1.1

Ta poslovnik dopolnjuje Pogodbo o delovanju Evropske unije ter Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Brez poseganja v določbe člena 1.2 imajo izrazi v tem poslovniku enak pomen kot v Pogodbi in Statutu.

1.2

Izrazi ‚sodelujoča država članica‘‚ ‚pristojni nacionalni organ‘ in ‚imenovani nacionalni organ‘ imajo enak pomen, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (3).

5a.1

Svet ECB sprejme in posodablja kodeks ravnanja kot usmeritev za svoje člane, ki se objavi na spletni strani ECB.

5a.2

Vsak guverner zagotovi, da osebe, ki ga spremljajo v smislu člena 3.2, in njegovi namestniki v smislu člena 3.3 podpišejo izjavo o upoštevanju kodeksa ravnanja pred vsako udeležbo na sejah Sveta ECB.“;

9.1

Svet ECB ustanovi in razpusti odbore. Odbori pomagajo pri delu organov odločanja ECB in poročajo Svetu ECB prek Izvršilnega odbora.

9.2

V zvezi s vprašanji politike, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij, odbori, ki pomagajo pri delu ECB glede nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, poročajo Nadzornemu odboru in, kjer je primerno, Svetu ECB. Nadzorni odbor v skladu s svojimi postopki pooblasti svojega podpredsednika, da prek Izvršilnega odbora poroča Svetu ECB o vseh takih dejavnostih.

9.3

Odbori so sestavljeni iz največ dveh članov iz vsake NCB Eurosistema in iz ECB, ki jih imenujejo guvernerji oziroma Izvršilni odbor.

9.4

Kadar odbori pomagajo pri delu organov odločanja ECB z nalogami, prenesenimi na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, vključujejo po enega člana iz centralne banke in po enega člana iz pristojnega nacionalnega organa iz vsake sodelujoče države članice, ki jih imenujejo guvernerji po posvetovanju z zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi, kadar pristojni nacionalni organ ni centralna banka.

9.5

Svet ECB določi naloge in pristojnosti odborov ter imenuje njihove predsednike. Predsednik je praviloma zaposleni v ECB. Tako Svet ECB kot Izvršilni odbor imata pravico, da od odborov zahtevata preučitev določenih tem. ECB zagotovi odborom pisarniško pomoč.

9.6

Tudi vsaka nacionalna centralna banka zunaj Eurosistema lahko imenuje največ dva zaposlena, da se udeležita sej posameznega odbora, kadar se ta ukvarja z zadevami, ki spadajo na področje pristojnosti Razširjenega sveta, in kadar koli je to po mnenju predsednika posameznega odbora in Izvršilnega odbora primerno.

9.7

Tudi predstavniki drugih institucij in organov Unije ter katera koli tretja oseba so lahko vabljeni, da se udeležijo sej posameznega odbora, kadar koli je to po mnenju predsednika posameznega odbora in Izvršilnega odbora primerno.“;

„11.3

Izvršilni odbor sprejme in posodablja kodeks ravnanja kot usmeritev za svoje člane in zaposlene v ECB, ki se objavi na spletni strani ECB.“;

13b.1

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, štirje predstavniki ECB in po en predstavnik pristojnega nacionalnega organa iz vsake sodelujoče države članice. Vsi člani Nadzornega odbora delujejo v interesu Unije kot celote.

13b.2

Kadar pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice ni centralna banka, lahko člana Nadzornega odbora spremlja predstavnik centralne banke njegove države članice. Za namene glasovanja se predstavniki ene države članice štejejo kot en član.

13b.3

Svet ECB po predstavitvi stališča Nadzornega odbora sprejme predlog za imenovanje predsednika in podpredsednika Nadzornega odbora in ga predloži v odobritev Evropskemu parlamentu.

13b.4

Pogoji za zaposlitev predsednika Nadzornega odbora, zlasti njegova plača, pokojnina in drugi prejemki socialne varnosti, se uredijo s pogodbo z ECB in jih določi Svet ECB.

13b.5

Mandat podpredsednika Nadzornega odbora traja pet let, podpredsednik pa ne more biti ponovno imenovan. Mandat podpredsednika ne more trajati dlje kot njegov mandat člana Izvršilnega odbora.

13b.6

Svet ECB imenuje v Nadzorni odbor štiri predstavnike ECB, ki ne opravljajo nalog, neposredno povezanih z nalogami denarne politike, na predlog Izvršilnega odbora.

(i)

Do 31. oktobra 2014 se odločitve štejejo za sprejete, kadar zanje glasuje najmanj 50 % članov Nadzornega odbora, ki predstavljajo najmanj 74 % skupnega števila ponderiranih glasov in 62 % celotnega prebivalstva.

