EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019D0014(01)

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/976 z dne 29. maja 2019 o določitvi načel za opredelitev ciljev in izmenjavo povratnih informacij v skupnih nadzorniških skupinah ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2017/274 (ECB/2019/14)

OJ L 157, 14.6.2019, p. 61–66 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2019/976/oj

14.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/61


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/976

z dne 29. maja 2019

o določitvi načel za opredelitev ciljev in izmenjavo povratnih informacij v skupnih nadzorniških skupinah ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2017/274 (ECB/2019/14)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) ter zlasti člena 6(1) in (7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 6(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da je Evropska centralna banka (ECB) odgovorna za učinkovito in skladno delovanje enotnega mehanizma nadzora (EMN). V uvodni izjavi 79 navedene uredbe je navedeno, da je za učinkovit nadzor nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in nepristransko osebje.

(2)

V skladu s členi 3 do 6 Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (2) je ECB odgovorna za ustanovitev in sestavo skupnih nadzorniških skupin, ki jih sestavljajo zaposleni v ECB in pristojnih nacionalnih organih. Koordinator skupne nadzorniške skupine, ki mu pomaga podkoordinator ali več podkoordinatorjev iz pristojnih nacionalnih organov, zagotavlja usklajenost dela v skupni nadzorniški skupini.

(3)

Glede na pomembno vlogo koordinatorjev skupnih nadzorniških skupin in podkoordinatorjev iz pristojnih nacionalnih organov pri usklajevanju dela članov skupne nadzorniške skupine iz pristojnega nacionalnega organa je potrebno in sorazmerno, da se uvede enoten postopek za opredelitev ciljev in izmenjavo povratnih informacij v skupnih nadzorniških skupinah.

(4)

Povratne informacije o uspešnosti podkoordinatorjev iz pristojnih nacionalnih organov so se dajale že v prvem poskusnem obdobju na podlagi Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2016/3 (ECB/2015/36) (3) in nato v drugem poskusnem obdobju v skladu z načeli, določenimi v Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2017/274 (ECB/2017/6) (4). Ker se je drugo poskusno obdobje izteklo, bi bilo treba Sklep (EU) 2017/274 (ECB/2017/6) zaradi pravne varnosti razveljaviti.

(5)

Izkušnje, pridobljene v drugem poskusnem obdobju, so pokazale, da lahko mehanizem povratnih informacij v skupnih nadzorniških skupinah koristi pri zagotavljanju njihovega uspešnega delovanja, boljšega sodelovanja in dialoga ter nadaljnji krepitvi zaupanja in odkritosti v teh skupinah. Zato bi bilo treba mehanizem povratnih informacij ohraniti in redno uporabljati. Da pa se lahko uvedejo potrebne spremembe mehanizma povratnih informacij, je treba sprejeti nov sklep. Zato je treba Sklep (EU) 2017/274 (ECB/2017/6) razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom.

(6)

Pristojni nacionalni organi so izključno odgovorni za ocenjevanje uspešnosti svojih zaposlenih in ECB je izključno odgovorna za ocenjevanje uspešnosti svojih zaposlenih. Pri vodenju zaposlenih lahko pristojni nacionalni organi uporabijo povratne informacije, ki jih dajo koordinatorji skupnih nadzorniških skupin podkoordinatorjem iz pristojnih nacionalnih organov, če je to dovoljeno po ustreznem nacionalnem pravu, ECB pa lahko uporabi povratne informacije, dane koordinatorju skupne nadzorniške skupine, v vseh primerih v skladu s tem sklepom.

(7)

Opravljeno je bilo posvetovanje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in ta je 7. aprila 2015 podal mnenje, v katerem je potrdil, da so povratne informacije potrebne za vodenje skupnih nadzorniških skupin, in odobril mehanizem povratnih informacij, ob tem pa svetoval, da se natančno delovanje tega mehanizma opredeli v ustreznem pravnem instrumentu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17).

Člen 2

Določitev ciljev in izmenjava povratnih informacij

1.   Brez poseganja v izključno odgovornost pristojnih nacionalnih organov, ki jo imajo kot delodajalci podkoordinatorjev iz pristojnih nacionalnih organov, koordinatorji skupnih nadzorniških skupin po posvetovanju s posameznim podkoordinatorjem iz pristojnega nacionalnega organa določijo glavne naloge in cilje tega podkoordinatorja iz pristojnega nacionalnega organa.

