(1)

Evropska centralna banka (ECB) je pooblaščena za sprejetje uredb v skladu s členom 132 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega člen 132 Pogodbe in člen 34 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) s sklicevanjem na člen 25.2 Statuta ESCB dajeta ECB regulativna pooblastila, kolikor je potrebno za izvajanje posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij.

(2)

Pravo Evropske unije v zvezi z bonitetnimi zahtevami za kreditne institucije določa opcije in diskrecijske pravice, ki jih lahko izvajajo pristojni organi.

(3)

ECB je na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013 pristojni organ v sodelujočih državah članicah, kot je določeno z upoštevnim pravom Unije, za namen opravljanja mikrobonitetnih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) v zvezi s kreditnimi institucijami, ki se razvrstijo kot pomembne v skladu s členom 6(4) navedene uredbe in delom IV in členom 147(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (4). Zato ima vsa pooblastila in obveznosti, ki jih imajo na podlagi upoštevnega prava Unije pristojni organi. Zlasti ima ECB pooblastilo za izvajanje opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije.

(4)

ECB opravlja nadzorniške naloge v okviru EMN, ki bi moral zagotavljati, da se politika Unije, ki se nanaša na bonitetni nadzor kreditnih institucij, izvaja na usklajen in učinkovit način, da se enotni pravilnik za finančne storitve uporablja na enak način za kreditne institucije v vseh zadevnih državah članicah ter da so te kreditne institucije predmet nadzora najvišje kakovosti. ECB bi morala pri izvajanju nadzorniških nalog v celoti upoštevati raznolikost kreditnih institucij ter njihovo velikost in poslovne modele, pa tudi sistemske koristi, ki jih prinaša raznolikost bančništva Unije.

(5)

Skladna uporaba bonitetnih zahtev za kreditne institucije v državah članicah, ki sodelujejo v EMN, je poseben cilj Uredbe (EU) št. 1024/2013 in Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) in zanjo je zadolžena ECB.

(6)

ECB v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 uporablja vse upoštevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene morebitne direktive, ki so del upoštevnega prava Unije. V primerih, ko gre pri upoštevnem pravu Unije za uredbe, in kadar navedene uredbe trenutno državam članicam izrecno ponujajo različne opcije in diskrecijske pravice, bi morala ECB uporabljati tudi nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo navedene opcije in diskrecijske pravice. Ta nacionalna zakonodaja ne bi smela vplivati na nemoteno delovanje EMN, za katero je odgovorna ECB.

(7)

Te opcije in diskrecijske pravice ne vključujejo tistih, ki jih pravo Unije daje samo pristojnim organom, ter za izvajanje katerih je ECB izključno pristojna in jih mora izvajati po potrebi.

(8)

ECB mora pri izvajanju opcij in diskrecijskih pravic upoštevati splošna načela prava Unije, zlasti enako obravnavo, sorazmernost in upravičena pričakovanja nadzorovanih kreditnih institucij.

(9)

V zvezi z upravičenimi pričakovanji nadzorovanih kreditnih institucij ECB priznava, da je treba v primerih, kjer se njeno izvajanje diskrecijskih pravic pomembno razlikuje od pristopa pristojnih nacionalnih organov pred začetkom veljavnosti te uredbe, omogočiti prehodna obdobja. S tega vidika bi morale kreditne institucije, ki uporabljajo standardizirani pristop, in tiste, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen, imeti ustrezno prehodno obdobje. Zato morajo kreditne institucije prag za oceno pomembnosti kreditne obveznosti v zamudi, določen s to uredbo, začeti uporabljati najpozneje 31. decembra 2020 in pred 1. junijem 2019 obvestiti ECB o točnem datumu, na katerega ga bodo začele uporabljati.

(10)

Člen 178(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 pristojne organe pooblašča, da določijo prag za oceno pomembnosti kreditne obveznosti v zamudi iz člena 178(1)(b). ECB bi morala pri določitvi tega praga upoštevati merila, določena v Delegirani uredbi (EU) 2018/171.

(11)

ECB meni, da prag, ki je v tej uredbi določen za oceno pomembnosti kreditne obveznosti v zamudi iz člena 178(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, odraža razumno raven tveganja in da se bo z njegovo uporabo izboljšala primerljivost kapitalskih zahtev med nadzorovanimi kreditnimi institucijami.

(12)

Člen 143(1)(b) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) zahteva, da morajo pristojni organi objaviti način izvajanja opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije –