Menu

Pravni okvir ECB

Kot ena od institucij EU deluje ECB po jasno določenih pravilih, ki so opredeljena v primarni zakonodaji EU (pogodbi) in v njeni sekundarni zakonodaji (uredbe, direktive, sklepi, priporočila in mnenja).

Splošni cilji in naloge ECB so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije ter v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Posebne naloge na področju bančnega nadzora pa so bile ECB dodeljene z uredbo o enotnem mehanizmu nadzora (EMN), v kateri je opisano tudi sodelovanje ECB s pristojnimi nacionalnimi organi držav članic EU, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru.

ECB pri izvajanju nadzornih nalog uporablja evropsko bančno zakonodajo, zlasti direktivo o kapitalskih zahtevah in uredbo o kapitalskih zahtevah. Ti dve določata pravila, ki jih morajo banke spoštovati na različnih področjih, kot so kapital, obvladovanje tveganj ali notranje upravljanje. Opredeljujeta tudi pooblastila, ki jih imajo na teh področjih nadzorni organi. Uredbo in direktivo dopolnjujejo podrobni tehnični standardi, ki jih je razvil Evropski bančni organ.

Bančna zakonodaja EU

Digitalna zbirka pravnih aktov

ECB je pripravila zbirko relevantnih pravnih aktov Unije o bančnem nadzoru. Na voljo so v angleščini, prek povezav na portal EUR-Lex pa so dostopni tudi v vseh uradnih jezikih EU.

Trije deli zbirke so na voljo tukaj:

Zbirka se redno posodablja.

(Zadnja posodobitev: 30. april 2021)

Pravni akti ECB

ECB tudi sama sprejema pravne instrumente, ki jih potrebuje za izvajanje svojega nadzornega mandata. Ti instrumenti so:

Uredbe

Glavna med njimi je okvirna uredba o EMN, ki opredeljuje institucionalna razmerja in postopke v evropskem bančnem nadzoru. Druge uredbe ECB določajo, kako ECB uporablja opcije in diskrecijske pravice, ki so ji na voljo po evropski bančni zakonodaji. Z uredbami se uvajajo tudi nekatere dodatne obveznosti za nadzorovane banke, denimo plačevanje nadomestil za nadzor.

Sklepi brez naslovnikov

Ti sklepi se lahko uporabijo za izvajanje nekaterih določb v evropski bančni zakonodaji, na primer določb o bonitetni obravnavi dobička. Z njimi se lahko določijo tudi nekateri interni postopki ECB, na primer prenos pooblastil za sprejemanje nadzorniških odločitev.

Sklepi, ki so naslovljeni na posamezne banke

Takšni sklepi se lahko uporabijo za to, da se banki naloži določena obveznost ali da se odobri vloga, ki jo je podala banka. Z njimi se lahko na primer določi višina regulativnega kapitala ali odobri uporaba notranjega modela za izračunavanje finančnih tveganj. Če ima sklep negativen vpliv na banko, na katero je naslovljen, ima ta pravico, da predstavi svoje stališče, in pravico, da zahteva upravni pregled sklepa.

Smernice in navodila

Te instrumente lahko ECB naslovi na nacionalne nadzorne organe držav euroobmočja, če želi poenotiti pristop nadzornikov do določenega vprašanja. Navodila lahko ECB izda tudi za nadzorne organe drugih držav članic EU, ki so vzpostavile tesno sodelovanje z ECB.

Smernice o bančnem nadzoru

Priporočila

ECB navadno izdaja priporočila, da bi poenotila pristope, ki jih uporabljajo nacionalni nadzorni organi pri nadzoru manj pomembnih bank. S pooblastili lahko daje napotke tudi pomembnim bankam, da vejo, kako ravnati na različnih področjih, na primer pri izplačevanju dividend.

Priporočila o bančnem nadzoru

Mnenja

V svetovalni vlogi ECB izdaja mnenja, v katerih izrazi svoje stališče o predlaganih evropskih ali nacionalnih pravnih aktih s področja bančnega nadzora.

Nacionalna zakonodaja

Kot bančni nadzornik uporablja ECB tudi relevantne določbe zakonov posameznih držav, s katerimi se direktive EU o bančnem nadzoru prenašajo v zakonodajo teh držav ali to zakonodajo dopolnjujejo.

Nacionalni nadzorni organi uporabljajo isti pravni okvir kot ECB, le da ga dopolnjujejo njihovi lastni predpisi in postopki po nacionalni zakonodaji.

Dodatne informacije o nadzornih pravnih aktih ECB