2.   Cilji in kompetence za vlogo koordinatorja skupne nadzorniške skupine se opredelijo v okviru postopka upravljanja uspešnosti in razvoja v ECB. Za potrebe izmenjave povratnih informacij v skupni nadzorniški skupini je treba podkoordinatorje iz pristojnih nacionalnih organov seznaniti s kompetencami iz okvira sposobnosti ECB (6), ki se uporabljajo za vlogo koordinatorja skupne nadzorniške skupine.

3.   Dajanje povratnih informacij je vzajemno: koordinatorji skupnih nadzorniških skupin dajo povratne informacije podkoordinatorjem iz pristojnih nacionalnih organov in ti dajo povratne informacije koordinatorjem skupnih nadzorniških skupin v skladu z načeli iz Priloge I.

4.   Koordinator skupne nadzorniške skupine in ustrezni podkoordinatorji iz pristojnih nacionalnih organov skupaj dajo povratne informacije svoji skupni nadzorniški skupini kot celoti o tem, kako je ta skupina izpolnila cilje, v skladu z načeli iz Priloge I.

5.   Koordinatorji skupnih nadzorniških skupin in podkoordinatorji iz pristojnih nacionalnih organov si prizadevajo, da dajo povratne informacije v okviru fizičnega sestanka.

6.   Referenčno obdobje, za katero se opredelijo cilji in dajo povratne informacije, je obdobje od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta.

7.   Do povratnih informacij, ki se vpišejo v sistemsko orodje, ki se uporablja za upravljanje postopka izmenjave povratnih informacij, lahko dostopajo samo osebe, ki izpolnjujejo merila glede potrebe po pridobitvi teh informacij iz Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Natančne kategorije deležnikov, ki imajo potrebo po pridobitvi povratnih informacij, se navedejo v ustreznem zapisu o obdelavi in v izjavi o varstvu osebnih podatkov, ki se predloži posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki.

Člen 3

Razveljavitev

Sklep (EU) 2017/274 (ECB/2017/6) se razveljavi.

Člen 4

Končne določbe

1.   Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Z odstopanjem od člena 2(6) se prvo obdobje, za katero se opredelijo cilji in dajo povratne informacije, začne na dan začetka veljavnosti tega sklepa in konča 31. decembra istega leta.

V Frankfurtu na Majni, 29. maja 2019

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).

(3)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/3 z dne 18. novembra 2015 o določitvi načel za zagotavljanje povratnih informacij o uspešnosti podkoordinatorjev iz pristojnih nacionalnih organov v skupnih nadzorniških skupinah enotnega mehanizma nadzora (ECB/2015/36) (UL L 1, 5.1.2016, str. 4).

(4)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2017/274 z dne 10. februarja 2017 o določitvi načel za dajanje povratnih informacij o uspešnosti podkoordinatorjem iz pristojnih nacionalnih organov in razveljavitvi Sklepa (EU) 2016/3 (ECB/2017/6) (UL L 40, 17.2.2017, str. 72).

(5)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(6)  Glej dokument z naslovom The ECB capability framework: the competencies, dostopen na naslovu https://www.ecb.europa.eu/careers/pdf/leadership_competencies.en.pdf.

(7)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).


PRILOGA I

Načela za opredelitev ciljev in izmenjavo povratnih informacij v skupnih nadzorniških skupinah Enotnega Mehanizma Nadzora

Načelo 1

Določitev ciljev

1.

Brez poseganja v izključno odgovornost pristojnih nacionalnih organov, ki jo imajo kot delodajalci podkoordinatorjev iz pristojnih nacionalnih organov, koordinator skupne nadzorniške skupine po posvetovanju s podkoordinatorjem iz pristojnega nacionalnega organa na začetku vsakega referenčnega obdobja ali po tem, ko se podkoordinator iz pristojnega nacionalnega organa pridruži skupni nadzorniški skupini, določi glavne naloge in cilje vsakega podkoordinatorja iz pristojnega nacionalnega organa.

2.