(ii)

Od 1. novembra 2014 se odločitve štejejo za sprejete, kadar zanje glasuje najmanj 55 % članov Nadzornega odbora, ki predstavljajo najmanj 65 % celotnega prebivalstva. Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitev, mora vključevati najmanj minimalno število članov Nadzornega odbora, ki predstavljajo 35 % celotnega prebivalstva, in dodatnega člana, sicer se šteje, da je dosežena kvalificirana večina.

(iii)

Med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 se na zahtevo predstavnika pristojnega nacionalnega organa ali na zahtevo predstavnika ECB v Nadzornem odboru odločitve štejejo za sprejete, če zanje glasuje najmanj 50 % članov Nadzornega odbora, ki predstavljajo najmanj 74 % skupnega števila ponderiranih glasov in 62 % celotnega prebivalstva.

(iv)

Vsak od štirih predstavnikov ECB, ki jih imenuje Svet ECB, ima ponder, ki je enak mediani ponderjev predstavnikov pristojnih nacionalnih organov sodelujočih držav članic, kot se izračuna na podlagi metode, določene v Prilogi.

(v)

Glasova predsednika in podpredsednika imata ponder nič in štejeta samo pri ugotavljanju večine, kar zadeva število članov Nadzornega odbora.

13e.1

Nadzorni odbor sprejme in posodablja kodeks ravnanja kot usmeritev za svoje člane, ki se objavi na spletni strani ECB.

13e.2

Vsak član zagotovi, da osebe, ki ga spremljajo, namestniki in predstavniki njegove nacionalne centralne banke, če pristojni nacionalni organ ni centralna banka, podpišejo izjavo o upoštevanju kodeksa ravnanja pred vsako udeležbo na sejah Nadzornega odbora.

13g.1

Nadzorni odbor predlaga Svetu ECB dokončne osnutke odločitev za namen opravljanja nalog, navedenih v členu 4 Uredbe (EU) št. 1024/2013, skupaj s pojasnili, ki osvetljujejo ozadje in glavne razloge za osnutek odločitve. Ti osnutki odločitev se istočasno pošljejo pristojnim nacionalnim organom zadevnih sodelujočih držav članic, skupaj z informacijo o roku, ki ga ima Svet ECB v skladu s členon 13g.2.

13g.2

Šteje se, da je osnutek odločitve v smislu člena 13g.1 sprejet, če mu Svet ECB ne ugovarja v desetih delovnih dneh. V izrednih razmerah določi Nadzorni odbor razumno časovno obdobje, ki pa ne sme preseči 48 ur. Svet ECB vse ugovore pisno obrazloži. Odločitev se pošlje Nadzornemu odboru in pristojnim nacionalnim organom zadevnih držav članic.

13g.3

Sodelujoča država članica zunaj euroobmočja uradno sporoči ECB kakršno koli obrazloženo nestrinjanje z osnutkom odločitve Nadzornega odbora v petih delovnih dneh od prejema osnutka odločitve po členu 13g.1. Predsednik ECB nemudoma pošlje obrazloženo nestrinjanje Svetu ECB in Nadzornemu odboru. Svet ECB v celoti upošteva razloge, vsebovane v oceni, ki jo pripravi Nadzorni odbor, kadar odloča o zadevi v petih delovnih dneh od prejema informacije o obrazloženem nestrinjanju. Ta odločitev, skupaj s pisnim pojasnilom, se pošlje Nadzornemu odboru in pristojnemu nacionalnemu organu zadevne države članice.

13g.4

Sodelujoča država članica zunaj euroobmočja uradno sporoči ECB kakršno koli obrazloženo nestrinjanje z ugovorom Sveta ECB zoper osnutek odločitve Nadzornega odbora v petih delovnih dneh od prejema takega ugovora po členu 13g.2. Predsednik ECB nemudoma pošlje obrazloženo nestrinjanje Svetu ECB in Nadzornemu odboru. Svet ECB v tridesetih dneh predloži mnenje o obrazloženem nestrinjanju, ki ga je izrazila država članica, in potrdi ali umakne svoj ugovor, pri čemer to utemelji. Ta odločitev o potrditvi ali umiku ugovora se pošlje pristojnemu nacionalnemu organu zadevne države članice. Če Svet ECB ugovor umakne, se osnutek odločitve Nadzornega odbora šteje za sprejetega z dnem umika ugovora.

