Celovita ocena v letu 2014 je bila finančni zdravstveni pregled 130 bank v euroobmočju (vključno z Litvo), ki so predstavljale približno 82% celotne bilančne vsote bank.
Izvedla jo je ECB skupaj z nacionalnimi nadzorniki v obdobju med novembrom 2013 in oktobrom 2014 ter je pomenila pomemben korak v pripravah enotnega mehanizma nadzora na polno delovanje.
V številkah | |
---|---|
Število pregledanih bank | 130 (vključno s tremi bančnimi skupinami v Litvi) |
Trajanje | 12 mesecev |
Zajeta bilančna vsota bank (%) | približno 82% |
Število sodelujočih nacionalnih nadzornikov | 26 |
Število sodelujočih oseb | okrog 6.000 |
Celovita ocena se je zaključila z razkritjem skupnih rezultatov na agregatni ravni in na ravni bank ter z izdajo priporočil za nadzorniške ukrepe.
Pojasnila o predlogi z rezultati
Pomanjkljivosti, ugotovljene v pregledu kakovosti sredstev ali v osnovnem scenariju stresnega testa, je treba odpraviti do konca aprila 2015, tiste, ki so bile ugotovljene v neugodnem scenariju stresnega testa, pa do konca julija 2015.
Rezultati se od novembra dalje upoštevajo pri vsakodnevnem nadzoru s strani ECB. Predvsem se rezultati upoštevajo v okviru procesa SREP pri tekočem ocenjevanju tveganj bank, njihovega sistema upravljanja ter njihove kapitalske in likvidnostne situacije.
Celovito oceno sta sestavljala dva glavna stebra:
Rezultati stresnih testov so bili po opravljenem pregledu kakovosti vključeni v rezultate pregleda kakovosti sredstev po postopku, ki se imenuje »združevanje« (join-up).
Združevanje je tisti postopek, po katerem se je celovita ocena razlikovala od vseh dotedanjih evropskih pregledov. Z njim se je pregled kakovosti sredstev, ki pokaže stanje v določenem trenutku, okrepil in povezal s stresnim testom, ki je usmerjen v prihodnost, s čimer je celoten pregled postal še bolj zanesljiv.
Celotni rezultati pregleda kakovosti sredstev so bili vključeni v rezultate stresnih testov, opravljenih v vseh bankah, in sicer tako, da so bile ustrezno prilagojene pozicije v začetni bilanci stanja.
Ocena je temeljila na kapitalski referenčni vrednosti v višini 8% navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot izhaja iz opredelitve v direktivi o kapitalskih zahtevah IV oziroma uredbi o kapitalskih zahtevah (CRD IV/CRR), vključno s prehodno ureditvijo. Referenčna vrednost se je upoštevala tako pri pregledu kakovosti sredstev kot tudi pri osnovnem stresnem scenariju.
V stresnih testih se je odpornost bank preverjala z osnovnim in neugodnim scenarijem. Osnovni scenarij je predvideval, da se bo gospodarstvo EU razvijalo v skladu s projekcijami Evropske komisije do leta 2016, medtem ko je bilo v neugodnem scenariju predvideno, da se bodo makroekonomska gibanja izrazito poslabšala.
Pri pripravi metodologije za stresne teste je ECB tesno sodelovala z EBA ter z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), ki je razvil neugodni scenarij. Osnovni scenarij je razvila Evropska komisija.
Celovito oceno je izvedla ECB skupaj z nacionalnimi nadzorniki sodelujočih držav članic in ob podpori neodvisnih tretjih strank.
ECB je bila pristojna za:
Nacionalni nadzorniki so bili odgovorni za izvedbo celovite ocene v svojih državah, kar je omogočilo optimalno uporabo lokalnega znanja in izkušenj.
S postopki za zagotavljanje kakovosti je bilo zagotovljeno, da je bila ocena v vseh državah izvedena enotno.