Koordinator skupne nadzorniške skupine in podkoordinator iz pristojnega nacionalnega organa skupaj opredelita cilje skupine in jih vsako leto sporočita skupni nadzorniški skupini na sestanku skupine, ki se izvede na začetku vsakega referenčnega obdobja ali ob ustanovitvi nove skupne nadzorniške skupine.

3.

Dogovorjene naloge in cilji za podkoordinatorja iz pristojnega nacionalnega organa se lahko vpišejo v sistemsko orodje, ki se uporablja za upravljanje postopka izmenjave povratnih informacij.

Načelo 2

Izmenjava povratnih informacij

1.

Koordinator skupne nadzorniške skupine najmanj enkrat na leto, vedno pa po koncu referenčnega obdobja, osebno da podkoordinatorju iz pristojnega nacionalnega organa povratne informacije o tem, kako sta ta podkoordinator in njegova skupina izpolnila cilje. Pri teh povratnih informacijah se upoštevajo kompetence iz Priloge II.

2.

Podkoordinator iz pristojnega nacionalnega organa najmanj enkrat na leto, vedno pa po koncu referenčnega obdobja, osebno da koordinatorju skupne nadzorniške skupine povratne informacije o tem, kako usklajuje delo v skupni nadzorniški skupini. Pri teh povratnih informacijah se upoštevajo kompetence iz okvira sposobnosti ECB.

3.

Povratne informacije, ki se izmenjajo med koordinatorjem skupne nadzorniške skupine in podkoordinatorjem iz pristojnega nacionalnega organa, kakor je navedeno v načelu 2.1 in načelu 2.2, se na zahtevo, ki jo prejemnik povratnih informacij vloži prek sistemskega orodja, ki se uporablja za upravljanje postopka izmenjave povratnih informacij, vpišejo v to sistemsko orodje.

4.

Koordinator skupne nadzorniške skupine in podkoordinator iz pristojnega nacionalnega organa skupaj dasta povratne informacije svoji skupni nadzorniški skupini o tem, kako je skupina izpolnila cilje. Te povratne informacije se dajo skupni nadzorniški skupini na sestanku skupne nadzorniške skupine najmanj enkrat na leto, vedno pa po koncu referenčnega obdobja.

5.

Da se zagotovi stalen dialog, daje koordinator skupne nadzorniške skupine vsakemu podkoordinatorju iz pristojnega nacionalnega organa usmeritve in sprotne povratne informacije skozi vse leto.

6.

Koordinator skupne nadzorniške skupine in podkoordinator iz pristojnega nacionalnega organa dajeta svoji skupini usmeritve in sprotne povratne informacije skozi vse leto.

Načelo 3

Dostop do povratnih informacij, vpisanih v sistemsko orodje

1.

Dostop do povratnih informacij, vpisanih v sistemsko orodje, ki se uporablja za upravljanje postopka izmenjave povratnih informacij, imata koordinator skupne nadzorniške skupine in podkoordinator iz pristojnega nacionalnega organa.

2.

Zaposlenemu v ECB, ki ni koordinator skupne nadzorniške skupine ali upravljavec postopka, se dostop do povratnih informacij, vpisanih v sistemsko orodje, ki se uporablja za upravljanje postopka izmenjave povratnih informacij, lahko omogoči v okviru potrebe po pridobitvi teh informacij v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

3.

Razpoložljive povratne informacije o podkoordinatorju iz pristojnega nacionalnega organa, vpisane v sistemsko orodje, ki se uporablja za upravljanje postopka izmenjave povratnih informacij, se dajo na voljo zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo zahtevo in ta pristojni nacionalni organ jih lahko uporabi:

(a)

za lažje vodenje zaposlenih, če je to dovoljeno po veljavnem nacionalnem pravu;

(b)

kot vhodne informacije pri ugotavljanju potreb podkoordinatorja iz pristojnega nacionalnega organa na področju strokovnega razvoja, vključno z usposabljanjem, v skladu z notranjimi pravili pristojnega nacionalnega organa;

(c)

za sestavo/pripravo ocen uspešnosti zaposlenih, če je to dovoljeno po ustreznem nacionalnem pravu.

4.

Dostop do povratnih informacij, vključno z njihovim prenosom, se pristojnim nacionalnim organom odobri v skladu s členom 9(1)(a) Uredbe (EU) 2018/1725. Če se prejme zahteva za povratne informacije in se te prenesejo, se o tem obvesti podkoordinatorja iz pristojnega nacionalnega organa.

