primeru nove bančne krize morala zadoščati. Naša sedanja prednostna naloga je dokončati dokapitalizacijo bank, pri katerih je celovita ocena razkrila primanjkljaj. V prihodnjem obdobju morajo države članice EU izpolniti svojo zavezo, da bodo zagotovile zadostno kreditno sposobnost enotnega mehanizma za reševanje. Vendar bodo banke morale odplačati posojila, ki jih najame sklad za financiranja reševalnih ukrepov. Kot nadzorniki smo zdaj dosti bolje opremljeni za boj z bančnimi krizami in lahko zaščitimo denar davkoplačevalcev. Evropski nadzor seveda ne bo v celoti odpravil tveganja propada banke ali celo bančne krize, bo pa prispeval k temu, da ena propadla banke ne sproži verižne reakcije.

Ali na splošno menite, da je v evropskih bankah varno hraniti ali vlagati denar?

Nisem svetovalka za naložbe. Celo več, ker sem že celo življenje nadzornica, nisem smela nikoli vlagati v bančne delnice. Toda kot nadzornica – in ker smo ravno izvedli obsežno celovito oceno – vam lahko pritrdim, da so zahvaljujoč EMN in bančni uniji evropske banke zdaj varnejše za bančne vloge. Za euroobmočje se je 4. novembra v tem pogledu začela nova doba.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije
Žvižgaštvo