13h.1

Če pristojni ali imenovani nacionalni organ Evropski centralni banki uradno sporoči, da namerava uporabiti zahteve za kapitalske blažilnike ali katere koli druge ukrepe, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, po členu 5(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013, se uradno sporočilo, potem ko ga prejme sekretar Nadzornega odbora, nemudoma pošlje Svetu ECB in Nadzornemu odboru. Na predlog Nadzornega odbora, ki temelji na pobudi in upošteva prispevek ustreznega odbora in ustrezne notranje strukture, Svet ECB odloči o zadevi v treh delovnih dneh. Kadar Svet ECB ugovarja uradno sporočenemu ukrepu, svoje razloge pisno pojasni zadevnemu pristojnemu ali imenovanemu nacionalnemu organu v petih delovnih dneh po tem, ko je ECB prejela uradno obvestilo.

13h.2

Če Svet ECB na predlog Nadzornega odbora, ki temelji na pobudi in upošteva prispevek ustreznega odbora in ustrezne notranje strukture, namerava uporabiti strožje zahteve za kapitalske blažilnike ali uporabiti strožje ukrepe, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, po členu 5(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013, se taka namera uradno sporoči zadevnemu pristojnemu ali imenovanemu nacionalnemu organu najmanj deset delovnih dni pred sprejetjem take odločitve. Če zadevni pristojni ali imenovani nacionalni organ uradno pisno sporoči ECB svoj obrazloženi ugovor v petih delovnih dneh od prejema uradnega obvestila, se ta ugovor, potem ko ga prejme sekretar Nadzornega odbora, nemudoma pošlje Svetu ECB in Nadzornemu odboru. Svet ECB odloči o zadevi na podlagi predloga Nadzornega odbora, ki temelji na pobudi in upošteva prispevek ustreznega odbora in ustrezne notranje strukture. Ta odločitev se pošlje zadevnemu pristojnemu ali imenovanemu nacionalnemu organu.

13h.3

Svet ECB ima pravico, da predloge Nadzornega odbora v smislu člena 13h.1 in člena 13h.2 potrdi, jim ugovarja ali jih spremeni. Svet ECB ima tudi pravico, da od Nadzornega odbora zahteva predložitev predloga v smislu člena 13h.1 in člena 13h.2 ter izvede določeno preučitev. Če Nadzorni odbor ne predloži predloga v odgovor na te zahteve, lahko Svet ECB ob upoštevanju prispevka ustreznega odbora in ustrezne notranje strukture sprejme odločitev brez predloga Nadzornega odbora.

13k.1

ECB opravlja naloge, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013, brez poseganja v naloge, ki se nanašajo na denarno politiko, in v katere koli druge naloge ter ločeno od njih.

13k.2

ECB sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so naloge denarne politike ločene od nadzorniških nalog.

13k.3

Ločenost nalog denarne politike in nadzorniških nalog ne izključuje izmenjave informacij med tema dvema področjema delovanja, ki so potrebne za izpolnjevanje nalog ECB in ESCB.

13l.1

Seje Sveta ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami se vodijo ločeno od rednih sej Sveta ECB in imajo ločen dnevni red.

13l.2

Na predlog Nadzornega odbora Izvršilni odbor sestavi začasni dnevni red in ga skupaj z ustreznimi dokumenti, ki jih pripravi Nadzorni odbor, pošlje članom Sveta ECB in drugim pooblaščenim udeležencem najmanj osem dni pred zadevno sejo. To ne velja za izredne primere, ko Izvršilni odbor ravna okoliščinam primerno.

13l.3

Svet ECB se posvetuje z guvernerji NCB sodelujočih držav članic zunaj Eurosistema, preden ugovarja kateremu koli osnutku odločitve, ki ga pripravi Nadzorni odbor in je naslovljen na pristojne nacionalne organe v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v sodelujočih državah članicah zunaj euroobmočja. Enako velja v primeru, kadar zadevni pristojni nacionalni organi obvestijo Svet ECB o svojem obrazloženem nestrinjanju s takim osnutkom odločitve Nadzornega odbora.

13l.4

Razen če je v tem poglavju določeno drugače, se splošne določbe o sejah Sveta ECB, ki so določene v poglavju 1, uporabljajo tudi za seje Sveta ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami.

13m.1

Pristojnost Izvršilnega odbora v zvezi z notranjo strukturo ECB in zaposlenimi v ECB vključuje nadzorniške naloge. Izvršilni odbor se o tej notranji strukturi posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Ustrezno se uporabljata člena 10 in 11.

13m.2

Nadzorni odbor lahko v dogovoru z Izvršilnim odborom ustanovi in razpusti podstrukture začasne narave, kot so delovne ali projektne skupine. Te pomagajo pri delu v zvezi z nadzorniškimi nalogami in poročajo Nadzornemu odboru.

13m.3

Predsednik ECB po posvetovanju s predsednikom Nadzornega odbora imenuje enega zaposlenega v ECB za sekretarja Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora. Sekretar pomaga predsedniku ali v njegovi odsotnosti podpredsedniku pri pripravi sej Nadzornega odbora in je odgovoren za sestavo zapisnikov sej.