Načelo 4

Varstvo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru izmenjave povratnih informacij

1.

ECB vse osebne podatke, ki so povezani z določitvijo ciljev in izmenjavo povratnih informacij o izpolnjevanju teh ciljev, obdeluje v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

2.

Osebni podatki, ki so povezani z določitvijo ciljev in izmenjavo povratnih informacij o izpolnjevanju teh ciljev, se uporabljajo samo za namene, ki so navedeni v načelu 3, in se lahko hranijo največ pet let.

PRILOGA II

Seznam kompetenc, ki so posebej pomembne za zaposlene, ki delajo v EMN (kompetence EMN)

 

Strokovno znanje: poznavanje politik, metodologij in predpisov s področja nadzora, zlasti v povezavi z EMN, ter delovanja finančnih institucij. Sledenje razvoju na teh področjih in uporaba znanja na ustreznih delovnih področjih.

 

Komuniciranje: jasno in jedrnato ustno in pisno sporočanje informacij skupinam ali posameznikom, s čimer se zagotovi, da ti razumejo informacije in sporočilo. Poslušanje drugih in primerno odzivanje.

 

Sodelovanje: ustvarjanje in ohranjanje stalnih, sodelovalnih delovnih odnosov s sodelavci, da se naloge EMN, ki jih ima skupina, izpolnijo z evropsko razsežnostjo. Razvijanje in ohranjanje uspešnih odnosov z drugimi, s čimer se spodbuja in podpira skupinsko delo. Dejavno izmenjevanje podatkov, informacij in znanja v skupini.

 

Odločnost pri doseganju ciljev: zavzeto in vztrajno opravljanje nalog, prizadevanje za uspešne rešitve, pri tem pa prilagajanje svojega ravnanja, da se najde primeren pristop za doseganje uspešnega rezultata.

 

Preudarnost in prodornost: analiziranje in ocenjevanje situacij, podatkov in informacij za pripravo primernih strategij, načrtov in politik. Razumevanje in oblikovanje različnih in nasprotnih vidikov glede posameznih vprašanj, če je to potrebno, prilagajanje pristopov glede na spremembe zahtev v posameznih situacijah, obravnavanje problemov z novih vidikov ter razvijanje zamisli in rešitev, ki jih predlagajo drugi. Prizadevanje za popolno razumevanje vprašanj, preden se da priporočilo ali oblikuje zaključek, pri tem pa zbiranje popolnih in natančnih informacij, ki so potrebne; oblikovanje zanesljive sodbe na podlagi spoštljivega postavljanja vrste prodornih vprašanj ter stalna pozornost na možna sporna vprašanja in različne informacije.

 

Širina zavedanja in usmerjenost v prihodnost: razmišljanje posameznika prek svoje vloge, da razume širši okvir, v katerem deluje, in sicer s popolnim razumevanjem različnih funkcij/področij, izkazovanjem zavedanja o raznolikih kulturnih okvirih in stališčih ter ocenjevanjem vpliva svojih odločitev na druge. Usmerjenost v prihodnost ter predvidevanje priložnosti in groženj v prihodnosti, ukrepanje za ustvarjanje priložnosti ali izognitev prihodnji težavi.

 

Objektivnost, integriteta in neodvisnost pri ravnanju: neodvisno in objektivno ravnanje v interesu Unije kot celote na podlagi strokovnih standardov EMN, preverjanje okoliščin, da se pridobi popolna in realna slika stanja. Prizadevanje za zmanjšanje ali odpravo pristranskosti, predsodkov ali subjektivnih ocen z zanašanjem na preverljive podatke in dejstva.

 

Vodenje skupin EMN (velja samo za vodje): vodenje (virtualnih/oddaljenih) skupin in njihovo usmerjanje k ciljem skupine. Usklajevanje dejavnosti skupine prek meja z dajanjem navodil ter uporabo kompetenc in raznolikosti na najuspešnejši in najučinkovitejši način. Prizadevanje za zmanjševanje in obvladovanje dvoumnosti ter izbiranje pravih načinov za vodenje in doseganje rezultatov v primeru negotovosti.


Top