13m.4

Sekretar sodeluje s sekretarjem Sveta ECB pri pripravi sej Sveta ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami in je odgovoren za sestavo zapisnikov teh sej.

13o.1

Predsednik ECB na predlog Nadzornega odbora imenuje ali odpokliče predstavnika ECB v odboru nadzornikov Evropskega bančnega organa, kot je predviden v členu 40(1)(d) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (4).

13o.2

Predsednik imenuje v odbor nadzornikov Evropskega bančnega organa drugega predstavnika spremljevalca, ki ima strokovno znanje o nalogah s področja centralnega bančništva.

„15.1

Pred potekom vsakega poslovnega leta Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora in v skladu z načeli, ki jih določi Svet ECB, sprejme proračun ECB za naslednje poslovno leto. Izdatki za nadzorniške naloge se v proračunu izkazujejo ločeno ter so predmet posvetovanja s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora.“;

„17.5

Brez poseganja v drugi odstavek člena 43 in prvo alineo člena 46.1 Statuta sprejme mnenja ECB Svet ECB. Vendar pa lahko v izjemnih okoliščinah in če vsaj trije guvernerji izrazijo željo, da se obdrži pristojnost Sveta ECB za sprejemanje določenih mnenj, mnenja ECB sprejme Izvršilni odbor v skladu s pripombami Sveta ECB in ob upoštevanju sodelovanja Razširjenega sveta. Izvršilni odbor je pristojen za dokončanje mnenj ECB o zelo tehničnih zadevah in za vključitev dejanskih sprememb ali popravkov. Mnenja ECB podpiše predsednik. Pri mnenjih ECB, ki se sprejmejo v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij, se lahko Svet ECB posvetuje z Nadzornim odborom.“;

„17.8

Za pravne akte, določene v členu 34 Statuta, se uporablja Uredba št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (5).

17a.1

Razen če je v uredbah, ki jih ECB sprejme na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013 in tega člena, določeno drugače, se za pravne instrumente ECB, ki se nanašajo na nadzorniške naloge, uporablja člen 17.

17a.2

Smernice ECB, ki se nanašajo na nadzorniške naloge po členu 4(3) in členu 6(5)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013, sprejme Svet ECB, v imenu Sveta ECB pa jih nato uradno sporoči in podpiše predsednik. Te smernice se lahko pristojnim nacionalnim organom uradno sporočijo po telefaksu, elektronski pošti ali teleksu ali v papirnati obliki.

17a.3

Navodila ECB, ki se nanašajo na nadzorniške naloge po členu 6(3), členu 6(5)(a) ter členih 7(1), 7(4), 9(1) in 30(5) Uredbe (EU) št. 1024/2013, sprejme Svet ECB, v imenu Sveta ECB pa jih nato uradno sporoči in podpiše predsednik. V teh navodilih se navedejo razlogi, na katerih temeljijo. Ta navodila se lahko nacionalnim organom, pristojnim za nadzor kreditnih institucij, uradno sporočijo po telefaksu, elektronski pošti ali teleksu ali v papirnati obliki.

17a.4

Odločitve ECB v zvezi z nadzorovanimi subjekti in subjekti, ki so vložili prošnjo za pridobitev dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij, sprejme Svet ECB, v imenu Sveta ECB pa jih podpiše predsednik. Te odločitve se nato uradno sporočijo osebam, na katere so naslovljene.“;

„23.1

Razprave organov odločanja ECB oziroma odborov ali skupin, ki jih ti ustanovijo, Nadzornega odbora, njegovega usmerjevalnega odbora in vseh njegovih podstruktur začasne narave so zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika, da objavi rezultate njihovih posvetovanj. Predsednik se posvetuje s predsednikom Nadzornega odbora pred sprejetjem katere koli take odločitve v zvezi z razpravami Nadzornega odbora, njegovega usmerjevalnega odbora in vseh njegovih podstruktur začasne narave.“;

23a.1

Za člane Nadzornega odbora, usmerjevalnega odbora in vseh podstruktur, ki jih ustanovi Nadzorni odbor, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, določena v členu 37 Statuta, tudi po izteku njihovega mandata.

23a.2

Opazovalci nimajo dostopa do zaupnih informacij, ki se nanašajo na posamezne institucije.

23a.3

Dokumenti, ki jih sestavijo Nadzorni odbor, usmerjevalni odbor in vse podstrukture začasne narave, ki jih ustanovi Nadzorni odbor, so dokumenti ECB ter se zato opredelijo za zaupne in se z njimi ravna v skladu s členom 23.3.“;